L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ■a The »first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v cAmeriki. 4 VKLXTOll PMAWTE: 1X79 RECTO*. Entered u Second-Claos Matter, September 21, 1903, a* the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 117» ESOT#E NO. 113. — ŠTEV. 113. Pseudo-bankarji. Varani inozemci. GOVERNER HUGHES JE PODPISAL ZAKON, NAPERJEN PROTI PRODAJAL C EM SUŽNJEV Zaeelme banke in potniške agentnre morajo položiti varščino. ' WELLS BILL". NEW YORK, TUESDAY, MAY 14, 1907. — V TOREK, 14. VEL. TRAVNA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Iz delavskih krogov. Nemiri v Indian!. V znamenju mraza. Škode na polju, Dnevne nesreče na železnicah. V GIBSONU, IND., PRIŠLO JE DO V CONNECTICUTU JE POSTALO PRVO POROČILO O KATASTROFI NmteUikrat ^mo v "Glasu Naroda" de [xm>-aii o raznih švindlerskih jetjih, kteri p»*l pretvezo bankarski'i {»mIovuh* in >1 Lenih "Comp." tri lil-> angle*"'ine nevešče inozemce z raznim prodajanjem parobrodnib in iel'' »ritčnih voznih listkov in pošilja-njimi denarja v staro domovino. Potom tacih, [»vsem neodgovornih ljudi j«1 že na stotine inozemcev zgubilo vse, kar s«> si v d«d:rej vrsti let pri-hraniili. tako da je marsikedo ostal tak siromak, kakor je bil tedaj, ko je prišel iz Evrope. Mod nevednimi Poljaki. Slovaki, Hrvati in drugimi inozemci so tekom zadnjih let rastle takozvaue privatne bank*' kakor gobe po dežju. Te banke so se bavile z vsakojakimi posli, in celo s prodajo raznih delnic, ktere niso bile vredne niti počenega jx-wia ki kterih nauien ni bilo nič dru-z&g*. nego nevedne ljudi opehariti. Že ]»> naravi nezaupljivi inozemci prihajajo najraje k svojim rojakom iii to razni lopovi izrabili v svojo korist. Med temi je mnogo taeih, kteri znajo ta ali oni jezik in s pomočjo tega .*>e jim potem predstavljajo kot rojaki, dasiravno so v>e preje. nego kaj taeega. Take banke ol>stoje le nekaj časa tu [*>teui običajno zginejo njih lastniki ter ostavijo j*> par sto žalujočih tuozetnccv. kterim so zapravili ves denar. Ti bankarji se ne bavijo le s prodajo voznih listkov in pošiljanjem de-n irj.i v Evropo in drugam, temveč ...» Vvsiokrat tudi notarji in kot taki itn a i » pri masah še večje zaupanje. {>.l >e temu >t«>ri konec, je newyor-ši;i ^»venier Hughes ravnokar pod-pii.d takozvani WeUsov predlog, ki .|.,i ,Ja mora vsakdo, kteri se bavi i prodajo parobrodnih listkov in zasebnim bankarskim jx>slom, položiti pri državi glavnico v znesku $15.000, krt; je več ne_r>> hvale vredno, kajti |.<> irlavuict. se 1) de jamčilo za pošteno |w*sli»vaiije, »ločim l*>de moral vse pdno Inuikarjev, kteri ne IkkI mogli imenovane s vote zbobnati, pre-fu^iati r. poslovanjem,- le žal, da je svota jamščlne še premajhna. -o- UMORIL SVOJEGA SINA. ŠTRAJKARSKIH NEMIROV; 23 SLAVJANOV RANJENIH. Pretepi med štrajkarji in skabmi v Pomeroy, Ohio; konec štrajka v Philadelphiji. DRUGE VESTI. -«- Haunuond, Ind., 14. maja. Na kolo dvoru v Gibsonu, Ind., prišlo je včeraj popoludne do štrajkarskega pre-tepa. pri kterem je bilo z nožmi in kamenjem 23 slavjanskih delavcev ranjenih. Vsled ran jih bode mnogo umrlo. Pomeroy, O., 14. maja. Tukajšnji premogarji že par mesecev štrajkajo. Včeraj je prišlo med njimi in skabmi do pretepa; tisoč štrajkarjev je prišlo k rovu in ko so prišli skabje iz rova. se je pričel pretep. Dva skaba in jeden štrajkar so ranjeni. Philadelphia, Pa., 14. maja. Štrajk stavbenskih delavcev je končan. Praznovalo je 25,000 delavcev, kteri so danes pričeli z delom. Detroit. Mich., 14. maja. 700 livarjev železa je pričelo štrajkati, ker jim tovarnarji niso hoteli povišati plačo na 30c na uro in skrajšati delavni čas na devet ur na dan. New London, Conn., 14. maja. Italijani. ki delajo pri uličnej železnici, štrajkajo in so zelo nemirni. AFERA HAYWOOD. Boise, Idaho, 14. maja. Tukaj se zatrjuje. da bodo Havwooda sodili naj-brže ženski porotniki. V Idaho imajo ženske popolno volilno pravico in so postavno opravičene vršiti tudi po-rotniško službo. Farmerji, kteri so pozvani za porotniško službo, imajo sedaj največ dela. 7 ^S^V -JU y- > »•" » U 'JV^V-MI Dozdevni morilec trdi, da se je deček sam ustrelil. Indianapolis, Ind., 13. maja. Tukaj so aretovali trgovskega potnika Paul Greetia, kteri je obdolžen, da ja umo rit svojega lastnega sina, 171etnega Newella. Oce trdi, da se je mladenič s*ju ustrelil, totla policija je prepričana, da j« umor izvršil oče, radi česar so ga pridržali v zaporu brez jam-čevine. Sosedje so v minoli noei slisali štiri strele in ko so kasneje preiskali dvorišče, so našli tukaj dečkovo truplo. Dečkov oče zatrjuje, da je njegov sin naj p reje streljal nanj, ne da bi ga zadel. Kraj trupla so našli revolver. Denarje v staro domoymo pošiljamo; sa $ 10.35 ............ 50 kron, za $ 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, sa $1017.00 ............ 5000 kron. Poitarina j« všteta pri tek notak. Dama m nakasana vsoto popolnoma tsplačaj« bruc vinarja •dkltka. Naš« denarno pošiljat?« izplačuj« c. kr. poštni kranilnl urad v 11. ue 12. As«k. Denarje nam poslati j« aajprilU-n«j« do f 26.00 v gotovini v priporočenem ali r«fistrovaner pismu, Tečje n«flk« p« Domestic Posta) Money Order all pa New York Baak Draft FRANK 8AK8ER CO., 10t Greemrick Street, V«w York. •104 St. Glair Ave. HE., Otevcland, O. upy". --A-. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Artemisia 13. maja iz Hamburga. Saimland 13. maja iz Antwerpena 17R;"» jKitniki. Finland 13. maja iz Antwerpena 1654 jKitniki. Dospeti imajo: La Gascog-ne iz Havre. Potsdam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Friedrich der Groese iz Genove. Adriatic (novi) iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Korea iz IA bave. Brandenburg iz Bremena. Amerika iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. Ija Provence iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Sicilia iz Hamburga. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Zeeland iz Antwerpena. Bremen iz Bremena. Astoria iz Glasjrowa. Odpluli so: Kaiser Wilhelm II. 14. maja v Bremen. Bulgaria 14. maja v Genovo. Cevic 14. maja v Liverpool. Odplnli bodo: Majestic 15. maja v Liverpool. Samlajtd 15. maja v Antwerpen. Sofia Hohenberg 15. maja v Trst. Ryndam 15. maja v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 16. maja v Hamburg. La Touraine 16. maja v Havre. Rhein 16. maja v Bremen. Carpathia 16. maja v Reko. Cedric 17. maja v Liverpool. Finland 18. maja v Antwerpen. Canapanai 18. maja v LiverpooL St. Louis 18. maja v Southampton. Friedrich der Grosse 18. maja v Bremen. Koenig Albert 18. maja v Genovo. Caledonia 18. maja v Glasgow. Graf Waldereee 18. maja v Hamburg-. St. Laurent 18. znaj a v Havre. VČERAJ TAKO MRAZ, DA JE VES KROMPIR UNIČEN. V Kansasu in Nebraski bodo vsled mraza pridelali deset odstotkov manj žita nego običajno. PREISKAVA. -o- Winsted, Conn., 14. maja. Včeraj je tukaj zavladal tak mraz, da je toplomer kazal le 2S stopinj nad ničlo in da so manjši bajerji v okolici zamrznili. Zemlja je zamrznena in skoraj ves krompir in tudi sadje je uničeno. Omaha, Nebr., 14. maja. Petdeset članov žitne borze v Omahi vrnilo se je danes nazaj iz potovanja, na kterem so preiskovali stanje pšenice v Kansasu in Nebraski. Pri tem preiskovanju so pronašli, da sta v jugo-istoenej Nebraski pomladna žitna nš in suša stanje žita poslabšali za deset odstotkov. V Summer countyju pričakujejo le 40 odstotkov navadne žet-v . Med Caldwellom in Widsito, Kansas, je setev popolnoma uničena. Vsi člani komisije so mnenja, da je stanje pšenice zelo slabo, ako se ga primerja z drugimi leti in da bode pridelek majhen. Komisija je preiskovala le one pokrajine, kjer je pridelek pšenice običajno največji in najboljši. PRI HONDI, C AL., JE DOBILA ŽELEZNICA OD SPREVODNIKA JONES A. Nesreča pri Truro, Ohio, na Central-nej obajskej železnici. V TENNESSEE -o Los Angeles, Cal., 14. maja. Semkaj se javlja, da je železničmo vodstvo bilo prvo, ki je -dobilo poročilo o katastrofi pri Hondi. Takoj po nesreči je sprevodnik Jones splezal nit bližnji brzojavni drog in se zvezal z brzojavnim uradom v San Luis Obispo ter poročal o nesreči. Uradniki mu prvotno niso verjeli in so mislili, da se kedo šali. O tem so poljem sporočili v Santa Barbaro. Columbus, Ohio, 14. maja. Pri Truro, 12 milj od tukaj, je skočil raz tir westvirgkiski ekspresni vlak Centralne ohajske železnice. Štiri osobe so bile tako ranjene, do bodo umrle. Chattanooga, Tenm., 14. maja. Pri Rome je skočil raz tir tovorni vlak, 'na kterem se je vozil cirkus Parker Carnival Company. Jeden vslužbe-nec je bil ubit. Štiri vagoni z divjimi živahni so se razbili. Dva leva sta skušali uteči. Južne republike. Katastrofa v Mehiki. PRI POŽARU V BAKRENEM RUDNIKU CORINTHIS, DRŽAVA DURANGO, JE 90 RUDARJEV ZGU-B IL O ŽIVLJENJE. Venezuelski predsednik Cipriano Castro obdolžen umora. PAREDESOVE OBDOLŽITVE. Tristoletni jubilej. Prvi naselniki. NA JAMESTOWN ISLANDU V VIRGIN!JI SO NA PROSTEM PROSLAVILI SPOMIN-S KI DAN. Spomin na prvo trajno angleško naselitev so lepo obhajaj PARADA. Norfolk. Ya.. 14. maja. Na Jamestown Islandu, 40 milj }»> James Ri-verju navzgor, so včeraj proslavili lOOletnieo izkrcanja prvih trajnih angleških naselnikov pod vodstvom Sir Christopher Newport a, John Smitha in družili. Slavnosti so se vršile na piostem pod vodstvom društva za ohranitev virgin ski h starin. Predsedoval je Jos. Brvan iz Richmonda,e molitev je opravil škof Randolph in slavnostni govor je govoril governer Swanson. Za njim je govoril angleški poslanik Bryce. Kasneje se je vršila parada in pregled vojaštva v razstavi. Paradi je prisostvovalo več tisoč mornarjev naših in inozemskih vojnih ladij in o-poludne so rojstvo našega ljudstva dne 13. maja 1607 pozdravili s 300 streli iz topov. Popoludne so se zopet vršile regate med našimi in tujimi mornarji. Pri medna rodne j regati so zmagali Italijani vojne ladije Varese. Drugi so prišli do cilja mornarji od avstrijske vojne ladije Sanct Georg, tretji zopet Hrvatje od avstrijske vojne ladije Aspern; tem so sledili veslači naših vojnih ladij Maine in Iowa. potem japonsfki mornarji ladije Chitose in za njimi oni japonske kri-žarke Tsukuha. ROPARSKI NAPAD NA ULICI. Množica je pretepla tatove, predno je prišla policija. V East New Yorku, na Liberty Ave., blizo železnice, je minolo nedeljo več roparjev napadlo staro Francozinjo Mrs. Carolino Garonne, kterej so lopovi vzeli vse, kar je imela pri sebi. Roparji so bili newyorski čifuti in policija je aretovala necega Izilor-ja Silvermana ter Izaka Breakana, ktera oba so zaprli. Predno je prišla policija na lice mesta, so meščani oba lopova dobro pretepli. Dva lopova sta ušla. Mrs, Caronne. ktera je obiskala prijatelje. se je vračala proti domu, ko so jo omenjeni lopovi ustavili in izpraznili njeno denarnico, v kterej je imela štiri dolarje in par centov. Ko so jej odvzeli denar, so jo pretepli in bežali. Potniki necega voza ulične železnice so videli lopove bežati, radi česar ?■-> jim sledili in dva vjeli. SMRT VSLED RAZBURJENOSTI. Star Pittsbnržan je pri pripravljanju sprejema gostov umrl. Pitt&burg, Pa., 13. maja. Vsled razburjenosti, ktera se ga je polastila pri sprejemanju gostov, je tukaj umrl 80-letni Robert Jenkins. Pokojnik je bil prvi lastnik premogovih rovov v tukajšnje j okolici, ktere je prodal za par milijonov dolarjev, na kar je živel v pokoju. Včeraj so priredili njegovi otroci po njegovej želji sijajen sprejem. Razposlali so 400 povabile in ko so gostje pričeli prihajati, postal je Jenkine tako razburjen, da je padel in na mestu umrl. ŠTRAJK OBREŽNIH DELAVCEV V NEW YORKU. Nad dvesto skabov se je pridružilo štrajkarjem. Od 200 do 300 italijanskih skabov, kteri so delali mesto štrajkujočih obrežnih delavcev na pomolih White Star Line v New Yorku, je minolo nedeljo popoludne ponehalo z delom, tako, da- je najvažnejša parobrodna družba, ki se bavi s prekoatlantskim prometom, sedaj brez najpotrebnejših nakladaleev. Skabje so ostavili pomol v varstvu policije iz postaje na Charles St. Z delom so prenehali, ker pa-robrodna družba ni izvršila svoje obljube, vsled ktere bi zamogli v nedeljo ostaviti pomol in ostati doma. Vest, da so italijanski skabje ostavili pomol, se je med štrajkarji izredno hitro razširila. Prvotno so mislili, da je družba poslala skabe na zrak, kte-rega zelo potrebujejo, in radi tega je vsakdo hitel, da bode prvi pri prete-pn. Vsled tega je morala nastopiti policijska rezerva, ktera je skabe odvedla na varno. Med potjo je naravno na nje letelo kamenje in drugo. Mexico Ciudad. 13. maja. Iz Velar-dene v državi Durango se brzojavlja, da je požar v bakrenih rudnikih Ter-nere zahteval 90 žrtev. Toliko rudarjev je namreč zgorelo. Goreti je pričelo v petek po noči, ko je bilo 107 rudarjev na delu; od teh se jih je rešilo le 17. Dosedaj so prinesli na površje 35 na pol sežganih trupelj. Požar divja še vedno, kakor spočetka, tako, da je rešilnemu moštvu nemogoče prodreti v bližino, kjer so trupla nesrečnikov. O usodi slednjih ni ničesar znanega, ve se le toliko, da na površje ne pride ni jeden več živ. Goreči rudniki so skoraj najbogatejši, kar jih je v sevemej Mehiki in so last Guggenheima v New Yorku. Caracas, Venezuela, 14. maja. Veliko senzacijo je obudilo tukaj dejstvo, da je predsednik Cipriano Castro, kteri je zopet bolan, obtožen u-mora. Hector Luis Paredes, ki se mudi sedaj v Berolinu in ki je brat usta-škaga generala Antonio Paredesa, ko-jega so na Castrovo povelje dne 15. aprila v Rosario ustrelili, je vložil proti predsedniku tožbo. Paredes navaja v tožbi imena 14 pri? in trdi, da je Castro flagrantno kršil ustavo Venezuele, ktera smrtne kazni sploh ne pripo znava. Senor Paredes je poslal tudi Ca-strovej ženi zahvalno pismo, ker je prosila za njegovega brata, seveda neuspešno. Rio de Janeiro. Brazil, 13. maja. Vlada še vedno vztraja pri tem, da brani unuku bivšega brazilskega cesarja Dom Pedra izkrcati se v Rio de Janeiro. Generalni štrajk vseučiliščnih dijakov Iz Lizbone poročajo, da so pričeli tamkaj vsi dijaki vseučilišča štrajkati, in sicer radi tega, ker je senat pred par meseci kaznoval nekega dijaka, potem pa tudi sedem kolovodij dijaške demonstracije, ki je bila proti tej kazni prirejena. Po velikonočnih praznikih so začeli dijaki štrajkati ter nočejo na predavanja. Vlada je skušala posredovati, toda brez uspeha. Skupno štrajka qkolu 10,000 dijakov. Francija in Maroko. Položaj zelo resen. FRANCIJA NAMERAVA V MAROKU STORITI NOVE VOJAŠKE KORAKE. Okupacije oaze Udje ne zadostuje, ker sultan ne ugodi francoskim zahtevam. PROTI EVROPEJCEM. Pariz, 14. maja. Tukaj se z vso gotovostjo zatrjuje, da se Francija pripravlja na novo vojaško okupacijo v Maroku, kajti okupacija oaze Udje nikakor ne zadostuje, ker sultan še vedno neče izpolniti francoske zahteve. V finančnih krogih je radi tega opaziti obilo razburjenosti. V teh krogih od prihodnosti ne pričakujejo mnogo. Uradnega potrdila gorenjih vesti ni mogoče dobiti, vendar je pa znano, da je ministerstvo inostranih del dobilo več brzojavk, glasom kterih vlada skoraj \jo vseh pokrajinah Maroka popolna anarhija, tako, da se na sultanovo avtoriteto nihče ne ozira, Radi tega se v tukajšnjih uradnih krogih razpravlja o vprašanju, naj li Francija nastopi nadaljne vojaške korake proti Maroku. Vsekako bode pa vlada pričakovala še nadaljnih poročil, predno določi, kaj je ukreniti. Vsekako je pa tukaj vsakdo prepričan, da bode treba v kratkem proti Maroku nastopiti druga pota, nego so bila dosedanja. Iz Avstro-Ogrske. DANES SE VRŠE V AVSTRIJI PRVE VOLITVE PO NOVEM VOLILNEM REDU. Za 516 poslan ski h mandatov imajo nad 2000 kandidatov. MINISTRI KOT KANDIDATJE. Dunaj, 14. maja. Danes so se pričele po vsej Avstriji volitve v državni zbor, in sicer v prvič po splošne j. di-rektnej in jednakej volilnej pravici, ktera je pa tako "jednaka", da na desettisoč volilcev ne sme voliti. Izvolilo se bode danes 516 poslancev in za te službe, ki nesejo za časa zasedanja državnega zbora po 20 K ($4) na dan, se poteguje nad 2000 kandidatov. Med kandidati je tudi sedem Članov kabineta, ali ministrov. To je v prvič v zgodovini Avstrije, da kandidirajo tudi ministri. Agitacije za volitve so se vršile povsodi v redu in brez nemirov, toda otročje-idealistično brez kake praktičnosti. Nekteri kandidatje so zelo čudati ljudje in znajo jedva pisati, tako da od novega parlamenta ne bode mnogo pričakovati, kar je vladi zelo po volji. Budimpešta. 14. maja. Finančni minister Fran Košut je vložil zakonski predlog, glasom kterega naj se vsacega železničarja, vslužbenega pri državnih železnicah, takoj odslovi, ako se udeleži štrajka ali pasivnega odpora. Ako žele železničarji ustanoviti unije, morajo prositi za dovoljenje. Ako unije niso v soglasju s železniško službo, se razpuste. Novi zakon ne določa niti povišanja plače, niti izboljšanja prometnih predpisov. ZOPET ITALIJANSKI UMOR. Umoru so prišli v Brooklynu takoj na sled; sumljivi v zaporu. Včeraj po noči pripetil se je v Brooklynu zopet grozen umor in sicer v hiši 333 Columbia St. Žrtev, kakor tudi morilci so naravno zopet Italijani in policija je mnenja, da se je umor izvršil v zvezi s štrajkom obrežnih delavcev. Umorjeni je nek še neidentificirani Italijan. Takoj, ko so zasledili umor, so aretovali 261etnega štrajkarja M. Gacello, kteri je prišel iz imenovane hiše, baš ko je šel policaj Dunn memo. Policaj je videl, da ima Lah roke in klobuk krvave, radi česar ga je aretoval. Dunn je pozval še jednega policaja in na to sta preiskala vso hišo. V kleti sta našla truplo nekega Italijana, ktero je ležalo v mlaki krvi. Umorjeni je bil zaboden v srce in v vrat. Gacello trdi, da nima z umorom ničesar opraviti in neče povedati kje stanuje. Kasneje je policija aretovala v isti "hiši stanujočega Laha Giuseppe Argento, kteri je na sumu, da ve mnogo o tem umoru. Pri Gacel-lu so našli na policiji velik krvav nož in pri drugem jetniku večjo svoto denarja. BKo sl namBDjeq ŽM* •trakt ali p« ▼ Ameriko vxra. in volne cene na: FRAN* Orceawtcfc SL, New Yecfc, N. Y, ker ta bodei najpošteneje in najbolje portrete n. Fr. Sakscr je priznani zastop* lik vseli ir>9 • a?n> a •J j'.' v t'j la Jm t- plo-. ni«-l«i in \ iii de/. Ko i' na zemlji liim, 14. maja. Vsk-i bljuvanja ognjenikov Aetna in S: " " v nekteri li krajih ha! povsem spremenila T nakrat postalo tako vi. r mer kazal 1>0 stopinj n Sau Remo so imeli /w; je ponehal vihar, ostahi izdai.na plast žvepla. London, 14. maja. lhvavni tajnik za Indijo, Morlev, je v .i-.!enjej zbornici potrdil poročila o nemirih v Indiji. On trdi. da je pravilno, ko bo razne agitatorje v Indiji ;aprli. Curih, Švica. 14. maja. Tukaj so zaprli Charles Ba install a iz Chica^a ker je v minolem letu uekej dami v Monakovu odnesel 65,Ono mark jxk1 pretvezo, da se z njo oženi. Pri njem so našli 40,000 mark denarja. Simla, Indija, 13. maja. Vrhovni-poveljnik vojaštva v Indiji. Lord Kitchener, izjavlja, da je iverjen, tki se revolueijonarno gibanje v Indiji še ni zaneslo med vojaštvo, tako da-se je v slučaju potrebe še vedno lahko nanj zanesti. Paris, 13. maja. Ministerstvu ku>-stranih del se brzojavlja iz Maroka da je mesto Maroko v rokah rodiš Rahma in vsi Evropejci razam Ntin>-cev so morali mesto ostaviti. Angleški konznl je ostani Maroko dne 9. maja. ko so se tudi Francozje pripravljali na odhod. Francoski kou-zul v Mogadorju je dobil sultanovega brata Mulaj Hatiza pismo, vsled" kterega je potožaj v mestu Maroku skrajno nevaren. Protievropska agitacija ni nastala vsled okupacije Udje po francoskih četah. temveč vsled nedelavnosti domačih oblasti. Melilla. Maroko, 13. maja. Semkaj se poroča, da so sultanove čete premagale pretendenta v boju, ki se je vrŠii pri Marchisi. Na obeh straneh je mnogo ljudi ubitih; vladine čete sc vjele nad 200 sovražnikov. Nesrečna rodbina. East Liverpool, O., 12. maja. V hiši vdove Neil Lairdove je včeraj zjutraj nastal požar. Pri tem sta zgorela njen sedem let stari sin Leo in petletna hči Rath. Ona se je zamogla le s tem rešiti, da je skočila skozi okno in pri tem je bila teško ranjena. Njenim ostalim trem otrokom se ni nič žalega zgodilo. Mož Lairdove je pred tremi leti utonil, dočim je nejnega starejšega cina malo preje povozil voz ulične železnice, tako da je obležal na mestu mrtev. VESTI IZ RUSIJE. Velika zarota. London, 13. maja. Petrogradski poročevalec tukajšnjega " Daily Tele-grapha" poroča, da so tam prišli na sled največjej zaroti, kar jih je bilo v Rusiji tekom zadnjih 28 let. Osemdeset zarotnikov je pred par meseci sklenilo umoriti carja Nikolaja. Car bi moral umreti za pravoslavne velikonočne praznike. Med zarotniki je mnogo rezervnih častnikov in uradnikov. Zarotniki so se nameravali približati Carskemu selu v skupinah in potem skupno napasti carjevo palačo. Prva skupina, ki je štela 34 mož, prišla je tjekaj na Veliki petek, toda stražam so se došleei zileli sumljivi, nakar so vseh 34 aretovali. Pri jetnikih so našli razne spise, na podlagi kterih bodo sedaj polovili še ostale zarotnike. Tiflis, 13. maja. Deset roparjev je napadlo in ustrelilo policijskega kapitana Saginova. Roparji so ušli. Kijev, 13. maja. Policija je včeraj preiskala več stanovanj, Ln sicer najmanj 500 hiš. Tem povodom ^ zaplenila več tiskovin socijalnih revoluci-jonarjev. Petrograd, 13. maja. Vlada je sklenila, da se delegate čifutskih soeija-listov, kteri so sedaj pri svojem zborovanju v Londonu, ko se vrnejo domov, prime takoj na meji. Aretovali jih bodo, ker so ostavili Rusijo brez potnih listin. TIKET ? brzoparnik dobiš za I .oro družbo ho2e3 naj -cod. je in bodeš najso-: id ne je postrež n pri Fr. Sakseriu, 109 Greenwich Str., New York, zato vsak "n^r na niega obrn*-. "GLAS NARODA" U« • lovca»4ft delavcev t Ameriki. Ixdaj* slovensko tiskovno društvo FRANK SAK ER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Naseljenci. ia leto velja list za Ameriko 4 pol leta.......... la Evropj, za vse Itto . . . . " pol leta " četrt leta . . . $3.00 1.50 4.50 2.50 1.75 Evropo pošiljamo list skupno dve številki. .AS KAKODA" vremši rt del j izhaja vsak dan u-in praznikov. "OLA S NARODA ("Voice of the People") »s ied evej •'V, except Sundavs and Holidays, tion yearly $3.00. Published by the »LOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Zao< »•ntov. Doni »e n-Jtts' Den a Dc islov: »e do deset vrstic se plača 30 ">rez podpisa in osobnosti se j se blagovoli pošiljati po nvmb, kraj naročnikov i -c n m tudi prejšnje bi valiti i hitreje najdemo • aslov-n£ >in in pošiljatvam nare ite "Clln« Mnroda" 409 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector. Naseljevanje v Zjodinjenih državah postaja od dne do dne večje in z vsakim parnikom pride majmanj 1000 naseljencev, kteri so stresli prah mrtve in ničesar jim nudeče Evrope. Citateljem "Glasa Naroda" poročamo vedno kolikor mogoče natančno o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na našelnisko vprašanje iin radi tega smo uverjeni, da se bode vsakdo zanimal *.udi za sledeče navedbe naselniikega komisarja Watchorna. On t nI i, da pride v maju še več do--eljencev, nejro jih je prišlo v aprilu, ko se je v New Yorku izkrcalo 153 tisoe 4(12 naseljencev. Samo v nedeljo se jo iz petih parni kov na Ellis Islamdu izkrcalo 8000 naseljencev. Da bi se naseljevanje pomanjšalo, še misliti ni. Največ naseljencev prihaja iz Avstm-Oirrske in Italije, kakor tudi iz čifutskib mest južne Rusije, dočim naseljevanje iz Skandinavije in Nemčije nazaduje. Po kakovosti so naseljenci dobri in oni, ki prihajajo sedaj, so tudi bolj zdravi, nego so bili prejšnji. V rui-nolem mesecu parobrrdn^ d m/bo niso pustile 6000 izseljencem ukrcati se in so morali potovati domov. Družbe preiskujejo sedaj pred ukrcanjem vsakega izseljenca, kar vladi mnogo po-ma;ra. nejši suženj svojih poželenj. Mestni človek bi se kacal nd kakor vsevednega in se izeimi kakor puhel blebe- V izbi so m riieali samo enakomerni udarci are... Časih zašel esti miš za. pečjo, sedaj zopet se oglasi tavee; on hoče imeti luči, pmaiv veliko črv. vrtaje v steni — in iznova isto luči, in zaradi tega isumlja vse mo- enakomerno, enostavno: tik, tak___ goče žarkeL Mestni človek hoče imeti življenje, in vendar se oddaljuje od njega; hoče imeti red v življenju in pri tem povzroča povsod največji nered. Mestni človek hoče imeti mir in blagostanje v deželi in zaradi tega si prizadeva, da bi ojaeil vojsk© in brodovje; želi, da bi bil na zemlji paradiž in vendar je izpremenil vse v nepretrgan pekel... Maščevanje mrliča. Novela. Poljski spisal Vladislav Orkan. — Prevel Fr. Virant. Naseljevanje in zločini Tolstoj o ruski inteli= genci. ral 1,4; r. h fia nil r.l K t < pr |K> nil lali li&> lian nas* \v>r dan iiko Grof Lev Tolstoj zdelava tako-le rusko inteligenco: Moralo bi se vse "intelektualce", posebno pa petrogradske, politi z mrzlo vodo in jim dati potem tri tedne časa za počitek, da pridejo k sebi in se nauče zapopasti, kaj jim je zdaj storiti. Nikdar se. ni pokazala naša inteligenca od tako negativne strani, kakor v zadnjem času. Stariši niso le izgubili mora lični vpliv na svojo hc A. Bingham, se-policijski komisar, u "World " i z j a vo, u»eljence, da so oni , da se v New Yorku in drugod ni izredno hnro množe. Bing-je mnenja, da našelniški urad-premalo strogo postopajo napram ncem, kteri prihajajo iz Evrope, m bi morali izkrcanje sploh preti. General predvsem misli na ,leco' ^P^ morajo sami na najsra vanje italijanskih lopovov, zna- Tnot«nejši način hlapce vati deci. Otroci pni in en- m "la mano nera", komandirajo — stariši ubogajo. Otroci ar pa <>n - var preveč generali- >rez Prične reformacije dežele ne ko pripisuje množitev zločinov maraJ° i>ljših go- z upornostjo! Kaj more tak-Kar «> Zjedinjene države «Č-itelj dati drugemu človeku, ki i: -nji in s., take, kakoršnje resnično življenje dela in kte ;ilii i -p morajo ediaole na?»e- retIU» je votlo, prazno, takozva.no inte-l. pa d-»ma<"inora. To bi ''-l"li:no življenje tuje? Zakaj vsako \-ak "«loma<čin", ki zna mi- Je trdovraten trud. ki je potreben ki saj nekoliko zgodovine za življenje človekovo, ki z njim živi 1 a v, vedet i. mužik in ki sili človeka, da ve-; ..tli ako Bingham misli, da n,.ie» i'1 uboga najvišjo moč, ki d'..'-i ne odgovorni v prvej vrsti ie ustvarila človeka: in kdor veruje, 'Kasoti", se vendarle moti. n!ka 1:1 "bojra. ta ima temelj življenja m. I Italijani se resnično pri- trdna tla pod merami, ia ta italijanska š|»eeijalnost Inteligenca pa čuti pod seboj moč-r <• p. ••iri:.' ije zločine med virje: ona ve, čemii naj bi živela in i 1 i.i.i'ni. Za zlo. ;ne so odgo- za čem v>etn drugi vzroki, kteri. pa ma nikakega življenskega ideala, ona k<>mi>arju Hni^miini ni-o ljubi. j je lahkomiselna in brez talenta. Ne Ti v /roki -o izvrševanje zakonov, | ona, ki je moralno in fizično bolna, kakor ji. izvrš je — njegova policija ima prosvetliti v vsakem oziru trdne-in razlaganja zak -aov, kakor jih raz-1 ga mužika, ampak nasprotno: tenki. tnoral ulit i, i Zjt*l. Tod, * i za divji Umori dr lagajo naši odvetniki pri sodiščih. Tako razlaganje in izvrševanje zakonov pa ne smemo iskati med doseljenci, temveč med domačini, ali jx>-tocnci prejšnjih naseljencev. \ zaporih v Sine Singu je cela kolonija tu rojenih odvetnikov, kteri pri razlaganju zakonov niso bili tako spretni ali srečni, kakor Elihu Root in T. F. Rva-n ler mnogo druzih. Izvrsten zagovornik. Oe ima odve.nik veliko opravila, se lahko zgodi, da se tako daleč zmoti, da pri obravnavi govori za nasprotnika. ne j*a za svojega klienta. To se je pripetilo nedavno nekemu odvetniku v Kolin u na Nemškem. Toda ipož si je unal pomagati iz zagate. On je zastopal toženca, govoril pa je v pri-loir to/itelja. Ko je končal svoj govor, «_ra jf predsednik sodišča vprašal: "<'igavo stališče j»a vi pravzaprav zastopate t" hipi je spoznal svojo zmoto, a je takoj nadaljeval: "Kar sem dosedaj povedal, je pravno »tališče nasproine stranke. Nje logično in pravno utemeljevanje pa je tako pomanjkljivo, da tc'ga še nisem doživel, kar izvršujem svoj odvetniški poklic, in se orotovo še ni slišalo pred visokim sodiščem." Seveda je tem besedam sledil bu-Pen smeh sodnikov; odvetnik pa je dokazal, da si zna dobro pomagati tudi iz najtežjega položaja. Išče se JOSIP GAŠPER. Pred tremi leti je bil v Clevelandu, Ohio, na 74. uliei in sedaj se ne ve, kje se nahaja. Za njegov naslov bi rad zvedel brat: Frank Gašper in stric John Rudolf, 1212 South Fe Avenue, Pueblo, Colo. (9-15—5) , B dolini, s nth i, brezzobi, plešasi-i. nervozni, na migreni in podagTi trpeči intelektualec mora pri jeddrem, krepkem, t nI no na tleh stoječem mužiku spoznavati življenje. Mužik je car življenja in inteligenca je suženj svojega "jaz" in najslabših ljudi na svetu. f'e se sužnju tudi posreči šepetati v carjevo uho. je to vendar samo šepet sužnja. K temu ne živi vsa mestna družba normalno, ampak nimetno; oddaljena je od resienega življenja zelo daleč, dan ustvarja v noč in noč v dan. Ona ne napenja svojih možganov za izpolnjevanje saimega sebe, ki je koristno vsemu človeštvu, ampak za nenravne zvitosti, ki zadovoljujejo živalske nagone človekove. Teh zvitosti je najti povsod. Mestni človek leta na polno-krvnih konjih ali v avtomobilu gor po centi, ne morda, ker mu je t raba. da vozi tako hit m, aripak ker hoče obrniti na-se pozornost množice in se bahati pred njo s svojo nesposobnostjo, da bi hodil. Napravlja se v gotove obleke, a ne zaradi tega, ker koj utihnila, -o praktične, trpežne in higijenične, ampak ker je kaka šaljivka-moda ukazala, da nosijo vsi take obleke. On je in pije. a ne, da ut-eši glad in žejo. ampak, ker je prišel čas, ko vsi jejo; in sicer ne je preprostih, temveč sama pikantna jedila, ne pije mleka ali redkega piva, temveč omamljajoče pijače. On govori, a ne, da pove kaj novega, vrednega, ali da bi pojasnil kako nesporazumljenje, ampak iz tega vzroka, ker pritisne javno mnenje vsakemu molčečemu kajnovo znamenje na čelo, ker ga srtii jezik in ker se niČemuraosti želi po zadovoljenju. Mestni človek hoče spraviti s svojim talentom ves svet v stirmenje in kaže vendar v vseh svojih dejanjih samo praznoto svoje eksistence. Hoče biti poveljnik in je postal najrev- (Konec.) Nato je vzel klobuk z glave, ga položil na tla in prekrizavši se počasi. začel moliti očenaš; roke so mu omahnile, brez moči, kaKor lesene... On pa je zrl v okno, nasolnce in premikal ustnice___ Temnordeča svetloba je padala od šip na plešasto glavo deda, potem je padla v polsenei po kosmičih belih las in še bolj zbližala nagubeno, suho obličje žolti mrtvaški maski. Samo v dveh sinjih točkah še tli življenje, toda medlo, kakor sveftloba dozorevajoče leščer.be in tudi orno ugasne... Teh dvoje sivih oči je poletelo nekam daleč skozi rdečo svetlobo šip; morebiti s spomini na. davna leta, morebiti pa z molitvijo po žarkih, ki vežejo oči s solncem. Še dalje___ k Bogu. Kdo ve... Nagubano obličje ne izda, in ustnice, mehanično pregi-bajoče se, drhte tuidi vsled vznemirjenja ali gladu... Samo Bog ve bo. V veži za pleči deda se pokaže žena. "A, to ste vi. oče!... " "Jaz... otrok... jaz... " je rekel starec z drhtečim, slabim glasom in okrenil glavo k nji. videč pa, da stoji s čebričkom in ne more iti mimo nje-ira v izbo, se je počasi pobral in vlekel h klop; pod okno___Žena je Šla notri in postavila čebriček v kot. "Bi radi jedli, oče?" je vprašala nežno in poljubila dedu roko. "E ne, Nasta... ne... samo tu boli ... " in pokazal je z roko na prsi, "tu me tako duši..." " 0 za Boga!" je tožila žena, '' treba bode vendar kaj narediti... " "E ni treba... ne... nie ne pomaga... " Solze so se mu zasvetile v očeh in kanile počasi, kakor zrna po velem licu. "Saj morda ni še tako hudo.,." je rekla Nasta v solzah. "O ne... ne..." je zastokal starec in objel raihlo glavo sinahe. 'Oče, morda se vležete?... Poste-ljem vam v izbici..." ' * Dobro, dobro, otrok..." Prijela je starca za roko in ga peljala v izbioo. *'0 tu va.m bode dobro..." "Bode, bode... " je šepetal starec. Sinaha je prinesla na eno postelj dve blazini in pernico. "No, ležite, oče!... Prespite se... Morda se pa mleka poprej napije-te?..." "O ne, ne..." se je branil starec. Pogledal je na sinaho milo. "Ti si dober otrok..." začel je iskati z drhtečo roko za njedri. Vzel je ven zavitek in ga ji podal. "Nasta... pride ti prav___" Nasta je umaknila roko. " Spravite, oče... vi boste bolj potrebovali. .. " "E, meni ni več treba, ne___Na, spravi.'' Žena je vzela zavitek, vzdignila pokrov skrinje in ga položila noter. Starec se je počasi prekrižal in se ulegel na posteljo. Sinaha je vzela pernico, da bi ga pokrila. "Pusti----" je ponovil, "naj ti Bog..." i.n vznemirjenje ali oslabljen je mu ni pustilo končati. Zaklo-pil je oči. Nasta je prepričana, da je zaspal, odšil a v pekarno. Istočasno sra pritekla otroka s krikom v vežo. "Tiho!" je šepetala mati strogo, ded spi v izbiei..." "■Spi?" sta osupnila otroka in ta- Lenka je metala malim zajčkom detelje na tla, Štefko jih je pa gladil po mehki diaki. "Zajčki jedo", je pripovedoval s smehom materi, "kako se jim ušesa tresejo!..." "Dobro, dobro", je rekla mati, "samo tiho bodi!" Vsedla sta se na klop, postavila košarico krompirja k sebi in začela majiti in metati omajeno v čebriček, do vrha napolnjen z vodo. Medtem je spal ded v izbici... Težko sopenje se je mešalo menjaje z enakomernim tiktakanjem starove-ške ure. Udarci srca starega in redno tiktakanje ure so se prehitevali, sedaj srečevali, kakor bi se borili med seboj za prvenstvo; končno je zmagala flegmatiSna -nrn in sopenje je prenehalo popolnoma.... Slike se cle*-- s sten brezsmvsel-no— -Njih obrazi, zbližani med seboj s podobnostjo nepodobnosti se smehljajo topo so žalostni, kakor je ravno ----1 —'**ač ali barva r V pekarni ^a maji žena krompir, misli ji pa beže Bog ve za čim. .. Samo obraz izdaja blodeče misli, ker se zjasni ali stemni. Tudi sedaj — dve solzi sta se ^točili po gladkem li'*u in padli na obraz dečka, ki je zaspal v naročju matere— Lenka leta nekje po polju in se niti ne pokaže v izbi! Kakor -navadno otroci. Hipoma se je žena nečesa domislila, odrinila dečka nalahno na klop in šla v izbico. Tiho je odpirala vrata, da ne bi vzbudila starca. Z boso nogo je stopila k postelji in se sklonila nad obrazom spečega... Dolgo je stala in ga gledala molče, oči so se ji pa počasi razširjale od osuplosti... ^Starec spi, toda dihanja ni slišati... Srce ji silno tolče. Prijela je očeta za roko — roka je brez moči, trda, kakor bi bila lesena____ "O Jezus!..." je zašepetala žena in padla na kolena pri postelji. Še ni •hotela verjeti. Z dlanjo je potipala obraz starca — obraz je mrzel, oči za-klopljene; samo msta so odprta kakor vrata, skozi ktera odleti duša v zadnjih dihih. ; O Jezus!... " je zaječala glasneje, uprla obraz na rob in dolgo bridko plakala— Potem je začela šepetati očenaš — za umrle... Molitev jo je umirila. Vzdignila se je počasi in omahovaje šla v pekarno. Tu pa nikogar — samo deček spi pod oknom na klopi, smehljajočega, jasnega obraza... Obstala je za trenotek sredi izbe, ne vedoč, kaj bi takoj naredila. Iskat ljudi ni mogoče, ker je daleč od bajt, pazno je že in zv«čer je dosti opravila ... Končno — kako more kar tako popustiti bajto!_ Ko bi vsaj Ignac prišel___ Nazadnje se je hipoma premislila, otrla s predpasnikom solze, ki so se ji posušile na lien in šla zopet v izbico— Tu je odprla skrinjo in vzela ven perilo in srajco, platnene rjuhe in druzega drobiža. Te reči je raz-položila po klopi, stopila k postelji in začela staremu nežno slačiti eunje. To delo ni bilo lahko, kajti truplo je že postalo trdo... Pomagali sta ji pa ročnost in požrtvovalnost... V kratkem času je slekla rajnega in ga oblekla v čisto perilo. Potem ga je pokrila z novo rjuho, mu sklo-pila roke na prsih, vzela z mize križec in ga položila v dlan umrlega. Po tem delu je pokleknila k postelji, zmolila še kratko molitev, težko vzdilinila, vstala in odšla v pekarno h gospodinjskim poslom... Zmračilo se je že popolnoma. Pri svitu padajočem skozi okno je umila krompir in ga vsula v lonee. Hotela je ravno zanetiti, ko je vstopil mož... "Ti še ne kuriš za večerjo?! E, kaj za.vraga si delala ?. .. " je zakričal sirovo od praga. Žena se je stresla na te besede. ' '4 Ne govori !...." je odgovorila. "Oče so umrli—" in, je glasno za-plakaia. "Kaj? Oče umrl, praviš?... Kje leži?"- je vprašal rahleje. "V izbici..." "V izbici?..." E, čemu si ga pa tja zanesla?!..." "Sam je šel... pojdi... zmoli očenaš. '' Kmet se je premaknil. Žena se je še obrnila k njemu. "lata«! Ne bodi hud... Oblekla sem rajnega v tvoje perilo..." ' * Kaj ?! — " je zakričal glasno. "Saj ga je bilo vendar težko pustiti v cunjah—" se je opravičevala. '' A naj te! — " ni končal kletve, 11 hitro napravi večerjo!'' Sam je šel v izbico.... Bilo je popolnoma tema. Bled svit je prihajal skozi šipe— Ignac je odprl omaro, vzel svečo, jo prižgal in postavil na mizo. Na postelji je zagledal rajnega... Svetloba sveče je padala od strani an j — in zdelo se mu je, da spi — tako mil izraz je odseval s po-žoltelega obraza. Ignac je skočil k cunjam in jih začel nestrpno premetavati... Preobrnil je vse žepe, otipal vse šive; oči-vidno ni našel, kar je iskal, ker se je sklonil in ozrl na mrliča... "Moral si denar kje drugje spraviti. Skoda se ti je zdelo, dati ga sinu", je rekel rogajoče in stopil k postelji "A ta nora baba!... V novo srajco ga je oblekla. Kaj bom pa jaz imel za v cerkev?... Za mrtvega je to dobro..." S »temi besedami je stegnil roko k mrliču, vzel križec iz njegove dlani, ga vrgel na mizo — potem prijel za rokav, da bi slekel srajco z ranjkega očeta___ Po čudnem naključju je zapletel — svojo dlan med prste umrlega... In zgodilo se je nekaj strašnega. Prati rajnega so se skrčili in objeli dlan Ignaca z železnimi kleSčami... Sin je gvosno zarjovel od osuplosti in etraba — in padel mrtev pri očetovem truplu... Čez tri dni je bil skupen pogreb J za očeta in sina. Zabili so ju v eno široko krsto... Oče ni zapustil sina.. Ločena v življenju — spita v gomili skupaj. In bilo jima je dobro. Črvi se niso prepirali za njuni telesi... \nAjjtrumnn tfilov ©nsk j- katoliško Qt DAROVI. Za družbo' sv. Cirila in Metoda: Fran Oswald iz Dermott. Ark., 50c. Živel! Kje je IVAN KOŠA K ? Doma je iz Domžal. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Košak, Limestone, Alger Co., Mich. (13-1G—5) Kje je JOSIP PUST? Doma je iz Dolenje vasi pri Ribnici, po domače Mrkuzov. Omenjen je star kacih 20 let in mi dolguje na hrani in stanu. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi ga blagovoli naznanili. Anthony Fritz, Box 728, Eveleth, Minn. (13-23—5) podp. društvo svete Bate —» Zledln]ene države 8everne Amerik Sedež: Forest Cit^\ Pa. a*, lanuarla 1903 v driavl o o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAK ml., Box 547, Forest City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: J VAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Kje je JOSIP VEBER? Doma je iz Prešelja pri Starem trgu, okraj Črnomelj. Star je 28 let in srednje postave. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani upravništvu "Glasa Naroda" 109 Greenwich St., New York. (13.23—5) POSESTVO NA PRODAJ. V Mih elivasi pri Črnomlju je prostovoljno na prodaj LEPO POSESTVO. Hiša je zidana in ima dve veliki sobi ter fino kuhinjo s štedilnikom in vodovodom. Za hišo je hlev za žiivno in svinjak in poleg poslopja velik vrt nasajen s sadnim drevjem. Zraven pripada še: 2 veliki njivi, stelnik in 1 del hoste. Preje je bila gostilna in se še vedno lahko dobi dovoljenje za gostilniško obrt. Cena vsemu je 5000 kron. Kdor se zanima za to, naj piše na: Daniel Mura, gostilničar in trgovec, P. Gradac št. 12, pri Metliki, Austria. Kranjsko. (6-5—6-7) Iščem prijatelja FRAN KROPEČ, doma je iz Makoljske fare na Štajerskem. Pred štirimi leti sva delala skupaj v Ljubnem na Štajerskem in je odpotoval v Ameriko. Ker pa ne morem po i zvedeti za njegov naslov, prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi ga. blagovoli naznaniti. Lawrence Kovačič, 237 First Avenue. Milwaukee, "Wis. (14-22—5) Kje je MARIJA ISTENTČ? Doma je iz Vrhnike, Kranjsko. Zvedel sem. da se nahaja sedaj nekje v Colo rad i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani. Povrnem mu dvakratno njegove stroške. Frank Medič, 237 First Ave., Milwaukee, Wis. (14-22—5) NAZNANILO. Vsem tistim, ki mi dolgujejo, naznanjam, da mi v teku jednega tedna poravnajo. Ce ne, sem primoran vse zaostale s polnim imenom in rojstnim krajem v časopisih prijaviti. — Vsakteri naj stori svojo dolžnost in izognil se bode neljubim posledicam. Spoštovanjem 1 Prank Leskovic, Box 412, "West Mineral, Kans. (13-15—5) NADZORNIKI: i V AN DRAŠLER, Boi 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Bos 81. Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box S#7, Po rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Kje je IVAN KOGOLŠEK? Doma je iz Rovt pri Logatecu. V Ameriko je prišel pred jednim mesecem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Frank Skvarče, P. O. Box 133, Broughton, Pa Naznanilo. Tem potom naznanjam cenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici, da sem s 1. majem letos preselil mojo "NARODNO GOSTILNO" ▼ hišo št. 209 na 7. cesti, ktero sem kupil od Fran Papeža. Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet. Pošiljam denarje v staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen. V zvezi sem s slovensko, Slovencem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK SAKSER CO- v New Yorku. Poštenost, pravičnost in točnost je moje geslo. 209 7th Street, Calumet, Mich. (4-5—4-6) PIŠITE po , CENIK KNJIG. Priporočam tudi rojakom mojo veliko zalogo smodk in svalčič iz starega kraja. Josip Tonkovič 5311 BotlirSt., Pittsburg, Pa. Kje je WAN POGRAJC? Doma je iz Tepe, fara Polšnik, okraj Litija. Pred jednim letom je bil nekje v Minnesoti. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. Anthony Madved, Huntington, Ark. (14-16—5) Kje je IVAN GREGORIČ ? Doma je iz Dan pri Ribnici. Pred 14. meseci je bival nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratrancu: Matthew Bartol. Limestone, Alger Co., Mieh. (13-16—5) Msgr. Seb. Koelpp. Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Knaipovili zdravi!" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče č!ovešt< o in nikaka sleparija, katerih je dandanes r-nogo na dnevnem redu. To ;e moj naslov: K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. MSTEO-AMEBICM LIRI Regularni potni parnlkl "Sofia hi ohenbe/g" odpluje 18. 7 **L»eilJra*' odpluje 1. junija. maja. v6artjo m«d New Yorkum, TrMtoni šn fr/eki Isajpnpravnejša in najcenejša paiobro, "La Bretagne".............. "La Gasgogne"............. Poštni parniki so: .............14,200 ton, 30,(XX) konjskih moči, ............12>000 „ 25,000 „ .............12,000 „ 25,000 „ .............10,000 „ 12,000 ...........8,000 „ 9,000 „ ............8,000 „ 9,0*i0 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Ki?er, ob Norton St., N. T. 16. moja 1907. *LA IXHtKAINE 23. maja 1907. *LA SAVOIE 30. maja 1907. *LA. TOTJRAINE 6. junija 1907. »LA PROVENCE 13. junija 1907. La Bretagne POSEBNA PLOVITBA: La Gasoogne 18. maja ob 3. uri pop. La Gascogne 13. jnnija ob 3. uri pop. La Bretagne 1. junija ob 3. uri pop. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111. •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •iLA SAVOIE •LA PROVENCE 20. junija 1907. 27. junija 1907. 4. julija 1907. 11. julija 1907. 18. julija 1907. spa ...c&'ir^'"-., Jugoslovanska inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADN1KJ: Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bus 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽlC. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105. Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 947S Ewiner Ave., So. Chicagu, HI. IVAN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. I\ AN KKRŽISNIK. HI, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.' POROTNI ODBOR: JAKOB ZABFKOVEC, predsednik porotnega odbora, 1F24 Blac kberry St., PitUburp, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSTP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb Vrh* mi zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druire listine na trlavneea tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minil., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek u, Pa., 30. marca: Ivan Tre-ven cert. 3599 I. razred. Iz društva sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa.. 30. marca: Luka Mlakar cert. 5624 I. razred, Fran Novak cert. 4053 I. razred, Ivan Novak cert. t>250 I. razred, Josip Turk cert. 5553 IL razred, Anton Lek-&an eert. 2406 I. razred. Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 30. marca: Jakob Krevs cert. 3694 I. razred. Iz društva sv. Florjana tš. 64 v South Range, Mich., 28. aprila: Josip Svegel cert. 5482 I. razred. Iz društva Zvon št. 70 v Cbicagn, 111, 28. aprila: Fran Stepae cert. 6458 I. razred. Iz društva sv. Mihaela Arhangela št, 40 v Claridge, Pa., 28. aprila: Ivan Božanc cert. 2416 I. razred. Iz društva sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 28. aprila: Josip Per-baj cert. 6416 I. razred. Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 20. aprila: Štefanija Majer certt 3999. Društvo šteje 8 članic. Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 20. marca: Marija Adlečič cert. 3653, Frančiška Burca cert. 4013, Katarina Čavel cert. št. 4237, Frančiška Oveler cert. 3648. Društvo šteje 13 članic. Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Dcnverju, Colo., 20. aprila: Ivana &mole cert. 1582. Društvo šteje 44 članic. Tz društva >v. Petra in Pavla št. 15 v Puoblu, Colo., 20. aprila: Frančiška Tokofič cert. 1150. Društvo šteje 44 članic. Iz društva sv. Mihaela Arhangela št. 27 v Diamondville, Wyo., 20. aprila: Marija Česnik cert. 4150. Društvo Šteje 12 članic. I/ društva sv. Barbare št. 33 v Tr.stle, Pa., 20. aprila: Frančiška K'-stric cert. 2160. Društvo šteje 46 Članic. Iz d rušiva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 20. marca: Marija Koee-var cert. 588. Društvo šteje 40 članic. Iz d ruš va sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 29. nov.: Marija liolf cert. 702. 1/ društva sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 26. marca: Ivanka Kajiš cert. 4650. Društvo šteje 45 čl. ZOPET SPREJETL V dništvo >v. Petra št. 50 v Brooklynu. N. Y., 28. aprila: Josip Bubie cert. 4290 II. razred. V dništvo sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu, Ohio, 28.. aprila: Anton Bombač cert. 1427 I. razred. V druš;vii sv. Petra št. 59 v De Kalbu. 111., 28. aprila: Martin Moža r cert. 4634 L razred. V društvo s v. < iiila in Metoda št. ^ v Ely, Minn., 20. aprila: Josip ftaudek cert. 117 I. razred. V društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 2S. aprila: Josip Turk cert. 5553 II. razred. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. OROMOSTl KRANJSKE NOVICE. Na Gorenjskem pol metra snega. V Ratečah na Gorenjskem je padlo dne 29. aprila pol metra snega. Prejšnji večer je bil ilovit vihar z bliskom in gromani. Po cesti delajo pot s sneženim plugom. Posledice takega vremena ob tem času si lahko vsak predstavlja. Umrl j«- na >v bojah na Vipav nec. star 09 let. •jem gradiču v Pod-*kem Bernard Dole-— V Črnomlju je u- mrl Jakob Zimmermann, star 95 let. Vojaško preskrbovališče v Ljublja- na iz praži ki preseli, .lotični v biv- pisarniski < šo eukrarno. Novice iz Rakitne. Dne 25. aprila je v Rakitni posetniku Andreju Rr-žiču pogorelo 17 oralov gozda. Zažgali eo pastirji po neprevidnosti. Po velikem trudu so ljudje s težavo omejili ogenj s tem, da so skopali jarke. — Tukaj nepre&tano sneži kot v najhujši zimi, snega imaimo visoko čez kolena. Stari ljudje ne pomnijo toliko snega v tem času. Obsojena sleparica. Marija Lukšič, ki je na mestu svoje mačehe vzdignila ▼ Novem mestu 500 K in pobegnila, je bila obsojena v trimesečno ježo. Nagloma umrl. Nedavno večer je v Novem mestu gostilničar Mihael Ka-etelic, po domače "pri zgornjem ko-vaučn" nagle smrti umrl. Mož je bil sveder Se ▼ druSbi svojega prijatelja prav vesel, naenkrat pa se je počutil slabega, naslonil se je nekje v bližini svoje hiše in se nezavesten zgrudil. Poklicani zdravnik je kcnštatiral srčno kap. Onesveščenec je kmalu nato umrl. Nesreča. Dne 26. aprila je pri podiranju hiše na Poljanskem nasipu v Ljubljani padel delavec Anton Melca z dva metra visokega zida in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. Pretep. Pred naborom je bil v Selcih velik pretep med fanti iz Selc in onimi iz Železnikov. Več fantov je c,-'o obodenih, pcsebn > hudo mesarski pomočnik pri Ko.inelju v Železnikih. Celo mesto se je prestrašilo nedavno zvečer ob 8. uri — namreč Kranj — ko je strela udarila v drog električne napeljave poleg župne cerkve. V trenutku je bilo vse mesto v svetlobi, en pok — in električne žarnice so vse ugasnile in nastala je črna tema. Dve osebi, ki sta bili slučajno pri vodnjaku ob župni cerkvi, sta bili vrženi ob tla. strahu pa je strela povzročila veliko. V cerkvi, kjer se je še izpovedovalo, se je čutilo, kakor da je nekdo močno ustrelil iz samokresa. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča v pijanosti 501etni kamnosek Alojzij Lavrencič, stanujoči v ulici dello Scogfio 5©, popolnoma pijan, zaapal na železniškem mostu nad nlieo sv. Marka v Trstu. Ker je imel pa jako nemirno spanje in se je pre- metaval sem ter tja, je hkratu espnil z mostu na cesto ter si v padca stri levo ključnico. Pozvan je bil telefo-ničnim potom zdravnik z zdravniške postaje, ki ga je dal prepeljati v bolnišnico. Mrtvega so našli na eeeti blizu Štanjela na Goriškem nekega kmeta. Blizu je stal voz sena brez voznika. Stvar še ni pojasnena. Novo poštno poslopje zgrade v Puli«. — Poskus samomora. 611etna Ana L, stanujoča v ulici del Pane št. 1 v Trstu. si je hotela pretrgati nit življenja. V to svrho se je bila obesila z ruto. K sreči so opazili njeno blazno početje ter jo rešili. Pozvali so zdravnika s pomožne postaje društva "Igea', ki jo je dal prenesti v bolnišnico, kjer so zaprli v opazovalnico za uano-bolne. ŠTAJERSKE NOVICE. Grofica Lonyay aretirana. A7" Celju so na zahtevo orožništva ustavili avtomobil, v kterem se je peljala soproga umrlega prestolonaslednika Rudolfa. grofica Lonyay, z dvema spremljevalkama. Celjski oblasti se je iz Hake na Dolenjskem brzojavilo, da je grofica povozila nekega moža. Ven-dar druga došla poror-ila trdijo, da je dotičnega moža povozil neki drag avtomobil. HRVATSKE NOVICE. Nove tovarne v Dalmaciji. Kakor je posneti iz dalmatinskih listov, je svetovna tvrdka Heine v Lipskem zgradila na otoku Rabu tovarno za destilacijo dišečih rastlin ter je tovarna že pričela delovati. Radi tega uspeha prvega podjetja v tej stroki, je o-menjena tovarna priredila nekoliko dobrega zemljišča za kulturo aroma-tičnih rastlin, ki so najpripravneje za destilacijo. Doslej je takega zemljišča urejeno v obsegu 400 š tir jaških metrov. Take poskuse delajo sedaj v drugih dalmatinskih gorskih krajih. LTpati je, da se zgradi še nekoliko podobnih tovarn, zlasti v kninski in dr-niški okolici. Izjava hrvatskih strank. Zagreb, 29. aprila. Zaupniki napredne stranke so sprejeli resolucijo, v kteri pravijo, da smatra napredna stranka za dolžnost hrvatsko-srbske koalicije, izrabiti sedanje momente, da pribori v duhu reške resolucije veljavo zakonu in upravičenim zahtevam hrvatskega naroda. Zato mora koalicija čimpreje formulirati konkretne zahteve ter odločno vztrajati, da se izpolnijo. Politika reških resolucijona-šev je izraz interesov Hrvatske in Ogrske, zato pa stranka želi, naj bi tndi na Ogrskem uvideli, da lastni interesi opozarjajo ogrsko politiko, da ugodi upravičenim hrvatskim zahtevam. BALKANSKE NOVICE. Bolgarski vojni minister odstopi. Iz Sofije poročajo, da je vojni minister Savov nastopil dopust ter odpotoval v inozemstvo. S tega potovaaja se baje ne povrne več kakor vojni minister. RAZNOTEROSTI. Obsojen rumunski urednik. Urednik v Lugosu izhajajočega rumunske-ga lista "Adeverul", Gustav Auers-bach, je obsojen na šest mesecev ječe. ker je v nekem članku pisal, da v Madjarski ne vlada pravica, ampak sodstvo in orožništvo ter da so ma-djarski zakoni samo na papirju. Žrtva poklica. Pri vinotržcu Gul-gerju v Tschremsu je moral njegov sluga iti v sod 60 hektolitrov, da ga očisti. V sodu je pa bilo še zadušlji-vega plina in vzlic nagli pomoči je vendar sluga umrl. Zapustil je deset otrok. Prebivalstvo Benetek in Milana. Milan ima glasom najnovejše statistike 553,481, Benetke pa 132,800 prebivalcev. Prvi kamen za palačo miru v Haagu. iz Haaga poročajo, da polože tamkaj koncem meseca junija temeljni kamen za palačo miru, ki jo zgradijo na stroške milijonarja Carnegie ja. Jezikovne posebnosti. Med diplomati je običajna iraza. "da je jezik ali govor za' to, da se prikrije ž njim ono. kar se misli" — to se pravi po našem, diplomat ravno nasprotno misli, kakor pa govori! Ne tako pripro-sti narod; ta ima: "kar na srcu, to na jeziku!" Zanimivo je razmišljanje v tem pogledu, kako si različni narodi izrazujejo svoja "dobra želen ja "j kadar se podajajo k počitku, k spanju. — Romanski in germanski narodi, po njih uplivu tudi poljski in češki si žele (voščijo) ''dobro noč", italijansko "srečno noč",-Rusi si žele "spokojnej noči", a južni Slovani, verujoči izdavna na hude duhove, na "tlaeečo moro" in sovražne "vedom-ce" si voščijo gredoči spat: "lahko noč 1'1 Benetke trdnjava. Beneške utrdbe mrzlično hitro grade. Prenarejqjo v moderne utrdbe že obstoječe trdnjave proti morski, kakor tndi proti kopni strani. Grade tndi popolnoma nove moderne utrdbe ,oeobito pri Maestri zgrade silne nove trdnjave. Tndi t Veroni na vso mož popravljajo utrdbe in grade nove. Otrok umrl od strahu. V Filipove u, blizo Pakraca je dne 17. aprila gos-jak napal dvoletnega sinčka Frana Ausprunga ter ga pričel kijuvati. Ker •je bil otrok brez nadzorstva, se ni mogel ubraniti gosjaku in se je tako prestrašil, da je umrl na lieu mesta od strahu. Profesor nmrl vsled zastrupljenega mesa. A" Budimpešti je vsled uživanja zastrupljenega mesa umrl profesor trgovinske šole, Ignacij Vajda. Njegova soproga in 141etni sin, ki so bili preneseni v bolnišnico, borita ee z življenjem. Car Nikolaj H. tožen. Pred sodišče je bil nedavno pozvan kakor toženec "Nikolaj II., car vseh Rusov". Šlo se je za nastopni slučaj: Car Nikolaj poseduje velik vrt v Niči, v ktereim stoji na mestu dvorca, v kterem je 1. 1865 umrl stareji brat carja Aleksandra III., mavzolej v spomin pokojniku. Šele pred malo leti je car povečal posestvo, k upi vši komad zemljišča za pol milijona kron. Ali krasno drevje v parku se ni strogo držalo v mejah carjevega posestva, nego je razširjalo svoje veje na tuje zemljišče. Lastniki tega zemljišča zahtevajo sedaj, da se carja Nikolaja obsodi, da odstrani te veje, ker so jim na škodo. Roparski umor v župnišču. V Pe-terwaldu na Moravskem je neki Ba-spent zvabil iz župnišča župnika, nato pa umoril župnikovo kuharico Ko-riano in vse izropal. Strašna nesreča se je pripetila v livarni Honemaut. Kotel s 340 centi tekočega jekla je padel na delavce ter jih 21 ubil, sedem pa hudo ranil. Želela je biti lepa. Grofici Zicby v Stolnem Belemgradu je neko grdo kmetsko dekle ukradlo bankovee za tisoč kron. S tem bankovcem je prišlo dekle v Pešto v neko prodajalnico kosmetičnih špecijalitet, da si nakupi raznovrstnih stvari, ki jih je videla pri grofici._Ko je plačevala naročene stvari z bankovcem 1000 K, je obrnila nase pozornost in dvom, da bi bila po pravem potu prišla do tega denarja. Zato jo je policija spravila v zapor. Ko so jo izpraševali, je trdila, da je vzela bankovec samo za to, ker je grda, a hotela bi ugajati nekemu Gergelji. Dohodek pariških gledališč raste od leta do leta. Leta 1906 je prišlo v blagajne pariških gledališč 43,209,583 frankov, dočim je bilo 1. 1905 dohodkov le 41,933,968 frankov. Največji prihod je na-veliki pariški operi, kjer je v minolem letu bilo 3,190,608 frankov dohodkov, a najmanje se nabere v blagajni gledališča "Varieetes", namreč 1,357,763 frankov. Letošnja sezona je pa že za milijon in pol nad-krilila dohodek minolega leta. Svinja požrla vola. V Vel. Zinkenu pri I.iebersdorfu je neki kmet prodal na sejmu vola za 360 K ter je ta znesek spravil za ogledalo, viseče na zidu. Njegovi otroci so pa našli moš-njiček ter so dragoceno vsebino stresli svinji v korito. Ker so otroci, seveda iz strahu pred kaznijo molčali, si ni mogel kmet raztolmaeiti, kam da je denar izginil. Nedavno je pa zaklal svinjo in v njenem želodeu je našel vseh 18 zlatov po 20 kron, svetlih, kakor da bi bili novi. Tedaj so pa o-troci povedali, kaj da so bili storili. Tako je prišlo, da je svinja, če tudi ne pravega vola, vendar le požrla njega vrednost. Čevljarski kongres v Budimpešti Tudi čevljarji imajo že svoje kongrese. Tak deželni kongres ogrskih čevljarjev se je nedavno vršil v Budimpešti, na kterem je bilo zastopanih 115 skupin. Število čevljarjev je minolega leta narastlo od 3043 na 6125. Nasledki strahu pri otrocih. Na Dunaju je skočila mačka na devetletnega spečega dečka, ki se je tako prestrašil, da ''e nevarno zbolel Sedaj ne more deček gibati z nobenim udom in tudi govoriti ne more. Ta obžalovanja vredni slučaj naj služi v svarilo vsem tistim, ki lahkomiselno strašijo otroke. — WIRHET00, Rdeči Gentleman I« izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in IL zvezek pa za 75c. t pošto vred. UpramiStvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. DELO DOBE PREMOGARJL Izurjeni nakladalei in kopaCi s stroji, z rodbinami in boarding-housi; nove hiše. dobre plače in stalno delo; tu ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIERIS, Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici. (2-5—2-6) Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c y znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500. Jakob Wahčič9 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTOIN, PA. NAZNANILO. Rojakoim, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odloČil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku jednega meseca ne plačajo. Oni, kteri so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stupniku, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodal. Prank German, po domače Kovač, (? d - do prek) Leadville, Colo. Iščem mojega moža IVANA RAHI-JA VINOEČ, iz sola Mošence, občina Ribnik pri Karlovcu, Hrvatsko. Preteklo je še 13 let, odkar nisem nič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri tMarko Hočevarju v Ely, Min rt, kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo ve za njegov naslov, davčni ga blagovoli naznaniti; za rifegov trud naj mi pošlje račun, nakar mu takoj odpošljem denar. Z bratskim pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rahija in hči Eva Starčevič, 10812 Torrence Avenue, South Chicago, 111. (dol.jun.) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da se je naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO zopet podal na pot. Obiskal bode rojake še po nekterih delih Pennsylvanije, potem pa v državah Ohio, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frank Sakser Co. vr PIŠITE (NA 10 DELAVCEV potrebujem takoj ZA IZDELOVANJE ŠVELARJEV. Plačam 17 centov od komada. Posameznik jih lahko naredi 20—25 na dan. Kdor ima voljo, naj kar pride brez vsacega dopisovanja, ker jaz rabim delavce takoj. Joseph Lipo vac, P. O. Box 423, Greenwood, Miss. (8-14—5) Rojaki, naročajte as na "Olas Naroda", največji ia najcenejši dnsvsflL DANES p "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki ee«nik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko, izbe ro najboljših in naj razno vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela dtaguljarska tvrdka v Lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrali in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO! Velika zaloga vina in žganja Matija G ril i; Prodaja belo vino po 70c gi .'Ion „ črno „ „ .KkJ „ Drožnik 4 gallon© za.......$51.00 Branjevec 12 steklo«'«*, r.i £ 12.00 ali 4 gall. (s.«lirt-k) za.......? 1 <'■ ROJAKI SLOVENCI PI5ITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = »ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence TznšrcrTG-Ji- je" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ..ZDRAVJE4' in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS Al. 1. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edim ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE 253 Moblen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljuje"! za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem j in vsakemu Vas priporočujoč, 3 ostajam Vas prijatelj MIKE NOVAK-1 Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoti, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo boleztn v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knj'igo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: BR E, C. GOlliNS KOAL INSTITUTE | 140 34ih St. New York N. Y. Pr tom srn; te mirne duše biti r>rei;ričani v kratkem peno)*" • ^ i . - [ozdravljenja. ( sotpp irvr-^J"- -ne. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naa zastopnik MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541, Eveleth, Minn. Ker je z nami t zvezi, ga vsem toplo priporočamo. Prank Sakser Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. MARKO KOFALT/ 249|So. Front St., STEELTOrM, 4 * Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroene Hstke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. _____ Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi^ zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena _ družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. fl.SO, Trate Mark rej. ^ 6 gtekl< ^ Zft u gtekj ^qq ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 Skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI- RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Varstvena znamka Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svoj ih prijateljev ?n drugih. Leisy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar*]a 6102 SL Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. "Winnetou, rdeči gentleman". Spiff*1 Karl Hay. Priredil za "Olaa Naroda" tt. (Nadaljevanje.) (,Ne. Rajši ue govoriva o tem. V takih slučajih zaleže jeden westman več, kot cela četa takih pot rat ne že v smodnika. Seveda moram biti odkrit in reči, da ni majhna drznost zasledovati te lopove. V takih slučajih visi človeško življenje vedno na lasu. Vi ste po mojih mislih človek, kteri išče podobne dogodke; to je jeden, tako zanimiv, da ne imorete najti lepšega." " To je re^.'? odvrnem. 1' Vendar pa nimam te slabosti, da bi se mešal v zadeve diugih ljudij. Ta Samuel Haller mi ni nič mar; tudi ne vem, če bodem za vas." Njegove oči se zasvetlikajo zvito; nato pravi: "Vi mislite vsekakor nasprotno: če bodem jaz za vas. No, le ne skrbite. Debeli Walter ni človek, kteri bi se poprijateljil z vsakim človekom. V tem oziru se sinete zanesti name. Jaz ostanem rad sam zase; če se komu pridružim, mu nunam zaupati in vedeti, da je kaj več kot navaden človek. Razume Le ?'' V tem oziru sem jaz tak k«>t vi. Jaz ostanem tudi najrajši sam zase. Človek ni tukaj nikdar dovolj previden, kadar si izbere družbo. Vzemimo, da se dobi koga; zvečer človek leže, zjutraj je pa mrtev; njegov tovariš pa odjaha s pobranim plenom. * * Zounds; ali mislite, da sem tak capin, Sir?" "Ne. Vi ste pošten dečko, to se vam vidi. In še več; vi ste član policije. ktera ne trpi takih lopovov." Prestraši >e in prebledi za trenutek. ".Sir!" zakliče. "Kaj vam ne pride vse na misel!" "T h.», Ma.-ter Walker!" Vaša obleka ni sicer policijska, a ste kljub teuiu uiog.M'e jeden izmed najboljših. Vi ste me smatrali sicer za novinca, a sem vas vendarle spoznal. Bodite previdnejši v bodoče! Če se bode začelo govoriti tod, da lazi debeli Walker samo zato po preriji, da uničuje kot policist razne lopove, potem ni več daleč tisti čas, ko zginete s površja." "Vi >e motite, Sir," se zagovarja. "Tiho! Vse mi dokazuje resničnost mojega domnevanja; jaz bi se vam takoj pridružii, da bi skupno zaigrala jedno tem railtroublerjem. Nevarnost bi me ne'in.ogla odvrniti, kajti te je v preriji povsod dovolj. Odvrača me samo t«>. ker se skrivate pred menoj. Kamor se jaz pridružim, moram vedeti, kdo je."' Pogleda zamišljeno v tla: (totem zravna glavo in pravi: "Dobro, Sir, vedite torej, kaj in kako je z menoj. Vi imate kljub vaši Čedni vuanjosti nekaj na sebi, kar vzbuja zaupanje celo pri starem westnanu. Opazoval >eni va> v železničnem vozu in reči moram, da ste mi u-ajaii. Jaz >e*n rad sam in ne ljubim družbe; z vami bi pa vendarle bil rad. Zato vam hočem povedati vse! Da. jaz sem uradnik dr. Sumterja v St. Louisu. kteri ima zavod privatnih detektivov. Moja naloga je zasledovati |>obegle lopove na zapadu; gotovo ni lahak kruh, a ga opravljam z dušo. Zakaj sem to, vam povem pozneje, ko bode več časa; to je žalostna povest. Zdaj mi pa povejte, če hočete iti z menoj, Sir?" "Hočem. Tu je moja roka. Midva postaneva zvesta sodruga ; prenašati hočeva skupno veselje in žalost, Master Walker!" Udari veselega obraza in pravi: "To je prava beseda, Sir! Hvala vam za vašo naklonjenost. Upam, da se l»>va dobro razumela. Opustite Master Walkerja in recite mi rajši samo Pred. To je kratko, a dobro, ter vem v vseh slučajih, koga (mislite. Ali smem vedeti, kako se imenujete vi?" Povem mu svoje ime in dodam: ** Reci t c mi jednostavno Charles; to zadostuje. Poglejte, progo so izboljšali. Zdaj se bodo kmalu odpeljali." "Potem grem po svojo Victory. Ne smete se prestrašiti; brez vsake postave je, a me nosi že celili dvanajst let. Ne zamenjal bi jo z najboljšim tekačem na svetu. Ali imate še kaj v vozu?" "Ne, Fred. Ali hočeva povedati tem ljudem, 1 aj nameravava?" 4 Ne. Čim manj se ve, tem varnejša sva." Gre k vozu, kjer je njegov konj. Odpro vrata. Svet ni pripraven za izkrcanje k.mja: tudi priprav ni posebnih. A se izvrši drugače, kot sem ai mislil. *' Victory, come on!'' Na ta njegov poziv stegne žival najprvo glavo, da si pogleda svet; nato položi ušesa in skoči v trenutku na nasip. Navzoči potniki ploskajo z rokami. Žival jih menda razume; pomaje z repom in zarezgeta. Ta kun j ne izgleda tako, da bi zaslužil res ime. Suh lisjak je na visokih i .-ah, kteri ima gotovo že dvajset let. Griva mu je popolnoma zginila; rep ima le še nekaj redkih žim. Ušesa so taka kot zajčja, samo da so triki at daljša. In vendar se mi prikupi žival takoj, zlasti ko vidim, da bije in grize, ko >e ji buče približati neki sopotnik. Victory je zelo podobna Sans-earjevi kobili. Osedlana je in popolnoma odpravljena za ježo. FreJ jo zasede; nato zdirja po nasipu, ne da bi se brigal za koga. Tudi potniki ne poizvedujejo. Midva sva jim tuja; zato jim je gotovo vsejedno, kje izstopiva. Walker -e ustavi pod nasipom. "Vidiš, Charles, kako bi bilo dobro, če bi imeli zdaj konja?" pravi. "Saj si ga kmalu preskrbim," odvrnem. "Vi? Vjeti ga bodem moral jaz, ker vam zastavim svojo besedo, da vas Victory ne trpi na sebi. Moj konj nosi namreč samo mene." "To hočemo videti!" "Čemu/ Zagotavljam da je tako. Jaz bi rad, da bi jahala vsak malo; ker pa ne nosi moj konj druzega kot mene, ste primorani iti peš, dokler ne naletiva na kako Čredo mustangov. To je neprijetno, ker pojde le počasno dalje; na ta način zgubiva dosti časa. Glejte, ljudje vstopajo; vlak odide." Res je tako kot pravi. Stroj zapiska, kolesa se začno premikati. Za nekaj trenutkov zgine vlak proti zapadu. Obesite vaši težki puški na moje sedlo," mi pravi. " 1 Sober lovec se nikdar ne loči od orožja," odvrnem. "Hvala vam, Fred. Dalje!'' "Hočem počasi jahati, Charles." "l^e fx)ženite. ie poženite; jaz sem dober tekač." "Well, pa dajmo!" Obesim puški na rame in začnem teči poleg Freda. Začenja se torej zasledovanje railtroublerjev. Sled je tako viden, da nama ni treba gubiti časa z raziskav an je m. Drži skoro naravnost proti severu; do (>oludne hitiva neprenehoma, potem pa počivava in se malo okrepčava. Seboj imava le pičlo zalogo, a se nisva spomnila, da bi se bila preskrbela na vlaku. Sploh pa ne trpi westman lakote, dokler ima puško in strelivo. V tem oziru sem se preskrbel zelo dobro; v nepremočljivi u.-njati torbi imam toliko smodnika in krogelj, da sem več kot preskrbljen. i v raj je hril>ovit in dobro porastel z drevjem. Sled vodi ob neki mali r.-ki deloma (>o pesku, deloma po sočni travi tako, da se vidijo izvrstno uti>: konjskih kopit. Popoldne ustrelim zelo debelega rečnega medveda, kteri nama ol>eta dobro večerjo. Ko se stemni, najdeva v zatišju malo \oi i no. ktera je obrastla krogi nk rog z gostim grmovjem. Tam lahko za-I k,iriva brez *krbi in *j*»čeva medveda. Čutiva se tako varna, da niti ne stra/iva; ko oskrbi Fred svojega konja, leževa spat. Drugo jutro ustaneva navsezgodaj in prideva popoldne do kraja, kjer >U rail t rouble rji prenočevati. Najdeva več pogorišč; lopovi se torej čutijo vame Ln >e ne boje zasledovalcev. Proti večeru jahava in greva ob potoku in ,e ustaviva v nekem voglu, kjer prehaja pragozd v prerijo. Lopovi so skoro cel dan pred nama; zato sva popolnoma varna, zlasti, ker ne dobiva niti najmanjšega sledu o kakem človeku. Ko prideva do rečenega vogla, t,e ga hočeva ogniti; naenkrat poskočiva. Pred nama je neki Indijanec, klen je ognil vogla na drugi strani. Jaha črnca in pelje poleg sebe druzega konja, kteri nosi neko vrečo. Ko naju zagleca, zdrsne v trenutku na tla in se skrije za konja; nato pomeri s uu&ko na naju. To se je zgodilo tako hitro, da sem ga videl nepopolno, površno. Tudi Fred se skrije z jednako naglico za svojega konja. Jaz sem v dveh skokih v gošči, kjer se postavim za neko debelo bukev. Komaj sem tam, /e prileti kniglja v deblo. Če bi bil trenutek prepozen, pa bi bil zadet. Ta človek je takoj spoznal, da sem mu nevarnejši kot Fred. Jaz se mu plazim lahko po gozdu ter ustrelim njega in njegovega konja. (Dalj* prihodnji*.) Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo t Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Exptiler, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neti-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih |Ob in hrbtu. Ono ima 3Gletni rekord svojega vspeha. jL I A Brez varnostne znamke ^^^^"sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl Su New York. JOHN VENZL2L, 1017 EJbZad Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih^in nemških HARM O IN |I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $'22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinkL Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. Najboljše zdravilo sa patiko, trganje in revmatizem j« RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 25e m po 50 centov. Sa vmUbo inauitoT al odgovorno s* utditttn niti vpravntftvo. Upravniatro "Oton Naroda". Rojaki, naročajte h na "CHaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Cenik: knjig, KATERE BE DOBE V ZALOGI PRANK SAKSER CO. WICH STREET, NEW YORK. 109 GREEN- NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 aontov gaiona. Staro belo ali črno vino 50 centov gaiona. Reesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Droinik po $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoš to v an j em ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. JOHN KRAGKER EUCLID, O. MOLTVENHLL Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c. Dnina paša (spisat škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70 c. Nedolžnost pregajana in po*bližana. 20c. Nezgoda na Falavann, 20o. Nikolaj Zrinjaki, 20e. Varodne pesmi. Žirovmk. 3 zvezki, rezano. Vsak po 60«. Navodilo za opisovanje rasnih piseir 75c. Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, $1.25. Poduk Slovencem, ki m hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20e. Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavliha, 20c. Pod turikim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. v Pittsburgu, Pa. In okoilci Skrbi za dušo, zlata obreza 80c„ fino ^Poved*,, 3 P» Pn Vrbovcevem Grogi, 20«. Prst božji, 15c. Prva nemška vadnica, 3oc. vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. 50c. n poroča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam [m .3(>c galouo: belo vino (Catawba) po 70e galoaio. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona. DROŽNIK $2.75 galuna. — Najmianje posode za žganje sc> 41/2g"akme. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN TCP-AKTIP. Euclid, Ohio. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, Angleščina brez učitelja, 40«. Aladin s čarobno cvetiioo, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15«. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vite«, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30«. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Boro graj ska, 20«. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Čmogorka, 20«. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repo štev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneakih. 3 vvemki $2.50. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vez&n $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žie-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški elovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. SreČolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. ' Sto beril za otroke, 20e. Draga, umorjena srbska kraljica, 15«.: StQ majlmill pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. in Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega nemškega jezika, vezan 90«. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75«. Domači zdravnik po Kneippu. nevezan 50c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 2i ic. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50e. General Landon. 25«. i Spretna kuharica, bnoširovano George Stephenson, oče železme. 40«. Stoletna pratika, oOc. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20«. ; Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant- j uo vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. . Spisovnik ljubavnih in ženitovanj j skih pisem, 25c. 80e. dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke___________ Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c. Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15©. Hildegarda, 20«. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c. Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30«. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaaaki. 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj 92.25. Marija, hči polfkova, 20«. Marjetica, 50« Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Postenjakovič, 20«. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmarica, 30c. Mali V3eznalec, 20«. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otocih, 25«. Na preriji, 20«. Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci, 20«. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. 2ibirka povesta. Vsak 20c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75«. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20c. Ven ček pri povesti, 20«. V gorskem zakotjn, 20c. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20 c. V zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20«. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest. 12 centov. £birka ljubavnih in snubilnih pisem 30c. Zbirka domaČih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. vezano 50c. Zgodbe sv. pisma sa mišje rasredr ljudskih šol. 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20e. Žepni hrvatako-angleški razgovori. 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro -O grške 25c., mali 10c. Zemljevid kranjske dežele, mali 10c Zemljevid Evrope, 26c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«. Zemljevid celega sveta, 25«. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c.. ducat 30c. Razne svete podobe, fawnmil 5c. Ave Marija. 10«. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30«. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamk afc Poštnina je pri vseh teh cenah ie všteta. t Rojakom naznanjam, da j. za tuinnšnji okraj moj »edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od J 7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. fftU. JM JjA/.lU ttlll. Frank Sakser. ^fmmmm^^mmml^fmmg^ 1 A —C3 FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v .-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo= disi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra- Kdo Yam lioce 11a svetu bolj mnogo dokaza dati da Vas ozdravi ? Kedaj Vam povedamo. Da damo denar takoj nazaj ; kateremu liaža zdravila ne bodo pomagala. Zdravila „OROSI" se rabijov stari domovini in po celem izobraževalnem svetu, za: Bolezni na prsih jetrih, plučali, vrancali, želudcu, rematizrnu; glavoboli bolest v križn, kila, astma, krč, Skriuostno moške in ženske, bolezni Gonorea Siti I is, zastrupljeno kri, ženske bobezni na maternici, beli tok oči, nos, ušesa, usta i.t.d. Zdraviki „OPvOSI" Yas bodejo ozdravila Šest oči vidijo bolje kakor dve oči ! rjFKMGiifX Ako na nas pišete, bode Vaše pismo prišlo pred celi zbor zdravništva, kateri se bodejo med seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. To znate da so trije zdravuiko goto smožni za da Va dobra zdravila kakor san jeden to je čisto ne mogoče da bi Vam pozabili kaj dati kar bi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo bolje in pred pomogat, in da se prepriča te da je to reznica imate tukaj naše garancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdravila, se ne čutite boljše in ne vidite da Vas bodemo ozdravili, pošljite nam jili nazaj po expresu plačano z dozvoljenjoin pregledanja, in ako Vi niste rabili več kakor eno tretinjo plačamo V.iin takoj denar nazaj. Najboljši zdravniki na svetu preporocajo „OROSI" zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 1882 da bi se iznajdel jen Ijek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša g-arancija je tiskana jasno v tem časo-^ pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Sloveneč ne pojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Prid ate ali pišite na : Zdravni-ki oddel ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. 161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK —□OIZZEZlAv_| DFSCHUrt\