4
U
»
Trnovski
Glasilo Občine Trnovska vas
! * *
Želimo vam srečen božič in srečno, zdravo, uspešno ter zadovoljno novo leto 2008.
v
Zupan in občinski svet ter uredništvo Trnovskega zvona
Spoštovane občanke in občani!
Prihaja čas prijetnega družinskega praznovanja božiča in novega leta, čas ko ocenjujemo iztekajoče se leto in mislimo na prihajajoče leto. Prepričan sem, da smo na dobri poti, da ravnamo kot dobri gospodami, kar dokazujemo z rezultati našega dela. S skupno pomočjo vseh občanov je lahko tudi majhna skupnost uspešna.
V novo leto moramo zakorakati s trdnim in z zanesljivim upanjem na lepšo prihodnost vseh občanov. Vedno si bom prizadeval za enakomeren razvoj celotne občine. Vaša mnenja, ki so dobronamerna, bom tudi v naprej upošteval po svojih najboljših močeh. Želim si srečanja z vami cenjene občanke in spoštovani občani, moja dolžnostjo pomagati vam ter delati dobro za vse krajane.
Mnogi med nami si želijo le zdravja in sreče. Lansko leto sem zato obiskal vse starejše občanke in občane, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja, ki ga prireja občina. Letos bo to opravil Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, sam pa bom obiskal vse invalide v naši občini. Naloga je, da poskrbimo za njih in ustvaijamo boljše pogoje življenja za rodove, ki prihajajo za nami.
Vse občanke in občane vabim, da se nam na silvestrsko noč, ob polnoči, pridružite pred občino, da skupaj nazdravimo novemu letu.
Želim vam srečen božič in srečno, zdra\’o, uspešno ter zadovoljno novo leto 2008.
Vaš župan Alojz Benko

ŠE PRAZNIČNO VOŠČILO ...
V soju luči se v dolgih decembrskih nočeh lesketa vse polno obilja, v upanju in hrepenečem pričakovanju je
izrečenih mnogo toplih besed.
A zdi se, da ostaja vse preveč zamolčanih želja, da se je zamajalo vse preveč upov, da ostaja toliko neizsanjanih sanj.
Vendar nikar si ne želimo, da bi se nam izpolnile vse želje, ker potem ne bomo več želeli.
Nikar si ne želimo, da bi se nam izpolnili vsi upi, ker potem ne bomo več upali.
Nikar si ne želimo, da bi se nam izpolnile vse sanje, ker potem ne bomo več sanjali.
Želimo si, da bi se nam izpolnilo le toliko želja, upov in sanj, da bomo zmogli biti srečni.
Naj te želje, upi in sanje s svojo čarobno močjo odzvanjajo v nas še dolgo po tem, ko bomo že pospravili jaslice in novoletne okraske ter ugasnili praznične luči.
Naj nas skozi vsak dan prihajajočega leta povezujejo v prijazni besedi, iskrenem nasmehu, medsebojni
povezanosti, ljubezni, zaupanju in spoštovanju.
Andreja Krajnc, odgovorna urednica
Spoštovane občanke in občani občine Trnovska vas, prisrčno
pozdravljeni!
Pred vami je letošnja decembrska številka Trnovskega zvona. Veliko pomembnih dogajanj v naši občini smo zabeležili od junija, ko je izšla zadnja številka, pa do danes, zato smo se odločili, da bo ta številka dvojna. Veliko sprememb, ki so edina stalnica našega življenja, smo doživeli vsi skupaj in vsak zase v tem času. Nekatere od teh sprememb smo izzvali sami, druge so se zgodile same od sebe in nanje nismo imeli vpliva. Nekatere od teh sprememb so upanje na lepše dni, druge so nam morda to upanje poteptale. A kakorkoli že, upanje umira zadnje.
Sprememba se je zgodila tudi v uredništvu Trnovskega zvona. Trudili se bomo, da bomo tudi v novi sestavi opravičili vaša pričakovanja in želje. Hvaležni vam bomo za vsako dobronamerno kritiko, predlog in mnenje, ki nam bodo pomagala, da bo naš in vaš »Zvon« imel podobo in vsebino, kot si jo želimo.
Mnogo jih je, ki so v sedmih letih sodelovali v uredništvu glasila Trnovski zvon.
Vsak zaseje na svoj način pustil neizbrisen pečat, ki bo ostal tudi, kadar avtoijev besedil in slik ne bo več. Mnogih, o katerih ste včasih pisali, danes žal ni več med nami, zato ostaja njihovim bližnjim toliko večja dragocenost vse, kar je bilo zapisano o njih ah pa fotografije pričajo o njihovem doprinosu razvoju domačega kraja.
Vsem in vsakemu od vas, ki ste osnovah Trnovski zvon, se skozi mnoge vzpone in padce borili, da »zvoni« in »oznanjuje« še danes, iskrena hvala za vaše delo. Hvala za vaše prispevke in besede iz katerih je bilo mnogokrat razbrati, da ste v svoje pisanje vnesli del sebe, del svojega bogatega znanja in čutenja ljudi, družbeno-političnih dogodkov, narave in vsega, kar nas v vsakdanjem življenju obdaja.
Brskajoč po arhivu Trnovskega zvona ne morem mimo besed prve odgovorne urednice Trnovskega zvona Marije Pukšič, ki je prvi številki glasila na pot, oktobra leta 2000, med dragim zapisala: »V želji, obdržati lepoto pokrajine in ljudi v sliki in
besedi smo se odločili in za vas pripravili časopis z naslovom TRNOVSKI ZVON, ki je glasilo občine Trnovska vas. Delo z\>ona je nekaj oznanjati. Tako bo tudi naš Trnovski z\’on poročal o ljudeh v našem kraju, saj smo ljudje tisti, ki usNarjamo dogodke in dajemo kraju pečat. Skupna želja nas vseh je, da Trnovsko vaspredsta\’imo bogato, saj je takšna tudi njena preteklost, sedanjost in upajmo tudi prihodnost.«
In prav temu cilju, kije bil zapisan že pred sedmimi leti, želimo slediti tudi v bodoče. Poročati želimo o ljudeh in dogodkih, ki dajejo kraju pečat. Pričakujemo in želimo, da boste s svojimi prispevki vzpodbudne vsebine sodelovali v našem občinskem glasilu tudi vi. Glasilo je namenjeno vsem nam in nenazadnje tudi našim zanamcem, da bodo nekoč lahko v besedi in sliki spremljali bogat razvoj, pomembne ljudi in dogodke, ki so na poseben način zaznamovali občino Trnovska vas.
Andreja Krajnc, odgovorna urednica
Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih piše življenje.
Če pa želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici.
Vse vaše prispevke pošljite na naslov:
Občina Trnovska vas. Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom ZA TRNOVSKI ZVON ah po e- pošti: trnovski.zvon@trnovska-vas.si ali jih oddajte v tajništvu občine.
Uredniški odbor
TRNOVSKI ZVON
Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: Andreja Krajnc
Uredništvo: Barbara Dramlič, Andreja Krajnc in Dušanka Škamlec.
Lektoriranje: Barbara Dramlič
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas
Telefon: 02/757-95-10
Telefax: 02/757-16-61
E-pošta: obcina.trnovska.vas(a)siol.net
Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 380 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno.
Grafično oblikovanje: VEJICA, Rado Škijanec s.p., 040 355 047
Tisk: Ekart design
Spletna stran: i >n >n v. trn o vska- vas. si
10. redna seja Občinskega sveta Občine Trnovska vas
Občinski svet Občine Trnovska vas se je 27. 11. 2007 sestal na 10. redni seji. Pred sprejemom dnevnega reda so svetniki potrdili zapisnik 9. redne in 3. izredne seje Občinskega sveta. Sprejeli in obravnavali so 13 točk dnevnega reda.
Obravnavali so vlogo za podelitev soglasja k povišanju cene storitev ravnanja z odpadki Čistega mesta Ptuj. Obrazložitev vloge je podal predstavnik Čistega mesta Ptuj g. Franc Merc. Občinski svet Občine Trnovska vas Soglasja k zvišanju cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ah odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj, dražbi Čisto meso Ptuj d.o.o. ni podelila, saj smatra, da je dvig cene glede na inflacijo previsok.
Svetniki so obravnavali predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o imenovanju odgovorne mednice glasila Trnovski zvon ter članov v delovna telesa Občinskega sveta. Za odgovorno urednico so imenovali Andrejo Krajnc iz Sovjaka 9/b. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so imenovali: Petro Tašner iz Trnovske vasi 51/c, Majdo Drumlič iz Biša 8/a, Rajka Vrečaija iz Bišečkega Vrha 18, predstavnika policije Srečka Heraka. Imenovali so tudi članico Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, in sicer Andrejo Krajnc iz Sovjaka 9/b.
V nadaljevanju so sprejeli sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2008. Vrednost točke za leto 2008 ostaja enaka kot v letu 2007, kar znaša 0,0046 EUR.
Obravnavah so predlog JVIZ Destr-nik-Tmovska vas za oblikovanje dveh starostnih skupin v vrtcu ter ceno vrtca. Predlagana ekonomska cena JVIZ za 1. skupino (1-3 let) bi znašala 375,64 EUR, ekonomska cena za 2. skupino (3-6 let) bi znašala 310,98 EUR. Svetniki so bili enotnega mnenja, da se oblikujeta dve starostni skupim v vrtcu, cena vrtca pa ostane enaka sprejetemu sklepu 5. 9. 2007, to je 307,73 EUR za otroke s stalnim prebivališčem v Trnovski vasi in 339,58 EUR za otroke, ki nimajo stalnega prebivališča v Trnovski vasi. Svetniki so predlagali, da se ravnatelj JVIZ Destmik-Tmovska vas udeleži naslednje seje OS in razloži zahtevo po različnih ekonomskih cenah.
S seje občinskega sveta
Predsednica Nadzornega odbora občine Trnovska vas ga. Kristina Verlič je svetnike seznanila s poročilom o opravljenem nadzora postopka imenovanja direktoija občinske uprave.
Svetniki so se seznanili s odstopom predsednika vaškega odbora Sovjak g. Maijana Potrča in sprejeli sklep o razrešitvi. Na predlog vaške skupnosti Sovjak, so svetniki sprejeli sklep, da se Vaški odbor Sovjak iz treh članov razširi na pet članov, prav tako je vaška skupnost predlagala nove člane: Stanka Omika, Mirka Krajnca in Natašo Lovrenčič, katere je svet potrdil.
Predsednik Komisije za odpiranje ponudb po javnem razpisu za sofinanciranje programov in delovanja društev v občini Trnovska vas g. Mitja Sušnik je svetnike seznanil z razdelitvijo proračunskih sredstev za delovanje društev v občini Trnovska vas za leto 2007.
Svetniki so se soglasno strinjali, da občina Trnovska vas pristopi k Lokalni akcijski skupim »LAS«, ki se bo povezala v društvo »Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah«, namenjeno razvoju podeželja. V društvo LAS je trenutno vključenih 10 občin z območja Ptujskega polja in Slovenskih goric.
Obravnavah so Dokument indifikacije investicijskega projekta (DIIP) OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki govori o prizidku nove šole. Šola v sedanjih prostorih nima ustreznih pogojev za izvajanje izobraže-
valnega programa za otroke s posebnimi potrebami. Svetniki načeloma podpirajo gradnjo prizidka OŠ dr. Ljudevita Pivka, vendar so mnenja, daje delež občine previsok.
Obravnavah so tudi dopis Skupnosti občin Slovenije v zadevi Priprave skupnega programa za varstvo cestnega prometa in občinskih programov varnosti. Strinjali so se, da občina pristopi k izdelavi varnostnega načrta.
Seznanili so se s prošnjo za sodelovanje in finančno pomoč ARS VITAE - društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog. Soglasno so sprejeli sklep, da se v proračunu za leto 2008 zagotovijo sredstva za pomoč društvu.
Svetniki so sprejeli sklep na pobudo občana, da nepremičnina: k.o Biš, pare. št. 946/8, v izmeri 374 m2 pridobi status zemljišča v splošni rabi in se razglasi za javno dobro v last Občine Trnovska vas.
Župan g. AlojzBenko je podalinfonnacijo o delu občine. Svetniki pa so v zadnji točki podali pobude in postavljali vprašanja.
Klavdija Arnuga,
referent II, Občina Trnovska vas
9. občinski praznik Občine Trnovska vas
V soboto, 27. oktobra 2007je v kulturni dvorani v Trnovski vasi potekal že 9. občinski praznik.
Po himni in pozdravnem govoru župana, smo se prepustili zelo zanimivemu in pestremu
kulturnemu programu. Ljudski pevci so nas najprej popeljali v svet melodij, s pesmima Za gorami in Valovi šumijo. Nato pa so nam bivše učenke JVIZ Destmik-Tmovska vas predstavile raziskovalno nalogo Bolfenška turistična pot, ki so jo pripravile pod mentorstvom učitelja Aleša Mardetka. Za zaključek kulturnega programa pa so poskrbeli še učenci, ki so skupaj z učiteljico Mileno Meznarič pripravili igrico.
Nato je sledila podelitev občinskih priznanj, ki sta jih predala župan Alojz Benko in podžupan Drago Pukšič. Priznanje je prejela skupina ljudskih pevcev, delujoča v
Kulturnem društvu Trnovska vas in ga. Kristina Vršič. Priznanje in zlate petice pa so si zaslužili štiije učenci, ki so imeli odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. To so Anja Janžekovič, Rok Murko, Katja Nežmah in Doroteja Pukšič.
Osrednjo slovesnost občinskega praznika so zaključili gosti s svojo besedo. Po slovesnosti, pa smo se lahko občani in občanke zabavali ob prijetni glasbi.
Dušanka Škamlec Foto: Zmago Šalamun
Letošnji dobitniki zlatih petič
Letošnji dobitniki občinskih priznanj
Kristina Vršič - predsednica KORK Trnovska vas
Foto: Zmago Šalamun
KORK Trnovska vasje za letošnjo dobitnico občinskega priznanja predlagala dolgoletno zaslužno in aktivno članico gospo Kristino Vršič.
Gospa Kristina Vršič se je v delovanje KORK Trnovska vas kot članica vključila že leta 1979. Aktivneje je v organizaciji začela delovati v letu 1990, ko je prevzela vodenje nadzornega odbora KORK Trnovska vas. Čez širi leta je bila predlagana in soglasno izvoljena za blagajničarko društva in je to delo vestno opravljala 8 let. Leta 2002 pa je prevzela vodenje KORK Trnovska vas in na tej funkciji ostaja še danes.
Za gospo Kristino Vršič lahko rečemo, da je s svojim članstvom in delovanjem v tej humani organizaciji že od samega začetka pokazala, da je z veseljem pripravljena na vsako delo in sodelovanje z vsemi. To nam nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je članica mnogih drugih društev v občini Trnovska vas: društva kmetic, turističnega društva, gasilskega društva, društva upokojencev in strelskega društva.
V zadnjih petih letih odkar vodi KORK Trnovska vas smo jo lahko še bolj spoznali kot izredno aktivno in delovno predsednico, ki ima v prvi vrsti posluh za sočloveka, predvsem za človeka v stiski, predsednico z občutkom za vodenje te organizacije v smislu njihovega temeljnega poslanstva.
Letošnja dobitnika občinskih priznanj:
Gospa Kristina Vršič se ne zavede le pomena pomoči in podpore ljudem v stiski, ampak se zaveda tudi tega, da mora človek v prvi vrsti sam poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. Zato se veliko zadržuje v naravi, srečujemo jo peš, s palicami ali pa na kolesu, poznana je po aktivnem vključevanju povsod, po dobri volji in smislu za smeh ter humor, s čimer je promotor
zdravega načina življenja in skrbi za dobro počutje vseh okrog sebe.
Gospe Kristini Vršič ob prejemu občinskega priznanja iskreno čestitamo in želimo, da bi s takšnim veseljem in zavzetostjo nadaljevala svoje delo v KORK Trnovska vas in povsod, kamor je vključena.
Andreja Krajnc
5
Ljudski pevci Kulturnega društva Trnovska vas
Foto: Janez Rojko
Predlagatelj dobitnikov občinskega priznanja ob 9. občinskem prazniku občine Trnovska vas, predsednik Kulturnega društva Trnovska vas gospod Karl Vurcer, je v svojem predlogu in obrazložitvi med dragim zapisal:
»Skupina ljudskih pevcev Kulturnega društva Trnovska vas je bila na pobudo predsednika kulturnega društva Karla Vurceija ustanovljena leta 1976. Zbrana je bila ob snemanju takrat znane oddaje Radia Ptuj »Iz vasi v vas«. Ob obširnem narodopisnem gradivu in glasbi območja takratne Krajevne skupnosti Trnovska vas so bile posnete in širši javnosti predstavljene tri odmevne radijske oddaje. Takrat je skupina štela okrog trideset članov. Priredila je tudi prve samostojne večere ljudskih pesmi.
Po prvih petih letih delovanja seje število skupine ustalilo pri številu sedem do deset pevcev, njihovo delovanje je ostalo stalno in goji glasbeno izročilo temelječo na ljudskem petju.
Skupina ljudskih pevcev je sodelovala zadnjih 15 let na medobčinskih revijah ljudskih pevcev širom bivše občine Ptuj, bila gost številnih srečanj ljudskih pevcev, gostila in pela z mnogimi ljudskimi pevci, sodelovala na kulturnih večerih svojega društva, številnih občnih zborih domačih društev in njihovih jubilejih, ob otvoritvah novih pridobitev občine Trnovska vas ter občinskih praznikih domače občine .
Tonski posnetki so bili narejeni tudi za Radio Slovenske gorice. Leta 2002 je skupina ljudskih pevcev v studiu Radia Maribor posnela zvočno kaseto in CD ploščo z naslovom Slavec in tako neizbrisno zabeležila ljudsko izročilo domačega kraja v popolnoma izvirni obliki. Dragoceni
Skupina ljudskih pevcev KD Trnovska vas
zvočni zapis se predvaja na Radiu Ptuj in Slovenske gorice, hrani ga državni Institut za narodopisje in številni ljubitelji ljudskega petja doma in v tujini.
Najdaljši čas so v skupim peli ah še pojo: Marija in Janez Rojko (vodja skupine), Marija Murko, Ivana Pukšič, Janko Muršec, Marija Nedelko, Maijetka Veber, Franc Kuplen, Tone Kuplen in Marija Dominik. Letos sta se jim pridružila še Frančiška Šalamun in Milan Maguša. Veseli bi bili vsakega novega pevca!
Da bi ljudska pesem, kije stoletja živela in zorela v ljudski duši svetila kot luč slovenske in svetovne kulturne dediščine v današnjo našo lastno in svetovno kulturno zavest inv nova ustvaijalna obzoija!”
L decembra letos je skupina ljudskih pevcev v kulturni dvorani Trnovska vas
skupaj z ljudskimi pevkami iz Hajdoš, ljudskimi pevci iz Hajdine ter domačimi mladimi glasbeniki ponovno pripravila Večer ljudskih pesmi. Ljudska pesem polna spominov je odmevala v ušesih in srcih udeležencev večera, ki so na koncu zapeli skupaj z nastopajočimi.
Pripravljajo pa se že tudi na naslednje nastope, najprej na Območno revijo ljudskih pevcev, ki bo konec januaija prihodnje leto.
Skupim ljudskih pevcev ob prejemu občinskega priznanja iskreno čestitamo in želimo, da bi ljudska pesem in glas iz Trnovske vasi še dolgo odmevala širom Slovenskih goric in preko njih meja.
Andreja Krajnc
Intervju z Dragom Pukšičem podžupanom Občine
Trnovska vas
Drago Pukšič - podžupan in predsednikom odbora za infrastrukturo, prostorsko planiranje,
gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja
Dušanka: Lepo pozdravljeni! Leto je na okoli in v naši občini lahko opazimo kar nekaj sprememb. Preden nam kaj poveste o teh spremembah, nam na kratko opišete našo občino.
Drago Pukšič: Naša občina spada med manjše občine v Sloveniji, meri 22,9 km2. Imamo 16, 863 km lokalnih in 25,713 km
javnih poti. Skozi občino pelje tudi regionalna cesta Rl-229 Rogoznica-Senarska, ki meri 5,170 km.
Dušanka: Kaj vse se je torej v letošnjem letu dogajalo na področju infrastrukture?
Drago Pukšič: Na področju infrastrukture smo izvedli dve novogradnji, gramozi-
rali ceste, čistih jarke, kosili travo, polagali betonske cevi, razširili del ceste, uredili pokopališče, ustanavljamo režijski obrat, manjša dela so potekala tudi v kulturni dvorani, napeljali smo kanalizacijo in uredili ekološke otoke, sofinancirali adaptacijo strehe gasilskemu društvu Biš v višini 2650 € in 3000 € za nakup gasilske
opreme ter veliko manjših del.
Dušanka: Če začneva z novogradnjama. Kje sta in kakšne so bile investicije zanju?
Drago Pukšič: Ena izmed novogradenj je JP (javna pot) 560-933 Trnovska vas - novo naselje. Dolžina asfaltirane ceste je 200 m, širina pa 3 m in dvakrat 50 cm bankine. Javna pot se navezuje na lokalno cesto Trnovska vas-Vitomarci in pomeni povezavo do 6-ih stanovanjskih hiš ter dostop do objektov osnovne šole, vrtca in telovadnice. Prav tako bo pomenila tudi dostop stanovanj skim hišam, ki bodo ob tej cesti še zgrajene, saj je za gradnjo primernih še 5 parcel. Strošek za cesto je znašal
39.500,00	€, občani pa so prispevali 20 % delež. Druga novogradnja pa je JP 560-890 Biš-Srečko Čeh. Dolžina ceste meri 350 m, širina pa 3 m in dvakrat 50 cm bankine. Ta javna pot se navezuje na državno cesto Rl-229 Rogoznica-Senarska, predstavlja pa povezavo za 3 stanovanjske hiše in dostop do zaščitenega območja gnezdišča sivih čapelj v Jezerih v Bišu. Investicija je znašala 33.600,00 € in tudi pri tej cesti so občani prispevali 20 % delež.
Dušanka: Omenili ste gramoziranje cest, čiščenje jarkov in polaganje betonskih cevi. Kje vse se je to odvijalo in kolikšna sredstva so bila za to namenjena?
Drago Pukšič: Odbor za infrastrukturo je na moj predlog sprejel sklep, kako pravično in enakomerno zagotoviti sredstva za vseh sedem vasi. Za vsako vas smo posebej pregledali koliko metrov ima ne-asfaltiranih cest, nato smo sešteli dolžine cest vseh sedem vasi in delili s sredstvi, ki so bila na razpolago. Tako smo dobili znesek, za vsako vas posebej. Skupni znesek za vzdrževanje javnih in poljskih poti je bil skupaj s pobranim denaijem € na € 22.157 €. Z analizo lahko na kratko predstavim porabo sredstev po vaseh. V naselju Biš je bilo na razpolago 6.223 €. Za gramoziranje se je porabilo 5.787,60 €, za čiščenje jarkov 662,5 €, za košnjo trave pa 100 €. Bišečki Vrh ie imel na razpolago 2.620 € razpoložljivih sredstev. Za gramoziranje se je porabilo 1.334,40 €, za čiščenje jarkov pa 367,25 €. Če nadaljujemo s Čnnlio. Razpoložljivih sredstev zanjo je bilo 1.444 €, za gramoziranje so porabili 500 € za čiščenje jarkov 100 € in za košnjo trave 160 €. V naselju Ločič se je od 5.352 € razpoložljivih sredstev za gramoziranje porabilo 4.171,80 €, za čiščenje jarkov 937,5 € in za košnjo trave 628,04 €. Potem je bilo za Soviak namenjenih 944 €. Z gramoziranje pa seje porabilo 1.080,00 €. Tudi v centra naše občine, torej v Trnovski vasi, ie bilo potrebno gramozirati nekaj poti. Name-
Novogradnja javna pot Trnovska vas - novo naselje
njenih je bilo 2.888 €, za gramoziranje se je porabilo 2.458,20 €, za čiščenje jarkov pa 603,75 €. Ostala mi je še ena vas, to je Trnovski Vrh. Namenjenih je bilo 2.686 €, za gramoziranje seje porabilo 1.834,80 €, za košnjo trave pa 120 €. Iz svojih rezerv sem porabil 777,40 €, ki smo jih uporabili po vaseh, kjer se je moralo še kaj dodatno gramozirati. Za lažjo predstavo vam lahko povem, koliko gramoza je bilo odpeljanega po posameznih vaseh.
Biš: 240 m3 drobljenega gramoza, 170 m3 stene.
Bišečki Vrh: 80 m3 drobljenega gramoza. Čmrlja: 30 m3 drobljenega gramoza.
Ločič: 110 m3 drobljenega gramoza, 190 m3 stene.
Sovjak: 30 m3 drobljenega gramoza, 10 m3 stene.
Trnovska vas: 140 m3 drobljenega gramoza, 10 m3 stene.
Trnovski Vrh: 110 m3 drobljenega gramoza.
Kot je razvidno iz analize, smo v letu 2007 razdelili 1120 m3 gramoza. Moram vam povedati, daje bilo v letu 2005 razdeljeno 450 m3 gramoza, v letu 2006 pa 530 m3. Tako, da nam je letos uspelo razdeliti 140 m3 več gramoza kot prej dve leti skupaj.
Dušanka: Kot lahko vidimo, se je veliko cest gramoziralo in asfaltiralo. Kateri del ceste pa se je širil?
Drago Pukšič: Širil se je del ceste v kočiču (Grosek-Murko). Dolžina ceste, na kateri smo opravljali dela, je 297 m. Trenutno so narejena zemeljska dela. Položili smo 247 m robnika, zaradi koritnice in da drži nabrežino, nakar bomo na spomlad
Otvoritev ceste Biš - Srečko Čeh
oziroma če bo vreme dopuščalo še v letošnjem letu, cesto preplastili s fino plastjo. Investicija za te del ceste je znašala okrog
14.000	€.
Dušanka: Urejalo se je med drugim tudi pokopališče. Kaj vse se je uredilo in kdo vam ga je pomagal urediti?
Drago Pukšič: Res je, naša velika želja je urediti pokopališče. Ciprese, ki so bile včasih v ponos, niso bile vzdrževane, postale so previsoke in veliko se jih je tudi posušilo, njihove korenine pa so segale že globoko v grobove. S prostovoljnimi in javnimi delavci smo podrli ciprese, nasuli pesek in začasno uredili ograjo okrog pokopališča. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način poma-gaii.
Dušanka Skamlec: Omenili ste tudi nekakšen režijski obrat. Nam lahko kaj več poveste o tem?
Drago Pukšič: Seveda vam lahko. Na Hameršakovi domačiji v Trnovski vasi želimo narediti režijski obrat, da bodo naši javni delavci lahko imeli svoje prostore.
V letošnjem letu smo uspeli uredili deponijo za odlaganje gramoza. Uredili smo si tudi dovozno pot. Gramoz lahko uporabimo npr. po vaseh, če nam ga kje zmanjka. Imamo pa ga že približno 180 m3. V planu pa imamo tudi prostor, kjer bi vaščani lahko odlagali kosovne odpadke.
Dušanka Skamlec: Poskrbeli ste tudi za lepši izgled kulturne dvorane. Ste v ureditev vložili veliko truda in denarja? Ali je bilo potrebno opraviti veliko del?
Drago Pukšič: Z majhnimi sredstvi in veliko volje smo uredili najnujnejše tudi v kulturni dvorani v Trnovski vasi. Nujno potrebno je bilo urediti elektriko. S pomočjo javnih delavcev smo prebelili dvorano in uredili sanitarije. Za to smo odšteli približno 1.900 €.
Dušanka: Kaj pa nam lahko poveste o ureditvi kanalizacije v naši občini?
Drago Pukšič: Delalo se je na izgradnji kanala E in dograditvi sekundarnega voda. Vrednost del je znašala 29.413 €, dolžina sekundarnega voda pa znaša 270 m. Ta sekundami vod seje financiral iz sredstev občinskega proračuna in sredstev neposrednih uporabnikov. Na kanal E je možno priključiti 15 objektov. Investicija je bila zaključena v letu 2007. Nadalje smo dogradili kanal A, zgradili kanal C in v izgradnji je tudi kanal B. Vrednost teh del znaša 63.000 €. Dolžina položenih vodov znaša 273 m. Na te kanale se lahko priključi 28 objektov. Sredstva se črpajo iz Sredstev takse za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v višini
45.000	€. Posamezno gospodinjstvo prispeva po sklepu občinskega sveta 960 €, v več stanovanjskih hišah pa posamezno gospodinjstvo 542 €. Izgradnja kanala B se bo nadaljevala v letu 2008. Z dokončanjem tega kanala bo zaključena izgradnja kanalizacije v centra Trnovske vasi in tudi zapolnjene zmogljivosti čistilne naprave, ki je bila zgrajena v letu 1999 za potrebe centra Trnovske vasi.
Dušanka: Da bo tudi naša občina lahko ločevala odpadke in skrbela za ohranjanje čistega okolja, ste po vaseh priskrbeli in uredili ekološke otoke.
Drago Pukšič: Resje. V naši občini imamo 11 ekoloških otokov, v katerih lahko ločeno zbiramo plastiko, papir, pločevinke in steklo. Da pa bi to nekako izgledalo, smo s svojimi delavci uredili te otoke. Nasuli smo gramoz, na to pa položili travne plošče. Namen tega je lažji dostop in lepši videz.
Če ni več vprašanj, mi dovolite, da se v imenu Odbora za infrastrukturo, kakor tudi v svojem imenu, zahvalim vsem občanom naše občine za res veliko razmnevanje in strpnost, ko smo pri gradnji cest in kanalizacije posegali na njihov prostor. Bilo mi je veselje delati z vami - prepričan sem, da bo tako tudi naprej.
Ob prihajajočem novem letu pa Vam želim:
NAJ MIR U PRINESE BOŽIČ,
V NOVEM LETU PA VELIKO Z URA V/A. NAJ V VESELJE IN SREČO BO ODETO CELO PRIHAJAJOČE LETO.
Besedilo in foto: Dušanka Skamlec
Praznična smreka
Tudi pred zgradbo občine Trnovska vasje postalo »praznično«. V prvih dneh decembra je nekaj najbolj aktivnih »občinskih mož« s postavitvijo in okrasitvijo novoletne smreke poskrbelo, da bi občani in mimoidoči skozi ves december čutili soj prazničnih luči. Zopet se je izkazalo, da je nujno potrebno sodelovanje, kajti le s skupnimi močmi jim je uspelo postaviti smreko, ki jo je za vse občane daroval gospod Franc Draksler iz Čmrlje.
Naj vam ta soj prazničnih luči pred našo občinsko stavbo razsvetljuje temne in dolge decembrske večere, ki naj bodo polni pričakovanja ter upanja.
Andreja Krajnc
Obisk Vlade v Podravju
Novembra 2007 je Vlada Republike Slovenije obiskala Podravje. V vladni ekipi so bili ministri, državni sekretaiji in drugi vplivni funkcionaiji, ki so obiskali več krajev ptujskega območja z namenom, seznaniti se s problematiko omenjenega območja. Tudi župan občine Trnovska vas g. Alojz Benko se je udeleževal tiskovnih konferenc posameznih predstavnikov vlade.
Na koncu obiska Vlade RS v Podravju je bila še ekshibicijska nogometna tekma, na kateri so si iz oči v oči stali člani vladne ekipe in ekipe Podravja, katero so sestavljali župani Podravja, predstavniki ustanov in obrtniki.
Ekipo Vlade RS so zastopali: Predsednik Vlade RS Janez Janša, Minister za šolstvo in šport Milan Zver, Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar, Minister za notranje zadeve Dragotin Mate, Minister za promet Radovan Žeijav, na pomoč so si poklicali znanega prvoligaškega nogometaša Mirana Pavlina, sodelovali so tudi drugi predstavniki vlade.
Ekipo Spodnjega Podravja so sestavljali župani občin: Trnovska vas - Alojz Benko, Destrnik - Franc Pukšič, Juršinci - Alojz Kaučič, Ptuj - Štefan Čelan, Dornava - Rajko Janžekovič ..., dir. bolnišnice Jožeta Potrč Ptuj Robert Čeh, dir. Zaščite Ptuj, državni poslanec Branko Marinič ...
Teks in foto: Jože Potrč
Prvi bolfenški rally starodobnih vozil
Ker v Trnovski vasi živi nekaj ljudi, ki poseduje in ohranja starodobna vozila ter drugo kulturno dediščino, se je med njimi ustanovil sedem članski upravni odbor in organiziral 1. bolfenški rally starodobnih vozil. Člani tega odbora so: Jože Pihler, Alojz Benko, Jože Rajner, Franci Amuga, Drago Pukšič in Ivan Lovrenčič.
Rely je potekal 1. septembra po vaseh Trnovske vasi. Ob 8. uri je bila sveta maša z blagoslovom vozil, zatem smo se zbrali v župnišču, od
tam pa pot nadaljevali v Bišečki Vrh do kmetije Požegar. Od kmetije Požegar pa proti Korentovim v Čnnljo in Potrčevim v Sovjak. Pot se je nadaljevala v Biš proti Jožetu Čučku, iz Biša proti Trnovski vasi do Jožeta Pihleija, zatem v Ločič do Alojza Benka in Jožeta Potrča. Rally se je končal v Ločkem Vrhu, na županovem vikendu, s prijetnim draženjem.
Na rallyu je bilo udeleženih 41 vozil, od tega je bilo 23 traktoijev, 7 avtomobilov in 11 motornih koles. 1. bolfenškega srečanja so se udeležili tudi člani društev Starodob-nik Benedikt in Janeza Puha iz Juršincev.
Upravni odbor se vsem gostiteljem iskreno zahvaljuje za pogostitev.
Franci Arnu ga
V Sovjaku že peto tradicionalno »Sovjaško žegnanje«
Sovjak, najmanjša vasica v občini Trnovska vas, ki šteje komaj 81 vaščanov, je zadnja leta mnogim znana po znameniti, za marsikoga morda celo nekoliko nenavadni »Krajnčevi kapeli«.
Sovjaka, ne le občanke in občane naše občine, ampak tudi mnoge druge prijatelje, sorodnike in znance ter ljudi dobre volje, ki so prišli od blizu in daleč na praznovanje »Sovjaškega žegnanja«.
vsako leto s svojo prisotnostjo popestrijo sovjaški praznik.
Po maši, v kateri je mnogo lepih besed hranilo in nagovorilo naša srca, je sledilo še okrepčilo za naša telesa. Sovjačani so v družabnem delu srečanja tudi letos vsem navzočim pokazali svojo gostoljubnost. Gospodinje so se potrudile in pripravile dobrote pod katerimi so se šibile mize, gospodami pa so radodarno pokazali, da se tudi na »sovjaškem gričku« prideluje dobra vinska kapljica. Za vsak primer so mnogi prisotni prinesli številne dobrote kar s seboj.
Veselje, pesem, smeh in dobra volja so okrog »Krajnčeve kapele« v Sovjaku odmevali še, ko je sonce že pohitelo za goro in je na vas legel večer.
Vsem, ki so kakor koli pripomogli k pripravi osrednje slovesnosti in družabnega dela srečanja in vsem, ki ste s svojo prisotnostjo popestrili »Sovjaško žegnanje« iskrena hvala. Vsi tisti pa, ki ste iz kakršnih koli razlogov ostali doma, si že zdaj rezervirajte popoldan tretje nedelje v avgustu 2008 in se pridružite naši »veliki sovjaški dražbi«.
Andreja Krajnc
Foto: Marjan Petek	Foto: Marjan Petek
Glavni so se pripeljali s truščem	Prisotni med sveto mašo
Kapelica, prepletena z mnogimi duhovnimi sporočili, je namenjena za verska ter ob njej tudi družabna srečanja vaške skupnosti.
Zgrajena je bila v letu 2002 in blagoslovljena 18. avgusta istega leta, od takrat dalje vsako leto zapored tretjo nedeljo v avgustu privablja in združuje.
Tudi letos, 19. Avgusta, je v okrog sebe združila ne le vaščane in bivše vaščane
Sveto mašo je ob somaševanju še štirih duhovnikov vodil letošnji novomašnik iz župnije Črenšovci g. Boris Tibaut. Pri maši smo se spomnili tudi 20-letnice duhovništva domačega farnega župnika g. Jožeta Rajnaija in njegovega sošolca, domačina dr. p. Slavka Krajnca, po čigar največji zaslugi je pravzaprav »zrasla« kapelica v Sovjaku. Duhovniki so v Sovjak »prihrumeli« v spremstvu motoristov, ki
»Ljubezen se rodi iz veselja.
Ko se dva gledata, se hrani s potrebo, da se videvata.
In konča, ker se ne moreta ločiti!« (Jose Marti 1853-1895)
Zbiranje starega papirja
Naša podružnična šola že drugo leto aktivno sodeluje v projektu EKO ŠOLA.
Eko šola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. V letošnjem šolskem letu smo si v program zapisali, da bomo:
-	razvijali pozitivne medsebojne odnose,
-	skrbeli za zdrav način življenja (z jabolkom v novi dan, jejmo različne vrste kruha, zamenjajmo sok z vodo, rojstni dnevi brez sladkarij),
-	ločevali odpadke (zbirali papir, toneije in kartuše),
-	skrbno ravnali z vodo in energijo.
-	razvijali in krepili skrb za živali,
-	urejali okolico šole,
-	sodelovali v različnih projektih.
Želimo si, da bi tudi učenci razmišljali
ekološko, zato jih vzpodbujamo, da so čim bolj aktivni pri zbiranju starega papiija. V lanskem šolskem letu smo v dveh zbiralnih akcijah zbrali 5000 kg starega papiija. Tudi letos smo se odločili za to akcijo. V mesecu oktobra smo že zbrali 2600 kg papiija. Pri prvi letošnji akciji so se najbolj potrudili učenci 5. razreda, saj so prinesli kar 100 kg papiija na enega učenca. V oster boj za prvo mesto pa so se podali še učenci 6. razreda s 75 kg zbranega papiija na enega
učenca. Učence še posebej motivirajo lepe nagrade, ki jih ob koncu akcije dobijo le najzaslužnejši.
Ob tej priložnosti bi povabila vse krajane, da našim učencem pomagajo pri tej akciji tako, da jim ob morebitnem obisku poklonijo star papir. Zaslužek od zbranega papiija porabimo za dobrodelne namene.
Obvestili bi vas tudi, da zbiramo tudi prazne KARTUŠE.
Potrudimo se in skupaj poskrbimo za lepši in prijaznejši jutri!
Mentorica Majda Drumlič
Delo KORK Trnovska vas
V	KORK Trnovska vas smo bili zopet aktivni. V mesecu avgustu smo izvedli članski piknik, ki se gaje udeležilo več kot 70 članov. Na pikniku je bilo živalmo in prijetno.
Pomagali smo dražim Kronvogel, ki j ih j e zadela nesreča ob požara, dražim, ki jih je prizadela naravna nesreča ob poplavi in so ostali brez strehe nad glavo ter se odzvali prošnji za pomoč pri nabavi invalidskega vozička za Milana Žgeča iz Dornave.
V	mesecu oktobra smo obiskali naše krajane in razdelili pakete tistim, ki so v naši občini najbolj potrebni pomoči. V mesecu novembra oziroma decembra se priprav-
ljamo na novo razdelitev paketov. Ob tej priložnost bi se radi zahvalili PGD Biš za pomoč pri razvozu paketov.
Obiskali in obdarili smo tudi invalide. Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih pa se kot vsako leto pripravljamo na obisk in skromno obdaritev naših krajanov, ki prebivajo v domovih upokojencev na Ptuju in v Muretincih.
Z našo krajanko gospo Andrejo Krajnc se dogovaijamo, da bomo v decembra izvedli še eno predavanje o zdravem načinu življenja. V januaiju pa nameravamo za zainteresirane organizirati in izvesti učno delavnico zdravega hujšanja, saj vemo, da
je prekomerna telesna teža eden od dejavnikov tveganja za razvoj raznih obolenj.
Aktivni, delovni in uspešni smo kot vsako leto bili tudi na področju organizacije krvodajalskih akcij. Vsem, ki ste darovali kri, se zato v imenu tistih, ki so jo potrebovali, zahvaljujemo za izraz vaše humanosti.
Sodelovali smo in sodelujemo tudi z mladimi člani Rdečega križa ter skrbimo za naš podmladek.
Vsem občanom Trnovske vasi KORK Trnovska vas želi vesele božične praznike, v novem letu 2008 pa veliko zdravja in zadovoljstva.
Marija Maguša
Lovci Lovske družine Trnovska vas v letu 2007
Lovci lovske družine Trnovska vas smo bili v tem letu kar precej aktivni.
Aktivnosti so v glavnem tekle na področju društvenega življenja, gojitve divjadi, strelsko-tekmovalne dejavnosti v streljanju na glinaste golobe ter osnovne lovske dejavnosti.
Na področju društvenega življenja smo organizirali že tradicionalno sv. mašo v čast sv. Huberta - zavetnika lovcev. Tu smo se spomnili tudi vseh naših pokojnih članov. Po slavnostni maši smo organizirali prijetno srečanje lovcev in občanov.
V tem letu smo vložili precej truda in sredstev tudi v urejanje hladilnice, okolice in lovskega doma (kuhinje). Istočasno
po smo uredili sistem ogrevanja lovskega doma.
Na področju lovsko-športne dejavnosti, se lahko pohvalimo z lepimi uspehi naših članov na strelskih tekmovanjih v streljanju na glinaste golobe širom po Sloveniji.
26. 8. 2007 smo organizirali že tradicionalno veliko srečanje lovcev s strelskim tekmovanjem na lovskem strelišču v Trnovski vasi.
S področja lova in gojitve divjadi ter ohranjanja narave se člani trudimo, da čim bolj obdržimo naravo neokrnjeno, da ohranimo v naravi vse vrste divjadi.
V nedeljo, 25. 11. 2007 smo lovci naše lovske družine izvedli tudi veliki lov z
gosti ter srečanje z lovci lovske družine Destrnik. Srečanje smo izvedli, po lovu v naravi, v Ločiču, kjer je bilo nepozabno prijateljsko draženje s pesmijo.
Spoštovani občani, leto 2007 se počasi izteka. Bilo je leto, kije bilo delovno, polno lepih trenutkov, uspehov, pa tudi težjih preizkušenj.
Lovci LD Trnovska vas se vsem občanom zahvaljujemo za razumevanje, strpno sodelovanje, z željo, da ostanemo v takšnih odnosih tudi naprej. Vsem želimo vesele božične praznike in zadovoljstva, sreče ter zdravja polno leto 2008.
Alojz Fekonja, tajnik LD Trnovska vas
Tabor mladih gasilcev
Gasilci so hoteli otrokom popestriti še zadnje dni počitnic, zato so od 31. 8. do 1. 9. 2007 organizirali dvodnevni tabor za mlade gasilce in gasilke. Prvotna lokacija tabora naj bi bila v Apačah, ampak se je zaradi vremenskih razmer prestavil v gasilski dom Markovci. Tam se je zbralo veliko otrok z različnih gasilskih društev. Z našega društva se je jih je udeležilo 12 in 2 mentorici.
Tabor je potekal pod vodstvom Hilde Bedrač, kije bila dolgoletna in aktivna članica gasilskega društva Biš. Ob prihodu so nas vsi lepo sprejeli. Tam so nas že čakale spalne vreče in velik šotor, za kar je poskrbela Slovenska vojska. Pred začetkom raznih aktivnosti, smo poslušali pozdravne govore in izvedeli, v kakšnih delavnicah vse lahko sodelujemo.
Otroci smo izžrebali eno izmed barv in se tako razvrstili po raznoraznih delavnicah (npr: plesna, likovna ...). Po uspešno zaključenih delavnicah smo si prislužili več-eijo. Po večeiji smo se odpravili na kratek sprehod, po sprehodu pa smo se lahko sprostili, veselih in zabavah v mini disku. Nato pa je nastopil čas za spanje. Vsi so z veseljem pograbili spalne vreče, eni so se z njimi odpravili v gasilski dom, drugi pa so noč preživeli pod milim nebom. Preden pa je mentoijein uspelo »uspavati« vse nadobudne gasilke in gasilce, je minilo kar precej časa. Kljub pozni uri spanca, smo se vsi zjutraj vstali z veliko energije in delovnega elana.
Po zajtrku so nas na igrišču pričakali predstavniki Slovenske vojske in nam razkazali del njihove opreme. Pozneje so nam predstavitev opreme predstavili tudi gasilci. Naši mladi nadobudneži so se lahko preizkusih v gašenju različnih požarov v različnih situacijah, reševanju ponesrečencev iz razbitih avtomobilov v prometnih nesrečah itd. Popoldne so sledile še razne športne aktivnosti.
Po zaključni slovesnosti, so nas presenetili še s pico. Seveda upamo, da bodo
prihodnje leto tabor spet organizirali in da se bomo vsaj toliko zabavali, kot smo se letos.
PS: Ker ravno omenjam gasilsko drušh’o, ne gre pozabiti, da lahko na gasilskem domu Biš opazimo novo streho. S tem so zgled, že tako prekrasnemu gasilskemu domu še olepšali in izboljšali. Lahko sem ponosna, da ra\’no v moji vasi stoji gasilski dom.
Dušanka Skamlec Foto: Andrej Arnuga
PGD Biš skozi leto 2007
Ko se ozremo nazaj skozi leto 2007, se nam na prvi pogled zdi, da leto, ki se izteka ni bilo preveč aktivno, saj je v spominu še vedno velika prireditev ob praznovanju 130-letnice našega društva. Z veseljem ugotavljamo, da ni tako, saj smo lani veliko dela in truda vložili v praznovanje obletnice, letos pa smo več »postorili« v in okrog gasilskega doma.
Izpeljane so bile že tradicionalne aktivnosti, kot so: postavitev presmeca pred cvetno nedeljo, postavitev majskega drevesa ob gasilskem domu, petje lloijanovce in Floijanova maša.
Seveda pa smo počeli še kaj dragega kot samo običajne stvari vsako leto. Prva večja investicija je bila zamenjava strešne kritine na gasilskem domu, draga pa ureditev in
nadgradnja gasilskega vozila z TAM 150 Til. Vozilo smo po razporeditvi in vsebini opreme opremili po tipizaciji za gasilsko vozilo z cisterno - GVC 16/40. Prav tako pa smo posvečali veliko pozornost sprotnemu vzdrževanju gasilskega doma (pleskanje oken, vrat, ograje, vgradnja novih PVC oken v kuhinji in pisarni) ter sprotnemu vzdrževanju ostale opreme, ki jo imamo v lasti in upravljanju.
Da pa v primera, ko kliče na pomoč sirena, ne bi bili nepripravljeni, so imeli naši operativni člani vaje, s katerimi so osvežili svoje znanje in se naučili tudi kaj novega. Kar nekaj članov iz PGD Biš seje odpravilo znanje in spretnost iskat v Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS na Ig. Udeležba na izobraževanju za pridobitev
specialnosti »Nosilec izolimega dihalnega aparata« (nosilec IDA), udeležba na obnovitvenem tečaju za nosilce IDA in pridobivanju specialnosti »Poveljnik prostovoljnega gasilskega društva«. Da bodo naši člani lahko znanje nabirali še naprej, pa skrbimo prav v tem zimskem času, ko so se pričeli različni tečaji.
Naš podmladek - mladinci so se udeležili tabora gasilske mladine, ki je bil v Markovcih. Tam so preživeli dva zanimiva dneva, kjer so spoznavah gasilske prijatelje iz ptujske regije, se dražili v ustvaijalnih delavnicah in športnih igrah ter spoznali veliko novega na področju gasilstva.
Vsekakor ne smemo pozabiti na desetino članov A, ki so uspešno zastopali barve našega društva na tekmovanju med Gasilski-
mi zvezami Juršinci, Destrnik in Trnovska vas-Vitomarci ter se uvrstili na regijsko tekmovanje, kjer so prav tako dostojno zastopali naše društvo.
V	društvu smo vsem članom omogočili, da se fotografirajo in uredijo nove gasilske izkaznice. Žal ugotavljamo, da se je na akcijo odzvalo le kakšnih 20 % članstva. Zato bomo z akcijo nadaljevali v letu, ki je pred nami.
V	mesecu požarne varnosti smo izvedli
aktivnosti v sodelovanju z Gasilsko zvezo Trnovska vas-Vitomarci in se udeležili gasilske vaje, ki jo je organizirala Gasilska zveza na OŠ v Vitomarcih, na temo Evakuacija.
V letu, ki se izteka, beležimo do sedaj en večji požar ter več manjših intervencij, kot so prevozi in črpanje vode. Kot redaiji so naši člani sodelovali na trasi Poli maratona, kije potekala skozi našo občino.
Za opravljeno delo in pomoč društvu
skozi leto se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način prispevali svoj delež v gradnji mozaika PGD Biš.
V upanju dobrega sodelovanja vnaprej in skrbi za požarno varnost, vam želimo lep božič in uspešno leto, ki prihaja.
Nataša Breznik, tajnica PGD Biš
Dejavnosti SD Trnovska vas
Od našega zadnjega javljanja v Trnovskem zvonu, je minilo že kar nekaj časa. Temu primerenje tudi nabor dogodkov, ki so se v tem času »zgodili«.
TEKMOVANJA
Marca sta potekali dve močni tekmovanji na našem območju; 10. marca Odprto prvenstvo v Ormožu, kjer smo sodelovali z ekipo, kije v izjemno močni konkurenci dosegla 11. mesto, 11. marca pa Regijsko prvenstvo Podravske regije na Ptuju, kjer smo osvojili 5. mesto.
2.5.2007 smo priredili Prvomajski turnir, ki ga prirejamo že peto leto in to tradicijo kanimo tudi nadaljevati. Ta turnir poteka na medobčinskem nivoju. Naše ekipe so imele nekaj smole z razvrstitvijo strelcev in naključje je hotelo, da je naša najboljša ekipa za tretjim mestom zaostala zgolj za eno točko. V posamezni konkurenci seje izkazal naš strelec Dejan Cvetko, ki je dosegel odlično 2. mesto.
Konec julija smo se udeležili tekme z malokalibrsko puško v Oseku. Najboljši je bil Roman Maguša na 4. mestu.
Turnir med vasmi občine Trnovska vas smo izvedli v začetku avgusta. Zmagali so strelci iz Biša, drugo mesto je osvojila Trnovska vas, tretje Čnnlja, na četrtem mestu pa je pristal Sovjak. Ostale vasi na letošnjem tumiiju niso imele svojih predstavnikov. Vabljeni spet prihodnje leto!
Turnir za pokal občine Trnovska vas je letos potekal 14. oktobra. Turnir poteka v sklopu prireditev ob občinskem prazniku, končna razvrstitev tekmovalcev pa šteje tudi za točke za naj športnika občine, ki ga izvaja ŠD Kengum. Prvo mesto je osvojil Dejan Cvetko, drugo dolgoletni odličen strelec in tudi nekdanji vodja društva Mitja Kovačič, tretje pa Srečko Vrečar. Ekipno zmago je osvojila ekipa Trnovske vasi.
V tem času člani našega društva tekmujemo med sabo v članski ligi. Trenutno tekmuje 22 tekmovalcev in zelo smo veseli, da so se nam v zadnjem času pridružili tudi novi strelci osnovnošolskih kategorij in tudi malce starejši. Vsakega smo veseli, ker več kot nas je, močnejši in boljši smo kot društvo. Trenutno v ligi vodi Roman Maguša, takoj za njim je Sandi Njivar, tretji pa Dejan Cvetko.
Streljamo tudi v Regijski ligi, v katero so vključena društva z območja podravske regijske organizacije Strelske zveze Slovenije. Konkurenca je na tem nivoju zelo močna. Trenutno zasedamo 7. mesto, a povsem realno računamo na preboj vsaj eno mesto višje, saj smo predhodnikom tik za petami. Med posamezniki je najboljši Janez Tašner na 15. mestu.
Vsako leto sodelujemo tudi v Medobčinski ligi, letos z dvema ekipama, trenutno pa smo uvrščeni na 1. in 3. mesto. Odličen rezultat obeh ekip je plod izkušenih tekmovalcev in prizadevnosti svežih moči, ki so se nam pridružile v roku zadnjega leta ali dveh.
DRUŽENJE IN ZABAVA
Naša strelska sezona poteka predvsem v zimskem času, zato se trudimo, da poleti izvedemo kakšno družabno ali zabavno prireditev. Ker se ukvaijamo s športnim strelstvom, ki se odvija na streliščih v dvoranah in smo si zaželeli spremembe, smo se odpravili na PAINTBALL. Gre za simulacijo boja, ki poteka na poligonu ah v prosti naravi. 25.8.2007 je bil dogo-voijen kot dan za spopad. Odpeljali smo se na poligon v bližini Benedikta, ki je v lasti kluba Hitri in drzni. Bilo nas je dvanajst adrenalina željnih, od tega četrtina deklet. Oblekli smo si maskirne obleke in nadeli zaščitne maske, v roke pa smo
dobili posebne puške, ki izstreljujejo barvne kroglice. Iz kroglice se na mestu zadetka razlije barva. Razdelili smo se v dve skupini in boj se je pričel. Dan je bil zelo vroč, vendar smo marsikatero kapljo znoja pretočili tudi zaradi živcev. Ko ždiš v majhnem zaklonu ter slišiš pokanje pred in za sabo, izstrelki pa švigajo vsepovsod, se srčni utrip kaj hitro dvigne nad običajno raven. Kljub temu so tri ure hitro minile, končali pa smo tako, da smo vsi utrujeni posedli po travi. Smo pa hkrati tudi soglasno sklenili, da to ni bilo naše zadnje takšno draženje.
Društveni piknik je letos potekal 8. septembra. Piknik prirejamo zato, da se člani dražimo tudi neformalno oz. netekmoval-no in se skupaj poveselimo ob dobri hrani in pijači.
NAČRTI
V tem letu bomo kupih še nekaj opreme, takoj po novem letu pa izvedli Novoletni turnir. Decembra je v planu še kratek seminar o osnovah športnega strelstva, ki predstavlja interno izobraževanje tekmovalcev o teoriji streljanja.
Če želite izvedeti več o nas ali spremljati naše dejavnosti in rezultate, nas obiščite na wvw.sdtv.si. Vsi, ki si želite draženja, tekmovanja ah preprosto rekreacije in sprostitve ob strelski dejavnosti pa vabljeni, da se nam pridružite!
Roman Maguša,
predsednik SDTV
Kengurujev športni oktober
Oktobra, že nekaj let zapovrstjo. Športno društvo Kenguru poskrbi za številna športna tekmovanja v okvira občinskega praznika, tako da lahko vsak najde kaj zase in za svojo dušo. Vsako tekmovanje pa prinaša najboljšim tudi točke, ki se seštevajo za naj športnika in športnico leta občine Trnovska vas. Nekatera tekmovanja so bila številčno obiskana, nekatera pa nekoliko manj, saj nam je včasih zagodlo tudi vreme. Pa si osvežimo spomin in še enkrat poglejmo, kaj seje v oktobra pravzaprav dogajalo.
Športni oktober se je pričel v soboto, 6. 10. 2007 s tekom po vaseh občine Trnovska vas, ki gaje organizirala Nena Pukšič. Start teka je bil v Bišu pri Muršečevih, cilj pa pri občini Trnovska vas, kamor je prvi pritekel Roki Pernat s precejšnjo prednostjo. Za njim sta v cilj istočasno pritekla Dani Maguša in Matej Požegar. V nedeljo, 7. 10. 2007 sta Boris Pukšič in Roman Maguša na igrišču v Trnovski vasi organizirala turnir v košarki. V t.i. igri dva na dva sta bila nepremagljiva brata Maguša, Roman in Bojan, ki sta tekmovala pod vzdevkom Baracuda. Drugouvrščena sta bila Boris Pukšič in Jože Šomen (ali ekipa Dno platin). Tretjega mesta sta se veselila Vili Lovrenčič in Tomaž Šalamun (KK Mitmau). Tudi v metanju trojk se je
še enkrat izvrstno izkazal starejši od bratov Maguša, Roman, in tako še enkrat ugnal vse tekmece.
Naslednji vikend, v soboto, 13. 10. 2007 je v Kulturnem domu v Trnovski vasi sledil turnir v kartanju šnopsa in taroka. Organizacijsko delo sta tokrat prevzela Aleš Majerič in Danijel Maguša. Šnops so igrali v dvojicah, kjer sta zmagala oče in sin, Stanko in Sandi Ornik. V igranju taroka je zmago slavil Matej Požegar, ki je v finalni igri premagal Dušana Rajšpa. V nedeljo, 14. 10. 2007 seje v Kulturnem domu v Trnovski vasi odvijalo tekmovanje z zračno puško, ki gaje sicer organizirala Strelska družina Trnovska vas, vendar so se točke najboljših štele za naj športnika in športnico občine Trnovska vas. Zmago je slavil Mitja Kovačič pred drugouvrščenim Srečkom Vrečaijem in tretjeuvrščenim Sandijem Njivaijem. To nedeljo pa je potekal tudi turnir v badmintonu, v telovadnici osnovne šole v Trnovski vasi, ki ga je organiziral Roki Pernat. Tokrat se je najbolje odrezal Vili Lovrenčič.
V tretjem tednu Športnega oktobra, je v petek, 19. 10. 2007 potekal turnir v pikadu v okrepčevalnici Siva čaplja. Organizator, Dejan Fras, je turnir uspešno speljal do konca, kljub težavam s pikadom. V mo-
ški konkurenci je bil nepremagljiv Boris Pukšič. Drugouvrščeni je bil tokrat Matej Požegar, tretjeuvrščeni pa Roman Maguša. V ženski konkurenci je v finalu zmagala Nena Pukšič pred Miijano Dramlič.
Zaradi slabega vremena je odpadlo tekmovanje v hokeju na rolojih in rekreativno kolesaijenje po naši občini.
Vsi najboljši so prejeli pokale in priznanja občine Trnovska vas, vsi drago- in tretje-uvrščeni pa priznanja občine.
Po zaključenem Športnem oktobra si je v moški konkurenci Matej Požegar s 37 točkami prislužil naziv naj špotnika občine za leto 2007. Ženske letos niso bile tako aktivne na tekmovanjih Športnega oktobra, tako si prvo mesto z doseženimi 10 točkami delijo kar tri dekleta: Nataša Breznik, Nena Pukšič in Suzana Sušnik.
Tudi drago leto bomo v Športnem društvu Kenguru poskrbeli za čim več športnih tekmovanj in prireditev, ki bodo v sklopu občinskega praznika, torej Športnega oktobra. Aktivni pa ne bomo samo v oktobra, ampak skozi celo leto, saj je naše geslo »Zdrav duh v zdravem telesu«.
Tadeja Pihler
Aktivnosti v društvu kmetic
Preteklo sezono smo v Društvu kmetic zaključile z občnim zborom v mesecu marcu in v aprilu pa s prijateljskim srečanjem z Društvom gospodinj iz Stoperc. Na dan srečanja smo se dopoldan zbrale v lovskem domu LD Trnovska vas in se po sprejemu ob kavi odpeljale v Zavrh, kjer smo si ogledale spominsko sobo Rudolfa Maistra. Nato smo se odpeljale v Sovjak h Krajnčevi kapeli in popoldanski čas zaključile s prijetnim kramljanjem ob kosilu.
V tem letu nas je občina podprla pri naši dolgoletni želji po društveni kuhinji. Tako so se pričele intenzivne priprave na obnovo kuhinje v lovskem domu, kjer smo dobile v souporabo obnovljene prostore lovskega doma. Ob finančni podpori občine in s soglasjem Lovske družine Trnovska vas, se je obnova prostorov čez leto uspešno zaključila. Tako smo v četrtek, 29. novembra z uradnim srečanjem in podpisom pogodbe pričele delovati v obnovljeni kuhinji lov-
skega doma. Pogodbo so podpisali starešina Lovske družine Trnovska vas, podžupan občine in predsednica našega društva.
Ob tej priložnosti se je članica Nadzornega odbora Društva kmetic Marija Maguša predsednici Mariji Štebih zahvalila za dolgoletno vodenje društva in nudenje prostorov (kuhinje) za delovanje članic našega društva. Hkrati ji je čestitala za njen osebni praznik. Poudarila je, da so prostori nujno potrebni, saj se nas je v njihovi kuhinji drenjalo tudi do 30.
Večer smo zaključili s prijetnim draženjem in upanjem na dolgoletno uspešno sodelovanje.
Marica Maguša Foto: Andreja Krajnc
Podpis pogodbe
SVINJSKA RIBA S SUHIM SADJEM
Suho sadje narežemo na manjše koščke in ga namočimo v vino ali žgano pijačo in pustimo stati 10 minut. Nato ga narahlo prevremo. Svinjsko ribo odpremo kot veliki zrezek, narahlo potolčemo, solimo in popramo ter po mesu potresemo pripravljeno suho sadje. Meso temeljito zavijemo in ga položimo na svinjsko mrežico in spečemo kot pečenko. Za boljši okus lahko dodamo še limono, lovoijev list in celo kumino. Pečemo kot klasično pečenko.
MEDENJAKI
Potrebujemo:
6 žlic medu, 4 cela jajca, malo žlička sode bikarbone, 1 dag mletega cimeta, 1 dag mletih klinčkov, 1 žlico rama, 40 dag sladkoija.
Premešamo naštete sestavine in pustimo stati čez noč. Dragi dan dodamo 20 dag mletih orehov in 80 dag krušne moke. Zgnetemo testo, oblikujemo kroglice in jih pečemo 10 minut na 180 °C.
Ohlajene premažemo z glazuro, ki jo naredimo iz beljaka, 15 dag mletega sladkoija, ki ga stepamo nad soparo. Ko je zmes primemo trda, jo premažemo po medenjakih.
Delovanje Sekcije ročnih del
V občini Trnovska vas se že nekaj časa družimo tiste, ki rade kvačkamo, pletemo, izdelujemo izdelke iz papiija in podobno.
Začetek sega že v leto 1987, ko sva si z Mimiko Maguša začeli izmenjevati vzorce in ideje za kvačkanje ter pletenje. To so bili predvsem izdelki, ki sva jih v družbi druga z drugo izdelovale zase in za člane najinih družin.
Po nekaj letnem premoru, pa se nama je porodila ideja in želja, da nadaljujeva začeto delo in da se nam pridružijo še druge bolfenške gospodinje, ki rade pletejo ter kvačkajo.
Tako se nas je v zimi leta 2001 v kuhinji Helene Perkovič zbralo že pet: Helena Perkovič, Mimika Maguša, Zdenka Ketiš, Marica Maguša in Poldika Lovrenčič.
Izdelki sekcije
Opremljene le s kvačko, pletilkami, prejico in volno smo začele ustvaijati. Nekaterim je šlo delo že dobro od rok, druge pa so se šele začele učiti. Začele smo se redno dražiti enkrat tedensko, v dopoldanskem času, po naših domovih.
Vsako leto se je našemu draženju pridružila še kakšna ljubiteljica ročnih del. Nekaj nas je, ki vztrajamo že od samega začetka, nekaj se nam jihje pridružilo in so kasneje ta draženja opustile.
Svoje delo, ki je bilo v začetku omejeno predvsem na kvačkanje in pletenje smo razširile še na izdelovanje različnih izdelkov iz papiija, vezenje gobelinov, vezenje na platno, kvačkanje izdelkov za različne priložnosti.
Velikokrat smo že ob raznih projektih in tehničnih dnevih na OŠ Trnovska vas sodelovale kot mentorice otrokom, ki jih tovrstno ročno delo veseli.
Ob letošnjem občinskem prazniku smo v kulturni dvorani pripravile tudi razstavo izdelkov, kijih izdelujemo.
V naši dražbi je prijetno, saj nas izdelovanje in ustvaijanje novih izdelkov ob klepetu ter dobri volji veseli in sprošča. Seveda pa je za naše draženje ob kvački in prejici obvezna tudi kavica.
Od letošnje jeseni dalje se ob četrtkih dopoldan redno zbiramo v lovskem domu, saj nam je LD Trnovska vas prijazno ponudila gostoljubje pod svojo streho.
Danes šteje Sekcija ročnih del že 14 red-
nih članic. Vabljeni pa vsi, ki vas tovrstno delo veseli, da se nam pridružite. Skupaj bomo ustvaijali in predvsem zaradi prijetnega draženja naredili nekaj dobrega zase.
Besedilo in foto: Poldika Lovrenčič
Turistično društvo Trnovska vas
Delovanje in obstoj turističnega društva na območju naše občine je relativno mlado in sama ideja turizma v občini Trnovska vas še pravzaprav nima dolge zgodovine.
Letos je na seznamu s plačano članarino 63 članov.
Dolgoročni strateški cilj društva je širitev članstva med mladimi, saj se zavedamo pomembnosti turistične dejavnosti v sodobnem gospodarstvu. Pogoji so nam dani, poskušamo najti priložnosti, da ponudimo širši javnosti to, kar že ima naša občina.
Kako je naše društvo »živelo« v letu 2007?
Januaija smo bili soorganizatori »Loč-kegabala«.
Aprila 2007 smo začeli s tečajem za nordijsko hojo, ki ga je vodila Andreja Krajnc. Aktivneje sodelovalo 12 udeležencev. Poleti smo prehodili kar nekaj tur po domači in sosednjih občinah. Nekaj kolesaijev se je udeležilo kolesaijenja po slovenski Čičeriji, spet dragi, skupaj s Športnim društvom Kenguru, pa po avstrijski Koroški.
V poletnih mesecih smo člani upravnega odbora v celoti obnovili table in stebre na
naravoslovni učni poti Jezera ter infonna-cijsko tablo pred občino. Jeseni smo uredili še prostor na prvi učni postaji - posadili številne grmičke in drage zdravilne rastline, saj so letos tam mimo modernizirali cesto.
Znotraj društva smo ustanovili sekcijo ročnih del, ki omogoča prodajo imenitnih umetnin, katera služijo kot reprezentančna darila naše občine.
Sodelovali smo na Kmečkem prazniku v sosednji občini Destrnik s predstavitvijo žaganja drv na star način ali tako kot je povedala Poldika Lovrenčič na »švic ma-šino«.
Občinskemu svetu smo predstavili raziskovalno nalogo Bolfenška turistična pot, ki sojo izdelale: Katja Nežmah, Doroteja Pukšič, Diana Petrovič pod mentorstvom prof. Aleša Mardetka. Prizadevamo si pritegniti pozornost pri vodstvu občine, da bi začeli s prehodom od teorije v prakso oziroma finančno planiranje v prihajajočem letu.
Ob mednarodnem dnevu turizma, 27. septembra, smo v avli šole za širšo javnost
predstavili Bolfenško turistično pot skozi oči šolaijev, saj smo jo v juniju prehodili. V okvira občinske praznika je Sekcija ročnih del predstavila številne raznolike umetnine spretnih in vztrajnih delovni rok.
Kaj pripravljamo v zimskem času?
•	26. januaija 2008 pripravljamo etno-grafsko-kultumo prireditev z naslovom Draženje ob starih običajih
•	spomladi bi izdali razglednico občine
•	sposobili bi radi vsaj dva lokalna turistična vodnika
•	aktivno bomo sodelovali pri »aktiviranju » Bolfenške turistične poti
Naša želja za 2008: Vsak dan posebej se zavedajmo, da je narava del nas in mi nje. Čuvajmo in ohranjajmo jo. Najdimo v njej veliko dobre energije za doseganje številnih ciljev.
Česar vsi se najbolj veselimo! Najsi bo sever, vzhod, jug, zahod - v vseh smereh gre sreča z nami na pot!
Angela Fras, predsednica TD Trnovska vas
Društvo upokojencev Trnovska vas
Društvo upokojencev Trnovska vas je bilo registrirano leta 1986. Istega leta je bilo tudi razvitje prapora. Za takratnega predsednika DU je bil izvoljen (sedaj že pokojni) Franc Pukšič, kije društvo vodil do 21. 3. 1998. Takrat je društvo šteloll3 članov.
Na občnem zbom 21.3. 1998 je bil izvoljen novi predsednik DU Trnovska vas Franc Kuplen, kateri še sedaj vodi društvo. Na zbom članov 13. 4. 2002 smo s skupnimi močmi ponovno imeli razvitje novega prapora. Botri prapora so bili: Anton Lupša in pozneje sta se z denarnim prispevkom za znak na drogu prapora, torej grb ZDUS, pridružila kot botra tudi Angela in Franc Murko.
Za trake so prispevali: Občina Trnovska vas. Območna zveza DU Ptuj, Prostovoljno gasilsko društvo Biš, Lovska družina Trnovska vas. Krajevna organizacija Rdečega križa Trnovska vas in Strelsko društvo Trnovska vas. DU Vitomarcije prispevalo denarni prispevek in DU Destrnik za žebljiček. Naših 77 članov je prispevalo za imenske žebljičke, kateri krasijo drog prapora.
V	decembra 2007 šteje DU 167 članov. Od tega je 107 žensk in 60 moških.
Aktivnost društva je predvsem občni zbor, ki je po pravilih društva obvezEn enkrat letno. Če ravno je povezan s precejšnimi stroški, kljub temu z dobro organizacijo poskrbimo na občnem zbora tudi za veseli del. Letno planiramo in tudi v celoti organiziramo vsaj tri izlete, kolesaijenje in martinovanje. Na domu obiščemo tudi starejše člane, kateri se ne morejo več srečati z nami in jih po finančnih zmožnostih skromno obdarimo.
V	letu 2006 nam pridobljena denarna sredstva namenjena za socialni program niso zadostovala, zato smo denar namenjen za rekreacijo v celoti namenili tudi v socialni program in s tem zagotovili tudi pozomostna darila starejšim članom ob obisku na domu, kar menim, daje bila pravilna solidarnostna odločitev. V letu 2006 je bilo teh obiskov na domu 39 in tudi v letu 2007 se bistveno število obiskov na domu ne bo spremenilo.
V	januaiju 2007 smo v društvu organizirali pevsko skupino Vokalni h’intet DU Trnovska vas. ki jo vodi Srečko Pukšič. Po njegovi zaslugi se redno sestajamo in tudi v tako kratkem času, ko še nismo tako prepoznavni, dobivamo gotova povabila za nastope, katerih se tudi udeležimo. Resno pa razmišljamo, če bi nam s skupnimi
močmi bila zagotovljena denarna sredstva, da bi v bližnji prihodnosti posneli kaseto in CD.
V	letu 2007 smo imeli v naši sredini DU tri jubileje zlate poroke in to so bili: Janez in Marija Rojko iz Bišečkega Vrha, Lovrenc in Frančiška Šalamun iz Biša ter Jožef in Terezija Grosek iz Trnovska vasi.
Spoštovani slavljenci!
V	življenju so lepi in slabi trenutki - ah v življenju se z voljo vse potrpi, če ljubezen.
sreča, zdravje in razumevanje to dovoli. Zato Vam, spoštovani slavljenci, ob jubileju zlate poroke zaželimo, naj Vam zdravje, sreča in ljubezen služijo še mnoga leta - naprej lepo.
Franc Kuplen
»Gram časa je gram zlata.
Vendar gram zlata ne more kupiti gram časa. k
(kitajski pregovor)
Strokovna ekskurzija
Obisk pri županu občine Ilidža
Strokovno ekskurzijo je organizirala Občina Trnovska vas, katere so se udeležili člani občinskega sveta, vaških odborov, župan, občinska uprava in občani občine Trnovska vas.
Pot nas je peljala iz Trnovske vasi preko Hrvaške do bivše jugoslovanske republike Bosne. Na mejnem prehodu v Bosno se začnejo videvati grozote vojne, ki seje odvijala od leta 1991 naprej, med dobro oboroženo jugoslovansko vojsko in neoboroženimi prebivalci Bosne. Pot nas je peljala skozi vasi in naselja od Slavonskega Broda proti Sarajevu. Vasi in naselja so včasih bila, sedaj je to pot grozote, ko gledaš levo in desno kilometre in kilometre same ruševine, ki so poraščene z grmovjem, iz katerih štrlijo ostanki obzidij prestreljeni s tisočimi naboji. To je območje etničnega čiščenja, ki ga je izvajala jugoslovanska vojska nad Bošnjaki. Po izjavah domačinov so imeli prebivalci nekaj umi ultimat, da zapustijo domove in odidejo iz svojih domov. Za njimi so prišli najprej ropaiji, ki so odnesli, kar seje odnesti dalo, kar pa je ostalo, pa so bombardirali, pomšili, pa še kaj ... To se je dogajalo vse na poti do Sarajeva.
Ob vstopu v Sarajevo te zmrazi, ko zagledaš na tisoče belih stebričkov, ki niso stebrički ampak spomeniki postavljeni padlim v vojni od leta 1991 naprej. Po izjavah domačinov so nogometne stadione, parke oziroma prostore, ki jih je bilo možno prekopati, spremenili v pokopališča.
Sarajevo je bilo okrog 1450 dni v obroču
jugoslovanske vojske in s tem odrezano od ostalega sveta. Pot do mesta in oskrba mesta z živih v času vojne je potekala preko zgrajenega ozkega tunela, ki so ga skrivoma naredili v času okupacije mesta. To stisko so dobro izkoristili prekupčevalci, ki so zelo drago prodajah hrano, ljudje v mestu pa so morah kupovati, če so hoteli preživeti. Oskrba ljudi z živili se je izvajala v glavnem preko noči, saj so preko dneva bili na delu »snajperisti«. Po izjavah lokalnega vodiča so si »slavni« po-
samezniki iz dragih držav plačevali pot v Sarajevo z namenom biti med ostrostrelci, ki so uživali v tem, da so pod poki njihovih strelov padali civilisti - »lov na ljudi«.
Ob prihodu v Sarajevo nas je sprejel lokalni vodič in nam razkazal Sarajevo, kjer so na eni strani še ruševine iz časa vojne, na drugi strani pa prestižne zgradbe. Po izjavah vodiča so prestižne zgradbe zgradili vojni dobičkaiji. Ogledali smo si tunel, ki so ga uporabljali v času vojne za preskrbo mesta in je sedaj preurejen v muzej.
V popoldanskih mah smo imeli srečanje v občini Ilidža, ki leži nekaj kilometrov pred Sarajevom. Tam nas je z lepim sprejemom in pogostitvijo pričakalo vodstvo občine, na čelu z županom Ilidže. Med pogovori smo si izmenjali mnenja glede načina delovanja njihove občine v primeijavi z Slovenijo. Njihovo samoupravno delovanje je omejeno in vezano na Dejtonski sporazum.
Popoldan smo se okrepčali na slavni sarajevski Baščaršiji. Sarajevčani pravijo, če prideš v Sarajevo, ne smeš zaobiti Baš-čaršije. V sarajevskem hotelu Bosna smo končali prvi dan ekskurzije.
Drugi dan nas je pot peljala do Mostaija. Pogled na okolico na poti iz Sarajeva v Mostarje bil podoben, kot pot do Sarajeva, kjer vidiš na tisoče poškodb od projektilov vojne in številne ruševine. V Mostaiju smo si ogledali samo mesto, zatem znameniti most v Mostaiju, kije bil v času vojne porušen in j e ponovno novo zgrajen v arih-
Na mostu v Mostarju
lekturi porušenega. Obiskali smo džamijo, zatem smo si ogledali še hišo muslimanov in se seznanili z življenjem muslimanske družine ter njihovim načinom življenja in hierarhičnim hišnim režimom življenja teh družin.
Pot iz Mostaija nas je peljala v Medžu-goije. V Medžugoiju smo si ogledali kraj prikaza Marije, katerega obiskuje ogromna množica turistov - romaijev - iz različnih krajev Evrope in širše. Na koncu smo si ogledali še znamenito cerkev v Medžugor-ju, ki smo jo videli samo od zunaj, zaradi prevelike množice turistov, ki obiskujejo ta kraj. V večernih urah smo se iz Med-žugoija vračali domov.
Tekst in foto: Jože Potrč
Medžugorje, okolica prikaza Marije
Tako jo imam rada, da me je premamilo in sem si rekla, da moram to povedati še dragim. Že kakšno uro se sprehajajo moji drobni prsti po njenih tipkah. Pa si rečem: »Le kaj bi jaz brez nje?!«. Seveda si ne znam več predstavljati svojega življenja brez hannonike. Igram jo dve leti in pol, pa me je tako prevzela, da še na moije nisem mogla brez nje.
Med mladostniki dostikrat slišiš, da jim je dolgčas, nimajo kam na pametno zabavo, zato pač sežejo po alkoholu in cigaretih. Jaz pa vam lahko rečem, da ni lepšega kot
Le kaj bi brez nje ?
takrat, ko si nadenem svojo harmoniko in veselo zaigram. Ko pa se mi še kdo pridruži in z mano zapoje, moje srce od veselja zaigra. Res to ni lahek instrument, ne po svoji teži (9 kg) in še manj po zahtevnosti. Ko iz nje privabim prijetno melodijo, se mi še srce nasmeji. Še večje veselje me objame, ko vidim, da je to moje delo nekomu všeč in si zaželi, da mu zaigram za popoldansko razvedrilo ali celo za rojstni dan. Slavljencu lahko tako s svojo drobno pozornostjo polepšamo dan. Mladim, ki se jim utrne želja po katerem koli instrumen-
tu, priporočam, da poskusijo in vztrajajo. Na začetku je potrebna res velika vztrajnost, a je potem zadovoljstvo toliko večje in trud večkratno poplačan.
Ob koncu pa bi se še rada zahvalila Krajevni organizaciji Rdečega križa Trnovska vas. Društvu upokojencev in Kulturnemu društvu Trnovska vas, da so mi dah možnost, se predstaviti na njihovih prireditvah. Ob ponovnem povabilu se bom spet z veseljem odzvala.
Karmen Stumberger
Požarna varnost je odvisna od vseh nas
Za nami je mesec oktober, kije posvečen požarni varnosti vsem v Sloveniji. Da se obvarujemo požarov in dragih nesreč, je potrebna pravilna miselnost in preventiva, poučenost ter ukrepi. Prostovoljni gasilski društvi Biš in Vitomarci, ki sta vključeni v Gasilsko zvezo Trnovska vas-Vitomarci, sta v mesecu požarnega varstva posvetile veliko pozornosti aktivnosti na področju gasilske operative. Tako so izvedli usposabljanje svojih enot v obliki taktične vaje, usposabljanju gasilskih strojnikov in šofeijev, pregledali so odvzeme požarne vode, tu so mišljeni predvsem hidranti.
kjer je bilo ugotovljeno, da je na področju našega požarnega okoliša precej hidrantov neizpravnih, kar bi seveda pri morebitnih akcijah oteževalo normalno delo gasilcev. Nadalje so gasilska društva pregledala izpravnost gasilske opreme. Gasilska zveza, kakor tudi društva, so v mesecu požarnega varstva ažurirala programe, članstvo, opremljenost enot in drago. Prav tako smo s plakati opozaijali občane na morebitne možnosti nastanka požarov ali dragih nesreč. V mesecu oktobra - mesecu požarnega varstva je Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci izvedla z
operativnimi enotami PGD Biš in PGD Vitomarci veliko skupno vajo na osnovni šoli Vitomarci. Akcija je stekla s področja evakuacije - reševanja otrok in zaposlenih iz šolskih prostorov v slučaju požara ah drage nesreče. V sodelovanje smo povabili tudi štabe CZ, kjer pa ni bilo odziva. V vaji smo ugotovili tudi nekaj pomanjkljivosti s strani opremljenosti enot.
Skratka, gasilci smo v tem obdobju in skozi celo leto skrbeli za vse, da bi bilo čim manj možnosti za požare in drage nesreče. Naloga gasilcev, kakor tudi vseh občanov skozi celo leto je, da skrbimo za
požarno varnost, da preprečimo nesrečo prej kot se zgodi. Naloga poveljstva in predsedstva gasilske zveze je tudi skrb za strokovne kadre v gasilstvu, zato v letu 2007/2008 pripravljata tečaje za izprašane gasilce, strojnike in tudi za nižje gasilske
častnike.
Glede nato, da se leto 2007 izteka in je pred nami novo leto, je prav, da vsi skupaj tudi naprej skrbimo, da bo novo leto mimo, uspešno in brez nesreč.
Ob bližajočih praznikih Vam gasilci
Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci želimo vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspehov polno novo leto 2008.
Alojz Fekonja,
tajnik GZ Trnovska vas-Vitomarci
V _
Ustvarjalne delavnice v OS Trnovska vas
V OŠ Trnovska vas je sodelovanje staršev s šolo dobro, saj se starši odzovejo vabilom na različne aktivnosti. V mesecu oktobra smo se odločili, da organiziramo jesenske ustvaijalne delavnice, na katere smo povabili učence in starše. Dobili smo se v torek, 23. 10. 2007, ob 16. uri. Razdelili smo se v štiri delavnice, kjer smo pod vodstvom mentoric izdelovali izdelke iz darov jeseni. V prvi skupim so pod vodstvom učiteljic Milene in Majde izdelovali vrtnice iz listja vinske trte, draga skupina je skupaj z učiteljicama Andrejo in Nino izrezovala »strahece« iz buč. V tretji skupim so izdelovali lutke iz ličja pod vodstvom učiteljic Angelce in Maje. Prijetne vonjave so prihajale iz učilnice za gospodinjstvo, kjer je skupina učencev in staršev pod vodstvom učiteljic Nives in Hilde pekla zvitke iz buč, jabolk in sira.
Vzdušje v vseh skupinah je bilo enkratno. Vsi so izdelovali z veliko vnemo in dobro voljo. Nastali so čudoviti izdelki, ki so jih posamezne skupine razstavile. Zvitki, ki so jih spekli učenci, starši in mentorici, pa so
Starši, otroci in učitelji pri delu
teknili vsem.	da se prihodnje leto zopet dobimo.
Vsi prisotni smo bili mnenja, daje takšno
druženje zelo prijetno, zato smo sklenili.	Tekst in foto: Hilda Bedrač
Vzpostavitev e-točke na lokaciji „Frizerstvo Mira66 v
Trnovski vasi
V prvi polovici meseca maja, je Ministrstvo za gospodarstvo RS, Direktorat za elektronske komunikacije objavilo “Javni razpis za postavitev ah nadgradnjo javnih e-točk z brezžičnim dostopom do svetovnega spleta”.
Na javni projekt ministrstva je uspešno kandidirala lastnica frizerskega salona Mira Amuga iz Trnovske vasi 49 in dne 29. 8. 2007 sprejela sklep ministrstva za postavitev javne e-točke z brezžičnim dostopom. V začetku novembra 2007 je bila v prostorih Frizerstva Mira vzpostavljena povezava s svetovnim spletom in aktivirana e-točka z brezžičnim dostopom.
S postavitvijo javne e-točke v frizerskem salonu je lastnica želela omogočiti vsem njenim strankam in ostalim zainteresira-
nim občanom brezplačen (WiFi) širokopasoven dostop do svetovnega spleta. Na lokaciji javne e-točke je urejen prostor z računalnikom in postavljen usmeijevalnik tako, daje omogočen tudi brezžični dostop do spleta v oddaljenosti do 400 metrov. Brezžičen dostop do spleta je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Dostop na mestu postavitve javne e-točke pa je po naslednjem umiku: torek, četrtek in petek od 8.-17., sreda od 12.-17. in sobota od 8.-14. ure.
Na računalniški postaji je zraven širokopasovnega dostopa omogočeno tudi delo s programom Microsoft Office 2007 in delo v operacijskem sistemu Windows Vista Ultimate.
Dušanka Skamlec
Anuga Koeln
ANUGAKOELN - največji svetovni sejem prehrane, živil in tehnologije v Nemčiji (15.-17.
10.2007)
“Zagrabite priložnost in ne bo vam žal zamujenega. " (Arthur Ransome)
Tudi jaz sem dobila priložnost, videti nekaj kar še nisem, doživeti nekaj, na kar si niti pomisliti nisem upala. Bila sem vesela, ko sem dobila ponudbo, da si službeno ogledam največji sejem prehrane in pijače. Bilo je vznemirljivo, obenem pa sem čutila neki strah, prvič iti nekam daleč, prvič z letalom, a sem svoj strah nekako premagala. Bila sem ponosna in radovedna, kaj vse bom videla, kako bo ... Ogled sejma je trajal tri dni, od 15. pa do 17. oktobra. Bilo je vznemirljivo in lepo.
Dne 15. 10. 2007 smo se iz letališča Jožeta Pučnika z letalom JP Adria Airways odpravili v Koeln.
Takoj po pristanku nas je pričakal avtobus in odpeljali so nas na sejemsko prizorišče, kjer seje trlo ljudi.
Anuga Koeln je en izmed največjih sejmov prehrane in pijače v Evropi. Sejem je bil sestavljen iz enajstih velikih hal, v katerih je bilo ogromno ljudi iz vsega sveta, ki so predstavljali svoja podjetja in izdelke. Nekatere hale so bile sestavljene tudi iz dveh ah treh nadstropij, tako da je bilo to zares veliko prizorišče. Prikazani so bili stroji in aparati za prehrambeno industrijo proizvodov, stroji za slaščičarstvo in mesnine, predelava sadja in povrtnin, stroji za pakiranje, hladilne naprave, oprema za kuhinje in gostinstvo, avtomati, meso, mesni proizvodi, salame, divjačina, perutnina, mleko in mlečni proizvodi, pivo, brezalkoholne pijače, vino, energijski napitki, olje ... Videla sem ljudi iz celega sveta. Bilo je res fantastično.
Po ogledu sejma smo se nastanili v Hotelski ladji SWITZERLAND med mostovoma Deutzer in Severinbrucke. Ogledali smo si tudi mesto, kije zelo zanimivo.
Posebej mi je bil zanimiv muzej čokolade LINZ. Zelo zanimivo je, da je del proizvodnje njihovih izdelkov ograjen s steklom in smo lahko skozi steklo videli vse, kar se dogaja in kako se kaj dela oziroma kako poteka proizvodnja. V muzeju smo videli, kako izgleda kakavovec ter vse, kar je povezano s čokolado, kako so jo pridelovali nekoč in vse do danes s prikazom modelov in strojev. Prav tako imajo majhno kino dvorano, kjer prikazujejo stare reklame. Srečala sem kravo, ki je krasila ovitek
Alpinine čokolade in zlatega zajčka LINZ. Med dragim lahko tudi vidimo stare avtomate, kjer v eno odprtino vržeš kovanec in iz odprtinice spodaj pade ven čokolada.
Prav tako imajo v eni sobi razne računalniške igrice, uganke, kjer se zastavljajo vprašanja o čokoladi.
Koeln je zelo zanimivo in meni osebno zelo lepo mesto.
Veliko starih zgradb, ki jih obnavljajo, veliko restavracij ob strugi Rena, po večerih glasba...
Prav tako je zanimiva tudi njihova katedrala. To je zelo lepa gotska cerkev, katere glavne značilnosti so visoki stropi, ki spominjajo na obliko ladje, poslikane šipe, krasijo jo široki ter visoki stebri. Zanimivo je, da lahko greš gor in si ogledaš Koeln od zgoraj, seveda moraš prej premagati 509 stopnic, vmes pa si še lahko ogledaš zvonove. Od vsega napora in ozkih stopnic se začneš spraševati, kako to, da je Nemčija tako napredna, pa ne morejo narediti enega dvigala. Vedno bolj greš navzgor, vedno ožje je stopnišče, vedno bolj te bolijo noge, vedno bolj sopihaš ... A ko prideš do vrha, se poplača ves trud, saj imaš zelo lep razgled daleč naokoli, na celotno mesto.
Pred katedralo se zbirajo ljudje preoblečeni v različne figure, s katerimi se lahko fotografiraš in pa razni risaiji s kredami. Tako da je zelo pestro in se vedno nekaj dogaja.
Moram priznati, da mi je bilo na sejmu zelo všeč in da si nikoli nisem predstavljala, da bom kdaj videla toliko stvari na enem mestu ter poskusila toliko izdelkov. Posebej mi je všeč, da sem poskusila meso slona, kenguruja, hobotnice, lososa, pa veijetno še kaj, pa sploh nisem vedela, ker je bilo ogromno stojnic in ogromno ljudi. Pa tudi pivo in vino je bilo zelo okusno. Nikoli si nisem predstavljala, da je toliko vsega mogoče videti na enem mestu.
Čarobno!
Ker vse lepo hitro mine, so tudi meni ti
trije dnevi minili kot bi mignil in že je bil tu dan vrnitve v Slovenijo.
Vrnili smo se 17. 10., in sicer smo ob 21.30 pristali na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani.
Nato nas je čakala samo še pot do doma in zasluženi počitek ter dojemanje vsega, kar smo videli.
Besedilo in foto: Aleksandra Potrč, inž. živilstva
»Ljubezen se rodi iz veselja,
Ko se d\’a gledata, se hrani s potrebo, da se videvata,
In konča, ker se ne moreta ločiti!«
(Jose Marti 1853-1895)
Romanje na Sveto goro
Bila je sobota, 6.10.2007Jutro, ki ni obetalo nič kaj dobrega, kar se vremena tiče, a vendar j e bilo jutro upanja, radovednosti in sonca v naših srcih. Ura je odbila šest, ko smo pod vodstvom domačega župnika Jožeta Rajnaija z dvema avtobusoma izpred Mercatoja v Trnovski vasi krenili na pot, na romarsko pot proti Sveti gori, Olimju, Sladki gori. Bilo nas je nekaj, ki smo bili na tej romarski poti prvič, zato smo bili še radovednejši in polni pričakovanj. Drugi so že bili na Sveti gori, zato so vedeli že vse o tej cerkvici. Vso lepoto notranjosti so že videli, ampak po pripovedovanju se je na romanje hodilo peš. Uf, za pešačenje pa je malo predolga pot, pa čeprav si radoveden in lačen in lačen vseh lepot, ki jih ponuja pogled, ko prestopiš cerkveni prag, naj si bo na Sveti gori, Olimju ali na Sladki gori.
Že molitev na avtobusih nam je utrdila upanje na varno in srečno vožnjo ter da dosežemo cilj, ki je bil ovit v meglo in mokroto dežnih kapelj, ki niso in niso hotele pojenjati in nam pričarati vsaj malo topline sončnih žarkov. Prva postaja je bila pod Sveto goro. Pot na njo je bila nevarna, saj moker asfalt in odpadlo listje ni obetalo nič kaj dobrega, a vendar nas je vseh 89 romarjev doseglo cilj. Brez poškodb, z rahlimi postanki, smo vsi prispeli do cerkvice, ki se je skrivala v megli. Enkratno doživetje ob poslušanju zgodovinei ob uživanju lepot, ki gaje nudil pogled, pozabiš na vse nevšečnosti in turobo zunanjega sveta. Moram povedati, da smo imeli tudi mašo, ki jo je daroval naš gospod, nato pa prislulmili še tamkajšnjemu gospodu o pripovedovanju zgodovine Svete gore in svetogorske gospe z detetom v naročju, ki kraljuje sredi cerkvice. Povem vam, to je kraj, kije nepozaben in za zmeraj zapisan v srce.
Po ogledih, poslušanju in sveti maši, smo se poslovili od Svete gore in pot nadaljevali proti Olimju, kjer smo si ogledali notranjost cerkve, prenovljen glavni oltar, lekarno, zeliščni vrt, prve čokoladnice. Tudi tu smo izvedeli veliko lepega in ker je bila že pozna ura, naši želodčki pa že nemimi, smo se podali naprej do domačije Haler, kjer smo si potešili lakoto in žejo, si ogledali njihovo pivovarno in izdelavo piva. Izdelujejo svetlo in temno pivo, kar smo tudi nakupih in se odpravili naprej proti Sladki gori, kjer je tamkajšnja cerkev posvečena sveti Marjeti. Pričakal nas je tamkajšnji župnik Rok Metličan nam podal zgodovino cerkve in opis vseh prelepih fresk, njih pomen in avtorje. Vsak je dobil tudi zloženko z vsemi opisi, da si je s prebiranjem le-te lahko vso lepoto še enkrat pričaral doma. Pred slovesom nas je gospod Rok povabil še v klet, kjer smo
okusili letošnji pridelek vinske trte.
Dan se je poslavljal in tudi mi s pesmijo od Sladke gore, od vseh čudes, ki smo se jih to soboto naužili. Poslovili smo se in romanje z vsemi lepimi občutki ter vtisi ponesli v naše domove.
Hvala šofetjema prevozniškega podjetja Veolia, ki sta nas kljub vsem pastem ovinkastih in mokrih cest varno pripeljala od začetne do končne postaje!
Posebna zahvala pa velja tudi našemu gospodu župniku Jožetu Rajnaiju za vso požrtvovalnost pri organiziranju te prekrasne romarske poti, ki bo ostala v naših srcih do prihodnjega leta, ko nas bo, upajmo, popeljal na novo romanje. Kam? Pustimo se presenetiti! Do takrat pa obujajmo spomine v besedi in sliki in kar nosimo v srcih!
Besedilo in foto: Marjan Potrč
SNEŽAK
Nekoč je v Ločiču, zunaj v snegu, živel moder snežak. Rad je pel, se igral s prijatelji in plesal. Ko je nekega dne prišla k njemu Ana, je oživel. Skupaj sta odšla v šolo in se dosti naučila. Učiteljica je Ani rekla, da se bo snežak, ki gaje naredila, stopil. Vendar se ni. To je bil za Ano in učiteljico res presenetljiv dogodek. Ko sta šla domov, sta se pogovarjala, da bi mu naredila prijatelja. Najprej sta naredila matematično nalogo. Potem sta z bratom naredila še dva snežaka. Enemu je bilo ime Belko, dragemu pa Črko. Tako je bilo prav zanimivo poslušati in opazovati vse tri snežake.
Ana Vertič, 5. t
Jesen v našem vrtcu
Za teden otroka smo vzgojiteljice pripravile lutkovno predstavo »Pod medvedovim dežnikom«, na katero smo povabili tudi otroke prve triade. Na to temo smo pripravili še delavnico, kjer so si otroci lahko izdelali prstne lutke.
Spoznavali smo poklice in med nas povabili policista in frizerko. Policist nam je veliko povedal o svojem delu in o prometu, frizerka pa nam je pokazala svoje pripomočke in nam naredila pričeske.
Jesen v našem vrtenje bila pestro obarvana. Odpravili smo se na daljši sprehod skozi gozd, kjer smo nabirali listke, plodove in opazovali drevesa. Organizirali smo kostanjev piknik, ki so se ga udeležili tudi starši otrok.
B3S13BnilSII>linYöll!Kii;nn:<i[m

Trnovski zvon - december 2007
Novoletne želje učencev šole Trnovska vas
UCENCI6. (RAZREDA
1 Da bi v moji družim bili vsi srečni in zdravi. Da na svetu ne bi bilo vojn.
Domen
1 V novem letu si želim, da bi se v družim imeli radi.
Da bi bili zdravi, veseli in srečni.
Da otroci ne bi bili lačni in žejni.
Da za novo leto ne bi bilo petard.
Teja
1 Želim si, da bi bili v družim srečni in zdravi.
Za Božička si želim mini krosaija.
Želim si novoletno zabavo.
Nejc
1 Želim si, da bi v novem letu bil mir na svetu.
Da ne bi bilo toliko prometnih nesreč. Da bi se dobro razumeli z družino in s sošolci.
Larisa
1 Želim si, da bi se vsi imeli radi, se spoštovali, in da se ne bi prepirali.
Katja
1 Da bi bil sneg in da bi bili srečni.
Matjaž
1 Da bi bili zdravi in da bi zapadel sneg.
Klemen
1 V novem letu si želim, da bi bili vsi zdravi, srečni in zelo veseli.
Sabina
1 Da bi bila moja družina zdrava in da bi se imeli radi.	Žan
1 Da bi bila moja družina zdrava in srečna.
Primož
Da bi bil srečen.
Jan
Da bi se med seboj imeli radi in bili vsi ob novem letu veseli.
Filip
Da bi bila moja družina srečna in zdrava, da bi bili vsi otroci srečni in zdravi.
Rok
Da bi bil sneg in da bi se imeli radi.
Da se nam ne bi bilo treba toliko učiti.
David
Da bi se za praznike vsi zbrali.
Da bi se vsi imeli radi.
Mateja Ž.
UCENCI5. (RAZREDA
Da bi bili vsi zdravi, srečni in zadovoljni.
Aleš
Želim si veliko sreče, zdravja, veselja, dobrih ocen, in da učiteljica ne bi šla v pokoi.
Ana V.
Želim si knjigo o vilah, da bi bila zdrava in da bi se imeli radi.
Ana S.
Da bi šla s starši na izlet in da bil svet lep in vesel.
Ines
Želim si zdravja, veselja in radosti ter igrico, da bi se peljal z ladjo ah letalom.
Boštjan
Želim si knjigo, koledar, zdravja, sreče, veselja, da se ne bi kaj hudega zgodilo.
Anja
Želim si igrico »Game boy«.
Nino
UCENCI4. (RAZREDA
Želim si telefon, grad iz lego kock, prenosni računalnik, igrico za računalnik.
Aleš
Želim si zlate ribice, letalo, štirikolesnik.
Blaž
Želim si čokolado in čarobno jajce, v katerem je dinozaver, da bi imel boljše ocene in da bi bil zdrav.
Dominik
Želim si pravo muco.
Želim si jahati konja in želim si tudi zlate ribice.
Venesa
Želim si polno lego kock, pravi tank, pet prenosnih računalnikov in lepe ocene.
David B.
Želim si majhnega psička.
Nina
Želim si bencinski servis iz lego kock.
Žan
Želim si letečo hišo.
Želim si zdravja in ladjo.
Valentina
David M.
Želim si majhnega psička in novo kolo.
Lidija
Želim si letalo in kombajn na daljinsko upravljanje.
Leon
Želim si tri kino vstopnice.
Sara
UCENCI2. in 3. (RAZREDA
Želim si, da bi bili moja družina in babica srečni in zdravi.
Anemari
Da ne bi moje mame bolela noga in da bi dobro brala, da bi dobila prenosni računalnik.
Doroteja
Da bi se naučil smučati.
Denis
Nina M.
Želim si, da bi bili vsi veseli in da ne bi bil bolan.
Niko
Želim si, da bi imeli dojenčka in da bi ati ozdravel.
Nadja
Želim si, da bi moja mama dobila službo z veliko plačo.
Anja
• Želim si prenosni računalnik, da bi bili zdravi in veseli, da ne bi bilo vojn in tatov.
Alen
• Želim si, da bi mamica dobila službo in da bi mami rodila fantka.
Maja
• Da bi znal brati in da mame ne bi bolela noga.
Tadej
• Da bi bili v moji družim vsi zdravi.
Katja
• Da bi Timi prišel na počitnice.
Miha
SNEŽAK
Nekoč je v Trnovskem Vrhu živel en velik snežak. Rad je imel sneg. Ko so prišli otroci ven iz hiše, so videli snežaka, ki stoji ob drevesu. Prišel je k otrokom. Vsi so se čudili, kako da snežak hodi in govori.
Ines Horvat, 5. t
SNEŽAK
Nekoč je v Bišečkem Vrhu živel zelo stari snežak. Bilje nekaj posebnega. Vsako noč je oživel. Neki večer ga je videl deček. Zelo se gaje ustrašil. Snežak gaje vprašal, kako mu je ime. Rekel mu je, da je Tine. Tako se dobita vsako noč. Postala sta dobra prijatelja. Ko je Tine prišel tretji dan, snežaka ni bilo več. Iskal ga je celo noč, toda ni ga našel. Mislil je, daje že oživel Motil seje.
Posijalo je sonce in snežak se je stopil. Takšnega prijatelja ni bilo nikoli več. Tako Tine še vedno išče prijatelja, če ga ni že našel.
Anja Klasič, 5. t
DVOREC
legam na dehteči mah zaprem oči čutim vetra dah ki čelo mi Iliadi
potopim se v polzavedno stanje in vidim, slišim ...
... čudne sanje ...
tavam po sobanah hodnikih, dvoranah - nikjer žive duše nikjer ni ničesar; ni slike na steni preproge na tleh ni žvižganja vetra ne sliši se smeh
uiti iz tega blodnjaka želim pa tečem v neznano razbijam po vratih! nihče me ne sliši
nato se zbudim sprehajal sem se ...
- od kod mi je znano?! -ne morem ... praženje mn in prazno jev duši
kot tiste sobane
Roman Maguša
»Prave prijatelje ločuje samo smrt, ne usoda.«
(Johann K. Lavater)
V uredništvu glasila Trnovski zvon smo se odločili, da bomo v bodoče uvedli novo stalno rubriko »Štorklja prinaša«. V rubriki bomo s privolitvijo staršev objavili novico o tem, kako radodarna je bila »štorklja« v naši občini.
•v
»Štorklja prinaša«
Objavili bomo torej podatek, komu je »štorklja« zaupala svoj rod, kam in kdaj je »odložila« naj večji zaklad in čudež življenja, ter kdo je naš novi občan.
Vsi pravimo, da so otroci naše največje bogastvo, zato poskrbimo, da ne bo
reven ta narod.
Od januaija 2007 do decembra 2007 je občini Trnovka vas »štorklja prinesla« 16 novorojenčkov:
KOMU	KAM	KDAJ	KDO
je »štorklja« zaupala novi rod	je odložila svoj čudež življenja	je poletela čez naše kraje	je novi občan Trnovske vasi
Tatjana Horvat	Biš 36/a	januar	Anže
Valerija Kramberger	Trnovska vas 18	februar	Tilen
Jožica Kramberger	Biš 17	januar	Mari
Sonja Krajnc	Trnovski Vrh 45	april	Amadej
Ema Žugman	Biš 47	marec	Gal
Klavdija Arnuš	Trnovska vas 26	april	Klemen
Jasmina Čeh	Trnovski Vrh 50	februar	Aleksander
Maijetka Požegar	Bišečki Vrh 29/a	maj	Urška
Brigita Polanec	Bišečki Vrh 58	junij	Žanet
Mateja Pihler	Trnovska vas 15/b	julij	Nicolas-Nik
Petra Mihelak	Čmrlja 3	avgust	Paulina
Klavdija Srša	Bišečki Vrh 35/a	april	Anja
Lidija Horvat	Trnovski Vrh 10	september	Anej
Julija Kurbos	Biš 68	september	Katarina in Matevž
Nataša Kolmanič	Trnovska vas 47/b	november	Lan
Srečnim staršem ČESTITAMO, novim občanom pa želimo, da pogumno zakorakajo v ta svet!
Andreja Krajnc, odgovorna urednica
Spoštovani farani in občani!
Dovolite mi, da v nekaj besedah oziroma stavkih spregovorim v našem občinskem glasilu kot vaš dušni pastir.
Kot vidite ste lahko ponosni sinovi in hčere svojih prednikov, ki so ta božji hram - župnijsko cerkev - zgradili, vi pa jo vzdržujete in obnavljate. Zato se vam vsem, ki ste prispevali svoj dar za cerkev, lepo zahvaljujem. Bog vam povrni.
Naj naštejem samo nekaj večjih del. Letos smo od tal do stropa temeljito obnovili kor in dah namestiti nove klopi. Dela za omenjen projekt je vodilo in zadovoljivo opravilo gradbeno podjetje »GEMA« - Ivan Lovrenčič iz Bišečkega Vrha z različnimi podizvajalci (gradbinci, mizaiji, pleskaiji).
Najprej smo na podlagi dovoljenja o obnovi in načrtih s strani nadškofije v Maribora razstavili in umaknili stare orgle, ki že skoraj dve desetletji niso bile uporabne. Orgle so bile tako dotrajane, da jih ni bilo več mogoče obnoviti. Odstranili in obnovili smo omete, ki so bili v slabem stanju, položili nova lesena tla, obnovili električno inštalacijo in na obeh straneh kora namestili nove klopi.
Tako je naš letošnji misijonar p. Maijan Maučec ob slovesnosti Bolfenškega žeg-nanja to pridobitev tudi slovesno blagoslovil.
Pravkar, ko pišem ta prispevek, končujemo v naši župniji z misijonom, kije trajal od L do 10. decembra.
Kaj je sploh misijon? Misijon je duhovna prenova župnije, ki želi utrditi našo vero, prinesti v župnijo duhovno svežino, utrditi medčloveške odnose v družinah, v župniji in povsod, kjer živimo in delamo. Blažem škof Anton Martin Slomšek je o misijonu zapisal: »Misijon je obisk božje milosti iz nebes, je tudi sveta vojska zoper greh in živa podoba sodnega dneva«.
Misijon, kije v naši župniji znova potekal po 17 letih, sta vodila misijonaija p. Ernest Benko in p. Maijan Maučec, ki sta budila in utijevala v nas vero in krščanske vrednote. Za njuno veliko poslanstvo se jima iz srca zahvaljujem v svojem imenu in v imenu celotne župnije. Bog naj jima bo bogat plačnik. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste v času misijona tako ali drugače pomagali na različne načine ter vsem, ki ste misijonska srečanja obiskovali. Naj ta
duhovna prenova v vas obrodi bogate duhovne sadove za vaše nadaljnje življenje.
Med misijonom smo vsak dan prepevali: »Duša krščanska sedaj se potrudi, svetega časa nikar ne zamudi.« Ne mislim soditi, vendar žal, jih je kar precej, ki so letos ta sveti čas zamudili. In Bog ve, če bodo dočakali naslednji misijon.
Naj ob koncu tega članka in ob skorajšnjem zaključku leta in praznovanju božiča izrečem še voščilo in dobre želje. Vsem Vam, Vašim domačim, bolnikom in ostarelim, znancem sorodnikom ter prijateljem želim vesele in blagoslovljene božične praznike in naj vam Novorojeni prinese tisti notranji mir, ki ga svet ne more dati. V novem letu 2008 pa vam želim srečo, zdravja, osebnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja.
Končal bom z mislijo blažene Matere Terezije, ki sem jo izbral tudi za koledar, katerega bom delil ob blagoslovu vaših domov: »Naj nihče nikoli ne odide od vas, da ne bi bil boljši in bolj vesel, kot je bil, ko je prišel.«
Jože Rajner, Vaš dušni pastir
Spoštovani starši in občani
Veijamemo, da bo leto 2008 uspešno, ustvaijalno in prijetno, ker gradimo na medsebojnem sodelovanju in spoštovanju.
Želimo, da bi naši učenci, kljub otroški razigranosti, sprejeli ponujeno in širili svoje obzoije ob pomoči skrbnih staršev, učiteljev ter z lastno vztrajnostjo.
Naj bo v prihajajočem letu dovolj prisrčnih objemov, stiskov rok in iskrenih besed.
Starejši se zavedamo, da so naši otroci garancija za boljši svet. Na njih in zanje je potrebno graditi novo življenje, jim zaupati, jih poslušati in jim na poti v življenje pomagati.
Za konec še verz:
Naj sproščenost, mir, veselje J as vse leto bogatijo, a vse J ase skrivne želje zrel sad naj čimprej rodijo!
Kolektiv šole v Trnovski vasi s pedagoško vodjo Angelo Fras
Vsem občanom občine Trnovska vas, organizacijam in ustanovam
želimo vesel božič in srečno novo leto 2008 ter veliko poslovnih in osebnih uspehov.
UO PGD BIŠ
Voščilo za praznike
Članom DU Trnovska vas, predvsem pa članom izvršilnih odborov, se zahvaljujem za ves prosti čas, ki ste ga vložili v delo društva v letu 2007.
Zahvala tudi naši občini, da nam z razumevanjem nudi večnamenski prostor v kulturni dvorani za morebitne sestanke in za občni zbor. Ob enem želim našim članom, krajanom in občinskim delavcem vesele božične praznike, trdnega zdravja, sožitja ter osebne sreče v letu 2008.
Franc Kuplen, predsednik DU
Maks Kurbos
1. 2. 1932 30. 12. 1992
SPOMIN
Franc Pukšič
7. 4. 1962 21. 12.2006
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in se ju z lepo mislijo spominjate.
Vajini najdražji
Ostalo je grenko spoznanje, to je resnica niso sanje, da nazaj več te ne bo, ker za vedno si vzel slovo. Spočij si utrujene dlani, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Andreja Kronvogla
iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in za izrečene tolažilne besede.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku Jožetu Rajneiju, Gasilskemu društvu Biš in Rdečemu križu Trnovska vas.
Žalujoči žena Danica, sinova Andrej z Marjetko in Robert z Natašo.
... Kako težko sem čakala, da kmalu vrnem iz tujine se; kako srčno sem hrepenela, da na domači zemlji delam še; kako zelo sem si želela, da objamem svoje spet domače; a njih srca preplavila žalost je, ker usoda hotela je drugače ...
Mnogo prezgodaj in tako nenadoma se je daleč proč od domače hiše končala življenjska pot naše drage hčerke in sestre
MARIJE MOHORIČ
iz Trnovske vasi 25 (11. 01. 1952-27. 11. 2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ah darove za svete maše. Posebej se zahvaljujemo družinam Kocmut, Ivančič in Potrč za njihovo nesebično pomoč in tolažbo. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene pogrebne storitve, molivcu in govorniku Zvonku za molitev ter poslovilne besede, župniku gospodu Jožetu Rajneiju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste pokojno Marico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
V globoki žalosti se te bomo spominjali in te obiskovali na kraju večnega počitka
Tvoj oče, brat, sestre in vsi, ki so te imeli radi.
Basen
Za basen vemo, da je to kratka poučna zgodba iz naravnega, zlasti živalskega sveta in ponazarja socialni ali moralni nauk.
Naj vam v razmislek zapišem anekdoto oziroma basen o goseh (Olson M. Anegdotithic and goose, 1999):
»Ko boste gledali gosi, kako letijo raz\!rščene v obliki črke »F«, se boste morda vprašali, ali je kakšna znanost že odkrila, zakaj letijo tako. Vsaka ptica usNarja z majhnimi krili vzgon za tisto, ki leti tik za njo. Z letenjem v obliki črke »F« zmore jata leteti vsU
in odpor do samostojnega leta, ter se hitro vrne v jato, da izkoristi vzgonsko silo ptice pred seboj. Ko se vodilna gos utrudi, zavije nazaj in vodstm prevzame druga gos. Gosi gagajo, da spodbujajo sprednje, da ohranjajo hitrost. Zlasti pomembno je, kadar kakšna gos zboli, ali jo zadene šibra in pade iz raz\rstih’e. Takrat poletita za njo še d\’e drugi gosi in pristaneta z njo,
□
odpravita sami ali pa s kakšno drugo jato, da dohitita preostale.«
In kaj je nauk te basni?
Ljudje, ki imajo skupno usmeritev in občutek skupnosti, lahko pridejo do svojega cilja hitreje in lažje, kadar potujejo s
pomočjo potisne sile drugega.
Če bi torej ljudje imeli vsaj toliko pameti kot gosi, bi ostali skupaj z ljudmi, ki gredo v isto smer, z ljudmi, ki so v njihovi
jati.
Se eno sporočilo je: da zahtevna dela utrujajo, zato se gosi na čelu jate menjujejo.
Ostanimo torej skupaj, kajti le v »jati« bomo osvojili širna svobodna obzorja.
Andreja Krajnc, odgovorna urednica
čT&tAiMz/fMp&mo zv x<t clckieclamje	'zi xaufiamj# /e/' zMe/m
<)/)F(r/i/arm i/i o/tcft/ztom xmt/mo ve<ie/e wzxuhw ft/'zrx/ifAe foy zze/i/cz)
f/:>/*<'/<> t> n /elf/ 2008.