št. 13 (1096)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek.
★★
1.	aprila 1971
Na seji občinske skupščine v Brežicah so v torek sprejeli proračun in ob tem povečali znesek krajevni skupnosti na račun sklada za turizem in občinske uprave.
Od danes do sobote bo v novomeškem kinu Krka namesto običajne limonade na sporedu Hladnikov film „Maškarada". Po nocojšnji večerni predstavi se bodo ^vni igralci predstavili Novomeščanom.
V soboto, 3. aprila, bo ob 20. uri zvečer v dvorani prosvetnega doma v Trebnjem javna mladiii-ska radijska oddaja „Spoznavajmo svet in domovino , v kateri se bosta pomerila ekipi iz Poni-kev pri Trebnjem in Celja.
Na torkovi občinski seji v Novem mestu so sprejeli letošnji
5roračun, ki predvideva dobrih 7 mUijonov din dohodkov, 19,5 milijona pa so namenili temeljni izobraževalni skupnosti.
V noči od ponedeljka na torek se je na parkirnem prostoru na Čatežu vžgal tovorni avtomobil Ijubljan^e Kolinske, ki je prevaž^ živila. Na kraj požara so na poziv sirene prihiteli gasilci in ogenj zadušili. Vzrok nesreče razi^ujejo.
V nedeljo, 4. aprila, bo v Trebnjem letna konferenca ob-čin^e organizacije ZMS.
V nedeljo popoldne bo v Škocjanu gostoval celjski instrumentalni kvintet. Igral bo doma-^ če viže.
V prvem kolu spomladanskega dela noTOmetne lige je Bela krajina igrala v Za^rju in izgubila z 1:0. Zasavski derbi med Brežicami in Celulozarjem iz Krškega pa se je končal neodločeno (1:1).
PRVIČ V SLOVENIJI :
V Jugoslaviji manjka 40.000 kvalificiranih go-stinskih delavcev — Tudi na Dolenjskem suša
TO, KAR ČAKA DANES VSE OBČANE naše države, so v vrstah JLA že opravili; popisali so vse pripadnike, vojake in gojence vojaških šol. Druge pripadnike JLA bodo zajeli popisovalci, ki so danes zjutraj začeli svoje odgovorno in naporno delo. Pomagajmo jim, da bo popis prebivalstva in stanovanj kar najbolje potekel! Na sliki: popis v ceridjanski garniziji. (Foto: M. Jaranović)
GOSPODARSTVO' IN AMANDMAJI
Posvetovanje o turistični vzgoji in vključevanju učencev v turistično gostinsko dejavnost, ki je bilo v soboto, 27. marca, v Novem mestu, je pokazalo, da tudi na Dolenjskem močno manjka gostinskih delavcev in da so vrata zaposlovanja v tem poklicu na široko odprta.
Na posvetovanju, ki sta ga pripravila Šolski center za gostinstvo in Dolenjska turistična zveza, so direktorji dolenjskih hotelov seznanili učitelje tega območja s sedanjim stanjem in predlagali turistično vzgojo v šolske programe ter ustanovitev turističnih krožkov pri društvih.
V Jugoslaviji manjka zdaj 40.000 kvalificiranih gostinskih delavcev, pomanjkanje pa je vsako leto hujše. Take številke pa so seveda v neskladju z našimi načrti, po katerih naj bi 1975. leta krili 75 odstotkov
[)rimanjkljaja v zunanjetrgovinski bi-anci. Kako pomemben je turizem, kaže podatek, da je bilo lani na sve-
Stane Dolanc o ustavi
v Novem mestu so se zbrali predstavniki dolenjskih občin — Stane Dolanc: »Od ustavnih sprememb je odvisna ustalitev gospodarsWa«
v ponedeljek, 29. marca, je član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc v Novem mestu govoril o pomenu in vsebini sprememb v zvezni ustavi. Posvet, na katerem so bili predstavniki dolenjskih občin, sta pripravila izvršni odbor republiške konference SZDL in upravni odbor Muba poslancev SR Slovenije.
Stane Dolanc je v predavanju med drugim poudaril, da sprejemamo ustavne spremembe v času, ko smo v težkem ekonomskem položaju, saj v prvih treh mesecih tega leta ni bistvenega napredka: uvoz je večji, iz-
(Nadaljevanje na 6. strani)
„Žabe svatbo so imele — žabaiji pa dober lov. „Zaradi ljubezni v smrt! Kvak(“ je rekel ponosni Dolgokrak (na sl^) — To je pač usoda velikih ljubimcev. (Foto: M. Moicon) Več na str. 11!
m
809
Pripojitev
gostincev?
V ponedeljek dopoldne so se v Črnomlju pogovaijali o pripojitvi Gostinskega podjetja Črnomelj novomeški ,JDolenjki“ predstavniki obeh podjetij in črnomaljske občinske skupščine. Pobudo za pripojitev je dalo črnomaljsko podjele, ker ima ,J[)olenjka“ po pripojitvi Potrošnika v Črnomlju več trgovskih lokalov. Tako naj bi nova pripojitev pomagala k boljšemu in cenejšemu potovanju črnomaljskega gostinstva. O dokončni usodi bodo seveda glasovali delavci gostinsk^a podje(^*a na referendumu.
NE.F^EŠTEMO 5E f
DANES ZJUTRAJ SE JE ZAČELO!
Koliko nas je?
DANES zjutraj se je začelo po vsej Jugoslaviji zanimivo in sila obsežno delo: s POPISOM PREBIVALSTVA IN STANOVANJ po stanju 31. marca 1971 hočemo
zvedeti veliko, veliko stvari;
- koliko nas je v Jugoslaviji, Sloveniji, v naši občini?
Koliko je v naši državi žensk in moških, koliko je šo-(Nadaljevanje na 6. str.)
novih!
ZADNJEM TEDNU smo dobili še 'novih naročnikov, od tega največ iz Tčin Sevnica, Novo mesto in Brežice.
Naključno poročilo bomo objavili prihodnji četrtek, ker se akcija zaključi šele 31. 3. 1971. — Stanje v torek opoldne:
BRE2ICE: . . ČRNOMELJ: . KOČEVJE: . . KRŠKO: . . . METUKA: . . NOVO MESTO: RIBNICA: . . SEVNICA: . . TREBNJE: . . Razne pošte: . Inozemci:
241
139
115
362
51
761
46
412
188
345
149
tu 168 milijonov turistov in da je turizem prinesel 17,4 milijarde dolarjev dohodka. Številka je tako velika, da celo presega vso menjavo žitaric na svetu!
„Zanimivo je, da je bil ta posvet v Novem mestu prvo srečanje prosvete in turizma v Sloveniji," je poudaril ravnatelj šolskega centra Mar-ko*lvanetič, kije govoril o pomembnosti turizma.
J. S.
Kurirji na Frati
V ponedeljek, 5. aprila, bo Frata eden od petih krajev v Sloveniji, odkoder bodo s Kurirčkovo pošto pohiteli pionirji in ponesli pozdrave tovarišu Titu. Na Frati so se 1941 začeli zbirati partizani in aktivisti su-hokrajinskega, mimopeškega in topliŠ:ega območja in začeli z akcijami, ta ponedeljek ob 9. uri pa se bodo žužemberski pionirji srečali s pionirji drugih osnovnih šol. Po kulturnem programu se bodo pomerili še v športnih tekmovanjih, povabili pa so tudi borce in aktiviste, ki bodo pripovedovali o nekdanjih bojih.
Prof. Ferbar nagrajen
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je na sobotnem občnem zboru v Šmarjeških Toplicah nagradilo za posebne uspehe tri svoje elane. Nagrade so dobili; Marjan Vagaja, profesor s poljanske gimnazije v Ljubljani, inž. Janez Ferbar. profesor na novomeški gimnaziji, in Maks Pagon, predmetni učitelj na osnovni šoli v Cerknem.
Dragocena
pomoč!
V torek dopoldne nas je obiskal predstavnik koordinacijskega odbora oz. bodočega konzorcija, ki bo omogočil Dolenjskemu listu, da nabavi kompletni IBM elektronski stavni sistem oz. oddelek, s katerim bomo v bodoče naše domače pokrajinsko glasilo SZDL postavljali v celoti sami v Novem mestu, v Ljubljani pa bomo naš časnik poslej samo tiskali. Glede na nadaljnji obstoj, razvoj ter pocenitev pokrajinskega glasila SZDL je uresničitev gornjega načrta življenjskega pomena za izboljševanje obveščanja na prostoru širše Dolenjske in Spod. Posavja. Člani konzorcija so predstavniki uglednih delovnih organizacij: NOVOLES, tovarna zdravil KRKA, IMV, NOVOTEKS, LABOD, BETI, LISCA, INLES in krška tovarna celuloze ter papiiia DJURO SALAJ.
Pogodba o dolgoročnem deviznem in dinarskem kreditu za takojšen nakup elektronskih stavnih strojev IBM bo podpisana danes opoldne* m sedežu Dolenjske banke : in hranilnk:e v Novem I mestu. Več bomo o tem i znamenitem d(^odku poro-: čali prihodrgfcčehdek.
Matematiki, fiziki in astronomi iz vse Slovenije so se v soboto, 27. marca, v Šmarjeških Toplicah na 22. rednem občnem zboru svojega društva med drugim zavzeli za boljše moralno in gmotno vrednotenje svojega dela, ki ga bodisi opravljajo v šolah kot učitelji, profesorji in pedagogi ali kot samostojni delavci. Na sliki: udeleženci poslušajo poročila. (Foto: Ivan Zoran)
Sprva deloma oblačno vreme. Proti koncu tedna so možne v zahodni Sloveniji manjše padavine.
tedenski
mozaik
Trem znanstvenikom iz kalifornijskega mesta Pasadena se je posrečilo v pogojih, kakršni so na Marsu, sestaviti tri organske spojine. To imajo za enega izmed dokazov, da bi na tem planetu lahko obstajale neke oblike organskega življenja. Odgovor na vprašanje, če je na tem planetu res kakšna oblika življenja, pa naj bi dokočno dala že sonda Viking, ki jo kanijo ameriški znanstvenih poslati na Mars leta 1975.
Okoli 80.000 zahodnonem-ških mark so mesečno zaslužili lastniki ilegalne igralnice na nemško-danski meji nekaj mesecev - vse dokler ni kockanju naredila konec policija. Aretirali so tudi več igralcev - večinoma so bili Skandinavcu
Gradnja umetnih jezer in jezov lahko prispeva k pogostim potresom, je sporočila skupina znanstvenikov UNESCA. Eden izmed dokazov za to teorijo: v desetih letih po zgraditvi jezu in napolnitvi akumulacijskega jezera Mead v Združenih državah Amerike, je to področje pretreslo okoli 6000 večjih ali manjših potresnih sunkov. Do potresov naj bi prišlo iz dveh razlogov: zaradi velikanske teže vode na dotlej neobremenjenem področju in pa zaradi pomega pritiska vode - se pravi pritiska vode na številne razpoke in ježe na dnu jezera. Toda znanstveniki za zdaj še nimajo odgovorq na vprašanje: kako to preprečiti - če je seveda njihova teorija sploh pravilna.
Te dni se je zgodilo na Japonskem tistOi kar so doslej navajali mladim poročevalcem kot najboljšo novico za začetnike ni ugriznil pei človeka, ampak človek psa! Ni znano, zakaj se je neki tokijski upokojenec odločil za „tak korak*\ vsekakor pa je njegovo 'početje vzbudilo veliko pozornost.
Tanzanijska^vlada je naročila svojim uslužbencerh in usluži benkam, da ne smejo več nositi mini kril, dolgih las, zvončastih hlač itd. S tem, je bilo rečeno v poslanici vlade, samo podlegate grdim zahodnjaškim razvadam in ne ohranjate tanzanijske narodne kulture.
Reveži na kmetijah
Lastniki z omejenimi pravicami — Zapiti sme vse, podariti pa nič! — Kdaj bomo dobili ustreznejši zakon o dedovanju?
Posestvo bi nekomu dala, da bi skrbel zanj, pa ga ne more dati, je potožila starka pred hišo, ki že razpada. Njeno posestvo meri devet hektarov kmetijskih zemljišč, v hlevu pa ima le eno kravo. Redijo zaradi mleka, ker si ga kupiti ne more.
Morda bi kdo prejel tako posestvo in skrb za starko do njene smrti, če ne bi bili ^aj dediči? Zdaj jih ni k hiši, da bi starki pomagali, toda po njeno zapuščino bodo prišli! A če bi ona izročila posestvo tistemu, ki bi hotel skrbeti zanjo? Tudi takrat lahko pridejo zakoniti dediči in zahtevajo najmanj nujni delež, kar je polovico posestva.	breme dnfgim kmetom in
Kdo bi za polovico posestva	občini. Brez pridelkov ne mo-
uredil celo? Za to bi porabil veliko denaija. Brez naložb pa na zanemaijenem posestvu ne bo toliko dohodka, kolikor bo prelitega znoja.
Skoraj podobno je, če ostane na posestvu gospodarjev sin ali hči, bratje in sestre pa mladi odidejo od hiše. Tistemu, ki ostane na posestvu, da skrbi zanje, ko se postarajo, lahko izročijo največ polovico svojega premoženja. Težko bo tudi dokazal, da je on s svojim delom kaj izboljšal. Zakaj bi se torej preveč trudil? Ali zakaj bi sploh ostal na posestvu?
Ostareli in oslabeli kmečki ljudje nimajo koristi od svojih posestev, če pri hiši ni mladih, sposobnih za delo. Pomagajo si lahko le z odprodajo zerhljišč. Bojijo pa se, da jim ne bi prezgodaj zmanjkalo sredstev, saj nihče ne ve, kako dolgo bodo živeli in kakšne nadloge jih še čakajo. Zato so navadno tudi v
rejo • plačevati davkov ne prispevkov za zdravstveno zavarovanje in drugih družbenih dajatev. Nekaterim je treba še dajati socialno podporo. Posestvo pa čaka na dediče.
Kmetje na sestankih opozarjajo, da bi bilo treba hitreje pripraviti nov zakon o dedovanju kmetijskih posestev in čimprej izpolniti lanske obljube. Pravijo in dokazujejo, da sedanji zakon ne ustreza našim gospodarskim razmeram.
Mar ni čudno, da kmet sme prodati svoje posestvo in denar zapraviti, kakor se mu zljubi (od prodanega zakoniti dediči ne morejo zahtevati nujnega deleža), ne more pa ga izročiti niti lastnemu otroku niti tujemu človeku za nagrado ali plačilo, da bi skrbel zanj! To je preveč zamotano.
Ker osamljeni ostareli in onemogli kmetje ne zmorejo prispevkov za zdravstveno zavaro-
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je med obiskom v Italiji našel nekaj ur tudi za ogled nekaterih | kultumo-zgodovinskih znamenitosti. Na sliki levo; med ogledovanjem znamenitosti v Pisi. Slika desno: j predsednik Tito se pozdravlja s papežem Pavlom VI. v Vatikanu. (Telefoto: UPI)	'
vanje, čeprav imajo večja posestva, morajo več prispevati drugi kmečki ljudje, in še vedno so primanjkljaji. Organi zdravstvenega zavarovanja kmetov vnaprej predvidevajo, da določenega odstotka obveznosti kmetov ne bo moči izterjati, zato predpišejo vsem toliko več.
Ali ne bo podobno tudi pri prispevkih za starostno oziroma pokojninsko zavarovanje kmetov, ko bo uvedeno? Nekateri kmetje ne bodo prispevali sko-_r^ nič, njihova posestva pa bbdo' neobdelana čalpala na dediče.
S čim so si.jtaki dediči zaslužili dediščii^p? Z ničimer! Tak je pač zakbn. Toda če je takšen klasični zakon o dedovanju v kapitalistični družbi, bi ga pri nas menda lahko prilagodili našim razmeram. Pravimo, da so dohodki delovnih )'
ljudi odvisni od njihovega sedanjega in prej^jega dela. V dediščini tistih, 1^ n^; živijo na kijfietijahj od dmna'pa so od^, ko so še doraščali, pa ni nji-hovegia minulega niti sedanjega dela. Vzlic temu lahko ovirajo lastnike posestev, da bi si pomagali, kakor bi bilo zanje naj-bdje.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Čeprav naše notranje politično dogajanje v dneh minulega tedna na videz ni bilo kdo ve kako razgibano, bolje rečeno, ni vsebovalo kakšnih zares presenetljivih novih akcij, moramo vendarle zapisati, da je bilo zelo plodno; v teh dneh smo namreč naredili, če lahko tako rečemo, „piko na i“ nekaterim pripravam, ki so potekale že precej časa — saj upravičeno lahko tako ocenimo ^lepe na ZASEDANJU ZVEZNE SKUPŠČINE, ki se je zbrala na zasedanju prav minuli ponedeljek.
Ce prav na kratko povzamemo vsebino tokratnega zasedanja najvi^e^ zveznega organa, predvsem zapišimo, da je zbor narodov zvezne skupščine sprejel predlagano besedilo ustavnih sprememb (ki ga je predlagala skupna komisija vseh zborov skupščine za ustavna vprašanja), kar z drugimi besedami pomeni, da se je JAVNA RAZPRAVA o ustavnih amandmajih, ki smo o njej že večkrat pisali, sedaj tudi uradno že začela.
Ob tem vendarle opozorimo na najpomembnejšo novost v predlaganih ustavnih amandmajih - poleg drugih, temeljnih novosti, ki pa so kajpak sploh bistvo vseh sedanjih sprememb oziroma dopolnitev naše ustave - na novost, ki je tako rekoč najnovejša, saj se je ustavna komisija zanjo sporazumela tik pred zasedanjem zvezne skupščine; gre za podrobno formulacijo, kakšen naj bo poslej SESTAV NOVEGA PREDSEDSTVA SFRJ.
Po tej formulacgi naj bi predsedstvo SFRJ sestavljali po trije člani iz vsake republike ter po dva iz avtonomnih pokrajin (predsedniki republiških oziroma pokrajinskih skupščin ter še po eden oziroma po dva člana). Tako bo ta VISOKI ORGAN FEDERACIJE štel skupno 22 članov - namesto 14, kakor je bilo spočetka predlagano s 35. amandmajem k ustavi.
Zvezna skupščina — pravzaprav njen zbor narodov — je predlagano besedilo ustavnih amandmajev, kot že rečeno, sprejela. V razpravi je bilo posebej poudarjeno - kot od-
govor nekaterim insinuacijam, ki se v zvezi s tokratno spremembo naše ustave porajajo po politično oportunističnih kuluarjih - da sedanje iskanje boljših rešitev našega sistema (in v to vsekakor sodijo ustavne spremembe oziroma dopolnila) nikakor ne pomeni kakšne ,Jcrize“ stanja, v katerem je sedaj naša družbeno-politična ureditev, temveč da je to pravzaprav ISKANJE NOVEGA, torej razpotje, kjer se začenja proces naprednih in novih teženj naših narodov.
Drugo pomembno vprašanje, ki ga je podrobno obravnavala zvezna skupščina na svojem tokratnem zasedanju, pa je bila obravnava predloga ZVEZNEGA PRORAČUNA ZA LETOS, ki ima tokrat že obolela predvidenih družbeno političnih spre-
»Pika na i« nekaterih priprav
memb v državi (ob dopolnjeni ustavi, kaj-
No, sedaj že lahko navedemo poglavitne globače postavke iz predloga zveznega proračuna za letos — postavke torej, ki jih je zvezni skupščini predlagal v razpravo ZIS — in ki v splošnih obrisih vsebujejo, da tako rečemo, porast dohodkov in izdatkov po „stabilizacijski" stopnji 10,8 odstotkov v primerjavi z lanskoletnim proračunom tega obsega. Letošnji zvezni proračun, čigar DOHODKI IN IZDATKI SO URAVNO-VE^NI, naj bi po predlogu ZIS znašal 19 milijard in 315 milijonov dinarjev, Večji del proračunskih izdatkov v letošnjem letu je namenjen narodni obrambi (483 %). dopolnilnemu financiranju družbenih služb v nerazvitih republikah ter na Kosovu (9,2 %) in za stroške zvezne administracije (43 %), kar znese vse skupaj 61,8 % proračunskih izdatkov federacije.
Posebej moramo še omeniti, da je zvezni izvršni svet minuli teden (v četrtek in petek) obravnaval celoten sklop vprašanj, ki se nanašajo na sistem in politiko cen pri nas. Na kratko samo povejmo, da so sprejeli načela, po katerih bomo še nadalje ohranili sistem zajamčenih in minimalnih odkupnih cen za pomembnejše kmetijske pridelke - vendar
pak) in ki že upošteva novo funkcijo fede- naj bi ta sistem veljal tudi za zasebne pride-
.. _j---------------lovalce. Razen tega so se sporazumeli tudi o
racije v odnosu na republike.
Zvezni izvršni svet je pred dnevi slednji^ •razčistil nekatera še ODPRTA VPRAŠANJA v zvezi s predlogom letošnjega zveznega proračuna, kajti sprejemanje tega akta je bilo -kot je znano - odloženo do konca marca, ker pred tem še niso bil» razčlei^ena neka
razveljavitvi prejžijega sklepa ZIS, ki je govoril o NAJVISJIH CENAH KMETIJSKIH PRIDELKOV in živilskih proizvodov; nadzorstvo nad temi cenami se po novem prenese na republike oziroma na občine.
In še za zaključek notranje političnega
tera zelo pomembna vprašanja o tem, kaj bo dogajanja v dneh minulega tedna: v torek so v prihodnje še sodilo v zvezni proračun, kaj v republiški skupščini zasedali delegati slo-bo še naprej financirala federacija, in kaj bo venskih občin, ki so predvsem obravnavali hkrati z viri dohodkov prepuščeno republi- TROJE NOVIH ZAKONSKIH OSNUTKOV, kam. Najpomembneje je bilo to, da je fede- Le-ti so osnutek zakona o pogojih za pro-racijo treba rešiti t^o imenovane neprora- dajo stanovanjskih hiš ini^tanovanj v druž-
čunske bilance, iz katere je teklo financiranje mnogih gospodarskih in negospodarskih nalog - vendar konkretizacija dogovora v zvezi s tem (naj torej čimveč dosedanjih kompetenc, federacije preide po novem na republike) je bila vse prej kot lahka stvar.
beni lastnini, zakonski osnutek, ki se nanaša na urejanje in oddaja^ijc stavbnega zemljišča, ter osnutek zaHona o pris^vku (po nowm) za uporabo mestnega zemljišča — torej besedila zakonskih psnutkov, ki jih bo republiška skupščina sprejemala že v kratkem.
tedenski lunanjepoHtični pregled
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je končal uradni obisk v sosednji Italiji. Uradno sporočilo, Id so ga ob tej priložnosti objavili, ugotavlja med drugim, da so bili razgovori, ki sta jih imeli obe strani, plodni in koristni. Predsednik Tito in Sara-gat — kakor tudi njuni sodelavci — so izmenjali mnenja o številnih mednarodnih problemih ter
J
vanja za dosego večje avton mije. Poročila, ki prihajajo iz Karačija in Aake, si zelo na* sprotujejo, vsa pa govorijo o bojih, žrtvah, nasilju. Koliko žrtev je teijalo in še tega vrenje v tej azijski deželi je za zdaj še nemogoče reči, ker so novice nezanesljive. Govorijo o nekaj sto pa vse do sto tisoč mrtvih in ranje<| nih. To je za revno in nerazvita
o vprašanjih, ki zadevajo nadalj- deželo (ki jo je, mimogrede po^ njo krepitev medsebojnih odno- vedano, lani opustošUa^ kata-sov. Jugoslovanski predsednik strofalna nesreča, ko so poplave je zadnji dan bivanja v Italiji in vihaiji terjali nekaj desettisoč obiskal tudi* papeža Pavla VI. mrtvih m milijonto škodo) To je bil prvi ui^ni obisk šefa prava drama. I^ihče si ne upa neke socialistične države — napovedovati nadaljnjega raz* Podgomi je bU samo na zaseb- pleta, čeprav si^vsi žel^o,dabi nem obisku. Predsednika Tita v deželi čimpr^ znc>ya zavladalj so v Rimu sprejeli z vsemi čast- mir. Trenuten pofej je . še mi, ki gredo predsedniku neke zmerom neja^n. Predsednik tuje države in poročila govore, Jahja Kan je uvedel izredno ^a* da je bil sprejem to pot še bolj nje, vojska pa & nadalje s alo bogat in slovesen,,predvsem pa nastopa proti jistm^ Id so se» prisrčen, kot ob'podobnih pri- odločfli, da pontlč^ cilje dete-' ložnostfli. Po .pogovorih v Rimu žejo z orožjem v roki<» | ‘ je nas pr^sednik obiskal To- V torek se je v Moskvi Z2^el| rino, kjer si je ogledal Fiatovo 24. kongres Komunistične par-^ tovarno. Vikend na zasebnem tije Sovjetske zveze. Opazovalci^
 1 C»_______________________ _____
posestvu predsednika Saragata in kratek obisk Pise ter o^ed tamkajšnjih kultumo-zgodovinskih spomenikov je bil posvečen sicer odmoru, domnevamo pa, da sta obe strani tudi ob tej priložnosti našli čas za — čeprav to pot neformalno — izmenjavo mnenj. Spričo tega, da so na nižji ravni te dni v Italiji opravili mnogo konsultacij in pogovorov tudi drugi člani naše uradne delegacije (v kateri je bil tudi Sergej Krainer, predsednik slovenske skupščine), smemo domnevati, da bo obisk v Italiji še dolgo prisoten pri nadaljnjih stikih — predvsem kar zadeva konkretizacijo nekaterih načelnih sklepov. Tako lahko pričakujemo — če omenimo samo tisti del, ki nedvomno še posebej zanima Slovenijo —
ne
pričakujejo dramatičnih}
Dobri
sosedje
sprememb ne v vodstvu in ne v splošni politični usmeritvi. Jugoslovansko zvezo komunistov zastopa na kongresu delegacija; ki jo vodi Mijalko Todorovič] Kitajcev ni in to pomeni, da tudi ta kongres ne bo, kot vse kaže, prekretnica v odnosih med dvema velikima sosedoma. Na notranjem področju predvi-l devajo opazovalci le rahel napredek liberalizacije — predvsem v gospodarstvu — in po-
—- - '	v^ciii	v guauuuuiaivu — m
tudi še bolj ugodno ozračje ter	dosedanje usmeritve.
tudi konkretne ukrepe za uresničitev nekaterih pravic in želja naših zamejcev. Kar zadeva obisk Vatikana, pa je moč sklepati, da bo prispeval k boljšim odnosom s Sveto stolico, kar bo nedvomno lahko tudi imelo pozitivne odmeve pri urejanju ne-
Saigonci so se pod pritiskom morali umakniti iz Laosa. Če-i prav VVashington in Saigon zatrjujeta, da' so se enote umakr nile šele potem, ko so dosegle vse svoje cilje, je večina nepristranskih poročevalcev mnenja, da to ni res in da je bil krvavi
katerih vprašanj, za katerega v Laos v bistvu le poraz, ki obe strani zainteresirani. Ob
koncu še kratek povzetek iz pisanja italijanskega in tujega tiska o obisku: velikanska večina italijanskih sredstev javnega obveščanja je obisk ugodno ocenila. Izmed množice ko-mentaijev je nemara najbolj
ga skušajo po vsej sili prikriti.
Minuli teden so se znova obnovili spopadi med palestinskimi komandosi in jordansko armado. Poročajo, da je na severu dežele, v mestu Irbidu, padlo okoli 200, ranjenih pa je bilo okoli 400 ljudi. Obe strani
 .7 •*	.	.------J . j' DIIO OKOIl nuu IIUUl.	»UillU
značilen tisti, ki poudaija, da obtožujeta druga drugo, da je sta Italija m Jugoslavija pnmer j,a5ela spopad, dobrega sosedskega sodelovanja ,
med državama, ki imata sicer	'
različno družbeno in politično '■ ^AR1Z - Predsodnik Konp -i ureditev. Tudi svetovni tisk je o Kinsliase Joseph Mobutu je dopo-sreeanju Tito-Saragat pisal	v
zelo ugodno.	doujem bo t5zi
Medtem' pa se je v daljnem skih vprašanjih.
RIM - Voditelj britanske dclcga-|
doujem bo razpravljal o gospodai-
Pakistariu položaj iz napetega	,
spremenil v tragičnega. Predsed-	bru^ljskih	pogovorih z
JL	vl»rt» jJhia Kan ie Oeomcy R.ppon ,jc vecr^ zaćcl v
nik zvezne vlade Jahja Kan je ukazal vpjski, lu vzhodnopakistan
—-------------  ^	e	Janja	ivan je	pogovore	z	italijanskimi	vodi*
ukazal vpj^ki, naj jS, silo zaduši leiji. Njihov namen jc pospešiti pri-iska prizadeV kliučitcv Velikih. Uutaauu.v EGS.
Št. 13 (1096)	-	1	april.-!	19/1
v ponedeljek dopoldne so se v Novem mestu pogovaijali o ustavnih spremembah. Stane Dolanc (na sliki), je imel uvodno poročilo (Foto: Vesel)
Avto-moto društvo Ribnica je priredilo 26. marca skupinsko vožnjo do Jelenovega žleba v počastitev občinskega praznika. Na spomenik pri breznu so položili vence. Vožnje se je udeležilo lepo število avtonobilistov; bilo bi jih še več, ko ne bi bilo slabega vremena. Na sliki: vozniki na startu v Ribnici. (Foto:*Drago Mohar)
Dobovški livarji komaj čakajo, da bodo dobili nove delavnice, kajti podrtija na sliki komaj še zasluži to ime. Ce bo podjetje dobilo obljubljeni kredit, bodo delavnice do jeseni pod streho. (Foto: J. Teppey)
PREID NOVO TURISTIČNO SEZONO:
ie zapimjn Cateške Toplice še rastejo
Na Dolenjskem je veliko obratov, katerih matična podjetja imajo sedeže v drugih občinah. Že nekaj let opozarjajo sindikati, da v teh obratih samoupravljanje ni tako, kakršnega želimo in kakršno bi moralo biti, ampak da v njih dostikrat kršijo zakonitosti.
Dlje od te ugotovitve se žal še nismo prebili, ker ni nikogar, ki bi izdelal analizo in v njej točno ugotovil: „ V tem in tem obratu so naredili take napake, ki tako in tako hromijo samoupravne odnose!" Največkrat se zadovoljimo s površno ugotovitvijo, da v obratih napake so, in povemo, da bo potrebno več sodelovanja in da bo matično podjetje moralo dati obratom več pravic.
To seveda ni dovolj, da bi stvari razčistili in da bi tudi v združenih podjetjih imeli res pravo samoupravljanje. Zato bi kazalo tako tehtno analizo čimprej pripraviti. Potem bi lahko z večjo veljavo nastopali v podjetjih, kjer je samouprava pomanjkljiva, in zahtevali, naj jo izboljšajo.
Prav gotovo pa bi bila taka analiza dobrodošla tudi tistim naših podjetjem, ki imajo obrate v drugih občinah. Takih podjetij je sicer znatno manj od obratov pri nas, a si ne smemo zapirati oči pred znanim dejstvom: drugod za naše obrate prav tako največkrat povedo, da njihovo samoupravljanje ni ravno vzorno.
Direktor Lado Deržič: »Sodelovanje z Emona je dobro. Letos pričakujemo 64.000 prenočitev in promet, ki bo vreden 11 milijonov din«
Lani poleti so Čate^e Toplice začele pluti s staro posadko pod novo zastavo ljubljanske Emone: pripojitev je bila prvo turistično združevanje v večjem obsegu na Dolenjskem. Menda ni poslovno sodelovanje nikjer druge t^a nuja, kot prav v turizmu — ČateSce Toplice so se po Šmaije^ih, ki so se združila s Šolskim centrom za gostinstvo, kot prve odločile za združitev izven dolenjskih meja.
Direktor zdravilišča Lado Deržič pravi: „Zdaj smo skupaj z ljubljanskim Slonom, mariborsko Slavijo, portoroškim Centralom — Riviero ter Vilo Bled. Nedvomno ima tak način poslovanja prednosti: tako za Emono, kilma na razpolago hotele v različnih krajih in z različnimi ugodnostmi, kot tudi za nas. Za nas so te prednosti v tem, da imamo za sabo močno hišo, ki lahko z denarjem uresničuje naše načrte. Lahko
v ŠESTIH DOLENJSKIH OBČINAH
Pomagati pri zaposlovanju
Več denarja so nanrtenili za pripravo delavcev za zaposlitev — Komunalni zav^ za zaposlovanje je lani razpolagal z 1,2 milijona dinarjev
Na seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu so prejšnji četrtek obravnavali zaključni račun Zavoda za zaposlovanje za lansko leto in program službe za zaposlovanje za letos.
_ Predstavniki novomeške, tre-
banjske, ribniške, črnomaljske, metliške in krške občine so ugotovili, da je zavod lani razpolagal z 1,230.159 dinaiji, kar je za 225 tisočakov več kot predlanskim. Medtem ko so se izdatki za gmotno preskrbo nezaposlenih zmanjšali — to je ob
SAMOMORILEC
(KARIKATURA D. ZIVADINOVICA V JEŽU)
naraščajočem zaposlovanju razumljivo — so več denaija namenili za pripravo delavcev za zaposlitev, nekaj več pa so porabili tudi za delo zavoda.
Letos bodo pripravljali ljudi za zaposlitev v IMV, Lisci, Riku, Labodu, Rogu, Novo-teksu. Kovinarju, Modnih oblačilih, Beti in Iskri ter morda še v katerem podjetju. Delovni program je zelo obsežen. Število zaposlenih hitro narašča, manjka pa strokovnjakov. Prav zato bodo letos zbrali tudi podatke o že zaposlenih strokovnjakih, ki zdaj niso zadovoljni z možnostmi strokovnega razvoja, bi pa lahko zasedali bolj odgovorna delovna mesta. Delovnim organizacijam bodo pri-poročaU, naj zaposlujejo tudi delavce, ki zdaj delajo na tujem.
Zavod bo usposabljal delavce za tiste poklice, kjer je pomanjkanje najhujše. Skupaj z republiško izobraževalno skupnostjo ter republiškim Zavodom za šolstvo bodo skušah kar najbolj izpopolniti sistem dodatnega usposabljanja delavcev.
Posebej so na seji poudarili, da bo potrebno talente odkrivati že v osnovni šoU: morah pa bodo tesneje sodelovati s šolami pri načrtovanju pokhcnega usmerjanja. Tudi analitično delo službe bodo skušah izpopolniti tako, da bodo izboljšali poklicno usmerjanje.
rečem, da naša samostojnost ni okrnjena, saj čutimo in delamo samostojno.“
-	Ker imate hrbet zavarovan s čvrsto roko, ki lahko hitro dobi denar, če ga že sama nima, kakšni so potem načrti?
,J*rav zdaj pripravljamo idejni projekt, ki naj pokaže rast zdravilišča do leta 1975. Kaj vse bo zajel, ta hip še ni znano. Vsekakor pa bomo morah dokončati kopaUški del. Dva nova bazena in še otroški bazen moramo urediti do sezone, v jeseni pa bi morda lahko začeh graditi samopostrežno restavracijo, športna igrišča in kegljišče, povečati pa nameravamo zdrav-
TRAKTOKJEV NI
Kmetje se vedno bolj zanimajo za nakup kmetijske mehanizacije, toda kot nalašč zdaj traktoijev ni dobiti. Zadruga bi kmetom lahko pomagala s posojili, saj imajo v ta namen določenih 200.000 din, toda denar čaka. Za nakup 20 traktoijev ima metliška zadruga sklenjene pogodbe že od lanskega leta, a od teh še niti enega niso dobili. Na stalne urgence in zahteve tovarni, naj vendarle že dobavi naročeno blago, slišijo vedno nove izgovore. Enkrat manjka tega, drugič onega. Nazadnje so rekli, da so traktorji „bosi“, ker ni dobiti gum.
KORAJŽA
V	ponedeljek zjutraj se je po telefonu oglasil neznan junak iz Straže in vprašal nekako takole: „Ali bi lahko prišli čez uro v Stražo, ker bomo imeli otvoritev avtomobilske ceste 'Sama luknja’. .
Ker kljub nekajkratni prošnji ni hotel povedati svojega imena, je seveda svojim načrtom naredil kaj slabo uslugo. Prav nič težko bi namreč ne bilo, ko bi se predstavil in potem povedal, da zeli opozoriti na cesto Novo mesto - Straža, ki jo je- letošnja zima dejansko uničila. Samo malce poguma ali pa ponosa bi potreboval!
stveni trakt. Potem bo prišel na vrsto hotel s 400 ležišči. Ta pa bo zahteval veliko denarja.“
- Zgradih ste bungalove, ki niso vedno polni. Zatoj potem še povečujete zdraviUški trakt?
„Izkušnje kažejo, da bi ga lahJco povečaU za 150 ležišč, pa ne bi bilo nobeno prazno. Letos računamo na 64.000 prenočitev in 11 milijonov dinarjev prometa."
- Kako pa ste končali lansko poslovno leto?
,JmeU smo 60.000 prenočitev — za 20 tisoč več kot 1969. Promet je bil vreden 8,65 milijona dinarjev, za amortizacijo smo dah 610 tisočakov, za anuitete 1,46 mihjona in za osebne dohodke 116 zaposlenim 2,42 milijona."
- Pa letos, po devalvaciji?
,JDinarske cene smo prilagodili dolarskim. Domačim turistom damo 10 odstotkov popusta, a ne vem, koliko časa bomo zdržah tako. Cene namreč vrtoglavo naraščajo in naši stroški so vse večji.“
J. SPUCHAL
Turistični barometer
Pred novo turistično sezono imajo vsako leto obilo načrtov, kaj vse bodo zgradih in kako bodo povečah število prenočitev. Čeprav se običajno niti polovica vseh teh načrtov ne uresniči, velja zapisati nekaj drugega: ob vseh teh načrtih skoraj nikoh ne narede načrtov, kaj bodo turisti, ki bodo prišh, sploh lahko del^. Od spanja in prehrane naprej skoraj nihče ne pogleda! Zato je na Dolenjskem značilno, da razen bazenov (pa še teh največkrat zaradi termalne vode!) pravzaprav nimamo turistom ničesar ponuditi.
Le na Mokricah in na Otočcu so poskrbeh za manjši konjušnici, ki turistom izposojata krotke konje, ki nosijo zveneče nazive Hpicancev. Res pa je, da je med njimi nekaj pravih lipicancev, kar obema konjušnicama dviguje ceno in veča zanimanje turistov. Zato bi bilo prav, ko bi tema dvema sledih še drugi — z najrazhčnejšimi športnimi igrišči, pa tudi s posebnimi dvoranami za prireditve, kakršno načrtuje Otočec.
Sejmišča
PRECEJ PROMETA v BREŽICAH
Na sejmu, kije bil v Brežicali, 27. marca, je bilo naprodaj 896 prašičkov, prodali pa so jih 679. Kupcev je bilo precej, plačevali pa so manjše pujske po največ 11 din kilogram, večje pa po 7,50 do 8 din kilogram.
Kmetijski nasveti
Nova škropiva in prašila
Varstvo kmetijskih rasthn je zadnja leta neverjetno napredovalo. Novi pripravki, ki jih proizvajajo kemične tovarne pri nas in v svetu, si sledijo s tako naghco, da jim še specializirani strokovnjaki težko sledijo. Še večji vtis o tej naglici pa dela stalno spreminjanje trgovskih imen za j^samezne pripravke, ki pa v glavnem vsebujejo iste aktivne snovi.
Ker naj bi vsak kmetovalec vsaj v glavnem poznal najvažnejše nove pripravke, ki so se zadnji čas pojavih na našem tr^, ne bo odveč na kratko ponoviti lanske novosti,ki jih je nekaj nad 50.
Lani so gojitelji krompirja, ki so se že dalj časa pritoževah, da se je koloradski hrošč navadil na lindan ah DDT pripravke, dobih novo, zelo učinkovito sredstvo proti tej nadlogi krompirja. To je pripravek zlatica ah despirol, ki ga izdeluje domača tovarna in je po svoji uporabi zelo preprosto. Kmetje hvalijo ta pripravek; zlasti jim je všeč, ker se dolgo zadrži na rastlini in dolgo učinkuje.
Različnih škodljivih žuželk se lahko lotimo z vrsto novih pripravkov. Azodrin je tak nov strup za grizoče in sesajoče žuželke, elekron deluje proti kolorad^emu hrošču, ušem, bol-šicam, pripravek gardona deluje na gosenice, sukače, zavijače, breskove muhe itd. Na trgu je tudi več novih pripravkov sevina, kije znan strup proti koloradarju.
Lani je prillo na ti^ tudi več novih 3cropiv proti gljivičnim boleznim. Tako ^ropivo je ortodifotan 80, ki učirikuje na dciiup in na sivo grozdno plesen. Novi pripravki so tudi miko-difol, ki ga priporočajo za perono^oro, gnilobo in proti rdečemu listnemu ožigu, bilobran, ki deluje na bole^ in Škodljivce, ter radofen, ki ga uporabljajo za raAuževanje žitnega semena.
v minulem letu smo dobih učinkotivo sredstvo za uničevanje voluharja — polytanol. O tem smo bralce obširneje že seznanih. Za vse nove pripravke je posebno važno, da natančno upoštevamo navodila, saj jih še premalo poznamo.
Inž. M
1
A
d
A
f
I
H
r
S
f
I
p
— Organizacije Socialistične zveze so proti koncu lanskega leta priredile več posvetovanj z duhovniki, ki ste se jih tudi. vi udeležili. Kako jih ocenjujete in katere so bile po va^m mnenju poglavitne značilnosti?
— Kot član koordinacijskega odbora za vprašanja odnosov z verskimi skupnostmi pri predsedstvu SZDL sem prisostvoval omenjenim sestankom z duhovniki. Posveti so bili potrebni in koristni; taka ocena je bila izražena tako s strani Socialistične zveze kot s strani duhovnikov. Slišati je, da sprejema to pozitivno oceno tudi velil^ večina v katoliški cerkvi in pri drugih verskih skupnostih na Slovenskem. Vprašanja so bila številna in aktualna. Namen razgovorov je bil, da s svoje strani napravimo, kar je mogoče proti temu, da bi kdorkoU izkoriščal v politične namene religijo, ki je stvar svobode posameznika. Taka je bila naša praksa že prej, tudi med NOB. Sodimo, da je v interesu vse družbe, posebej pa še vernikov in sploh vsakega, ki mu je pri srcu svoboda človeka. Gre za sklop vprašanj, ki posegajo tako v še ne povsod premagane zgodovinske tradicije kot v naše sedanje napore za humanizacijo družbenih odnosov.
Po mojem mnenju je bilo utrjeno prepričanje, da je o teh vprašanjih mogoče razpravljati odprto in javno in da je tudi mogoče iskati skupne rešitve. Prepričan sem, da so bili mnogi pomisleki odstranjeni že ob teh razgovorih, ko so se ugotavljali principi za urejanje nakazanih vprašanj, za mnoga druga pa je bila nakazana možnost, kako bi jih bilo možno reševati.
Ob tem je treba poudariti, da je Socialistična zveza odprta tribuna za vsakovrstno razpravo. Mislim, da je SZDL opravila izredno pomembno nalogo, ko se je lotila tudi vprašanja teh odnosov in ocenila ter javno opredelila svoja stališča do splošnih in konkretnih vprašanj v odnosih do verskih skupnosti in tudi formulirala svojo bodočo politiko na tem področju.
Napačne opredelitve
- Organizacije SZDL poročajo, da so se na sestankih z duhovniki ponekod le-ti predstavljali kot nekakšni pr^stavniki vernikov. Verjetno takega stališča ne moremo sprejeti, saj so verniki prav tako člani Socialistične zveze in se povsem enakopravno vključujejo v graditev samoupravne socialistične družbe ter že imajo demokratično izvoljene politične predstavnike. Kakšno je vaše mnenje o tem?
— Taka opredelitev duhovnikov bi bila po mojem napačna in Škodljiva. Duhovniki na teh sestankih niso bili predstavniki Cerkve, ker jih niti Socialistična zveza in upam, da niti Cerkev nista tako pojmovali. Bili so kot občani — nekateri tudi kot člani Socialistične zveze in člani Zveze borcev — aktivni udeleženci pri obravnavanju teh odnosov in odprtih vprašanj. Kot taki so imeli in bodo imeli možnost nastopati s svojimi stališči ter razpravljati o vseh vprašanjih v vseh oblikah družbene dejavnosti: na zborih volil-cev, v SZDL, družbenih, humanitarnih in drugih organizacijah kot enakopravni člani na kateremkoli področju — toda vedno le kot pripradniki teh organizmov in kot občani. Uradni predstavniki rimskokatoliške cerkve so Škofje in drugi predstavniki cerkvenih organov. Ča pa bi ti želeli zastopati vernike ali jih celo organizirati v posebne organizacije ali skupine, ki naj bi reševale družbena, ekonomska, socialna, kulturna in druga vprašanja zunaj obstoječih družbenih oblik, potem bi to pomenilo vzpostavljanje vzporednih družbenih zastopstev in struktur. Za reševanje teh vprašanj je odgovorna družba v celoti prek orga-
nov in organizacij, v katere se Tahko svobodno vključuje vsak občan, ne glede na njegovo svetovnonazorsko orientiranost.
Zgodovinska obdobja — kažipot za prihodnost
—	Del mlajših duhovnikov jemlje zgodovino kot breme, ki si ga niso sami naložili. Ali mislite, da je za to potreben diferenciran pristop k obravnavanju polpretekle zgodovine? Razen tega pa tudi ne bi smeli trditi, da je bila vsa slovenska duhovščina med vojno na strani okupatorja, ampak je precejšen del, zlasti na nekaterih območjih Slovenije, sodeloval v narodnoosvobodilnem boju ali pa' se kako drugače distanciral od takratne uradne politike Cericve. Uradno se vrh katolike ceikve na Slovenskem javno ni opredelil do polpretekle zgodovine. Ali mislite, da to niti ni tako pomembno in da je važneje, da katoliška duhovščina z delom v sedanjosti dokaže, kako hoče sodelovati pri graditvi samoupravne socialistične družbe?
—	Predvsem mislim, da taka 'objektivna ocena posameznih zgodovinskih obdobij ni obtoževanje, temveč kažipot za bodočnost. Zato se po mojem mnenju mlajši duhovniki ob spoznavanju vloge politike Vatikana, katoliške cerkve pri nas in posameznih duhodv-nikov v času NOB ne bi smeU čutiti prizadete. Nasprotno! Mislim, da bi morali biti zainteresirani, da spoznajo takratne razmere. Spoznali bodo seveda vse temne strani delovanja enega dela duhovnikov in predstavnikov katoliške cerkve, hkrati bodo spoznali tudi vse patriotsko delovanje tistih
Pavle Bojc, predsed-. nik komisije za verska vprašanja SR Slovenije, je pred kratkim odgovoril na več vprašanj ure^ika DELA Vlada Jarca, ki zadevajo nedavna posvetovanja organizacij Socialistične zveze z duhovniki rimskokatoliške cerkve na Slovenskem. Z dovoljenjem uredništva DELA ponatiskujemo zanimiv pogovor, ki ga je osrednji slovenski dnevnik objavil v svoji sobotni prilogi 27. februarja le tos.
duhovnikov, ki so se v tem zgodovinskem obdobju znašli na strani slovenskega naroda in na istih pozicijah odpora proti okupatorju, ne da bi se čutili krive v odnosu do svojega stanu in do svojih duhovniških dolžnosti. Nasprotno, taka pot se jim je zdela poštena in iskrena. To je bila pot soustvarjanja odnosov med bodočo socialistično družbo in katoliško cerkvijo na Slovenskem.
Življenja tudi sicer ni mogoče deliti v preteklost in sedanjost; preteklost je vpletena v sedanjost in v prihodnost ter obratno. Vedno je treba računati z ljudmi, katerih pogled je usmerjen v preteklost, pa tudi z ljudmi, ki so usmerjeni samo v sedanjost ali v prihodnost. Toda realnost je komponenta vsega. Dejstvo je, da živi generacija, ki je doživljala preteklost in ki je občutila strahote minule vojne, pa tudi vlogo in položaj katoliške cerkve na Slovenskem. Tu ne sme biti
nejasnosti niti različnih tolmačenj. Naš odnos do teh vprašanj je bil jasen že v narodnoosvobodilnem boju in se tudi do danes ni spremenil. Nedvomno so bili razločki v posameznih pokrajinah v Sloveniji, res pa je tudi, da se katoliška cerkev na Slovenskem še do danes ni distancirala od takratne uradne politike Cerkve in njenega sodelovanja z okupatorjem.
Upoštevajoč vse to pa je najpomembneje, kako se katoliška duhovščina zdaj vključuje pri graditvi samoupravne socialistične družbe, kako s svojim odnosom in vplivom pomaga družbenemu razvoju ali pa ga zavira. Nadvse pomembno je, da se mladi duhovniki ne čutijo prizadete zaradi te nepotvorjene resnice in si zaradi tega ne zapirajo poti do iskrenega iskanja objektivnih odgovorov.
Razločki po koncilu ?
—	Rimskokatoliška cerkev in množice vernikov v njej posebno po n. vatikanskem koncilu razmišljajo in razpravljajo o mnogih vprašanjih verskega in družbenega značaja. Med slovensko duhovščino so precejšnji razločki glede koncilskega duha. Tudi v njej so različne težnje — od tistih, ki se zavzemajo za radikalno uresničitev koncilakih sklepov, do tistih, ki niso za kakšne bistvene reforme v katoliški cerkvi. Kaj sodite o tem?
-	To je predvsem notranja zadeva katoliške cerkve, duhovnikov in vernikov. Pijevska politika je privedla Cerkev v ^oboko krizo. Tudi splošen razvoj človeške družbe in znanosti v svetu, pri nas pa še dodatno razvoj samoupravnega socializma, postavlja vernike in Cerkev pred nujnost, da se jim prilagaja. Bržkone je ta koncilska usmeritev ^tualna in sprejemljivejša za vernika, ki živi s svojo Cerkvijo in doživlja v celoti vse značilnosti sodobnega sveta. Tudi v katoliški cerkvi v Sloveniji se opažajo pozitivne spremembe v tem smislu, ki pa se uveljavljajo počasneje kot drugod po svetu, kakor to ugotavljajo mnogi eminentni člani Cerkve v Sloveniji in drugod. Očitno je, daje predvsem po nekaterih obmoi^ih Slovenije še vse preveč prisotna preživela (klerikialna) vloga Cerkve in njen položaj v polpretekli zgodovini, ^ posebej med narodnoosvobodilnim bojem. To tradicijo izkoriščajo tudi nekateri izraziti na-sprotnii socialistične družbene ureditve za pritisk na vernike in duhovnike.
Razumljivo pa je, da naša družba iskreno podpira vse tiste težnje in stremljenja v pokoncilski rimskokatoliški cerkvi, ki kakorkoli pomagajo odstranjevati vzroke, ki so povzročili tako negativno minulost in se zavzema za vse, kar ustvarja realni optimizem za napredek človeštva in socialistične družbe.
Prevelik poudarek gradnji kulturnih’ objektov
—	Uradni predstavniki katolike cerkve se že dolgo zavzemajo za to, da bi v posameznih krajih zgradili kulturne objekte. Zavzemajo se tudi, naj bi urba-, nisti pri projektiranju novih naselij pr^videli prostor za take objekte. Kak^o je vaše stališče do tega?
—	Zdi se mi, da se prepogosto dajeta temu vprašanju preširoka dimenzija in prevelik poudarek. Vsi vemo, da so bile v Sloveniji po osvoboditvi popravljene, obnovljene in modernizirane številne cerkve; zgrajene so bile tudi nekatere nove cerkve
in pripadajoči objekti. Nekateri kulturni objekti so v gradnji, glede mnogih objektov pa poteka upravni postopek. I^edstavniki Cerkve sami priznavajo, da se še v nobenem časovno enakem obdobju v preteklosti ni napravilo toliko kot prav po osvoboditvi.
Seveda pa se pri tem sprožajo mnoga vprašanja: od možnosti in težav za pridobitev lokacije, pridobitev zemljišč do gradbenega dovoljenja, ko se upravni postopek iz najrazličnejših vzrokov mnogokrat zavleče. Težave povzročajo tudi potrebna materialna sredstva za gradnjo, ker leže predvsem na ramenih vernikov — občanov; ti pa morajo misliti tudi na svoje obveznosti do vseh drugih potreb občanov — od šolstva do otroškega varstva in zdravstva, komunalnih naprav in podobno. Glede na zaostajanje na teh področjih tudi v primerjavi z gradnjo kulturnih objektov mora verska skupnost realno računati z možnostmi za realizacijo svojih načrtov. Sicer pa bi želel opozoriti, da se celotni postopek za izgradnjo kulturnih objektov ne razločuje oziroma se ne bi smel razločevati od postopka za izgradnjo drugih javnih objektov.
Menim, naj bi načrtovalci naselij v skladu s potrebami vernikov in zakonitimi predpisi računali tudi na take vrste objektov. Razumljivo pa je, da ob zaostritvah na terenu, kjer se te pojavljajo, nujno nastajajo nesporazumi in navzkri^a tudi pri urejanju teh problemov.
Ob tem bi omenil še prošnjo slovenskih ordinarijev, naj bi občinske skupščine hitreje urejala stanovanjska vprašanja tistih družin, ki še stanujejo v župniščih. Iz že zbranih podatkov komisija SRS za verska vprašanja ugotavlja, da so nekateri primeri že ugodno rešeni, da se za določene druge pripravlja rešitev v bližnji prihodnosti, medtem ko nekaterih tovrstnih prošenj še ne bo možno rešiti zato, ,ker enostavno ni na voljo stanovanj za zamenjavo. Tudi to je prispevek k urejanju problemov v zvezi s kultnimi in z drugimi prostori Cerkve. Opozoril pa bi na znano dejstvo, da tudi sicer 'mnogi lastniki stanovanj zaradi še vedno trajajoče stanovanjske stiske ne morejo uporabljati lastnUi stanovanjskih prostorov, kakor bi to sami želeli. Po zakonu o stanovanjskih razmerjih je namreč lastnik stanovanja dolžan poskrbeti za nadomestni stanovanjski prostor.
Ocena prehojene poti
—	Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik je na novoletnem sprejemu slovenske duhovščine pri vas izrazil mnenje, da lahko s pogumom (in morda tudi s tesnobo) gledamo na pot, ki jo s prelaza novega leta Redamo pred seboj. Se tudi vi pridružujete njegovemu mnenju?
—	Pridružil bi se izraženemu mnenju in določenemu optimizmu, ki je pogojen z dodatnimi ocenami in s stališči, ki ta ^timizem v marsičem modificirajo. Ce je nadškof dr. Pogačnik želel podčrtati potrebnost realnega ocenjevanja razvoja odnosov med državo in Cerkvijo pri urejanju različnih vprašanj, ki smo jih reševali in tudi tistih, ki še stojijo pred nami, v želji, da poudari vso zapletenost in težavnost vprašanja, na kar je potrebno misliti tudi v prihodnje, potem je taka ocena prehojene poti in tudi njena perspektiva spodbudna. Kolikor pa je imel v mislih tudi drugačne ocene in perspektive, jih bo nujno precizirati, ker bi le-te v skrajni konsekvenci morda celo lahko odločilno vplivale na nadaljnji razvoj odnosov in reševanje odprtili vprašanj. Menim, da je treznost in dobronamernost pri obravnavanju nerešenih vprašanj nujen prvi
PAVLE BOJC
pogoj za uspešno poglabljanje medsebojnih odnosov.
Okrog klerikalizma
— V katoli^em tisku je bila objavljena tudi teza, „da je bila lani pregnana utvara o nekem zavestnem političnem neokleri-kalizmu“. Ta „utvara“ naj bi se prelevila v prazen strah, o katerem pravi narodni pregovor, da je znotraj votel, okrog ga pa nič ni. Se strinjate s tal^ mišljenjem?
— Kar pa zadeva te stvari, bi dejal, da moramo biti realisti, torej osvobojeni vseh utvar. Čim pa gremo v prakso, v življenje, pa ni rečeno, da nekaterih poizkusov klerikalizma ni bilo in da se ne bodo pojavljali iz teh ali drugih razlogov. Modro bi bilo, da jih že v kali zatremo, da se skupaj borimo proti njim brez iluzij, da jih ni, pa tudi brez pretiravanja in posploševanja. Klerikalizem je v preteklosti povzročil neizmerno ^odo družbi in tudi Cerkvi. Nobenega klerikalizma, zavestnega in nehotenega, si v samoupravni družbi ne smemo in tudi ne bomo dovolili. Menim, da je ob takem vprašanju potrebna trdna odločnost na obeh straneh. Potrebna pa je tudi želja in pripravljenost k najvei^i odgovornosti pri urejanju vprašanj in problemov človeka, ne glede na to, ali je veren ali ne.
Ob tem pa je nesprejemljiva tudi teza o tako imenovanih „dveh družbah, cerkveni in samoupravni socialistični", ki jo je možno ugotoviti ob razpravljanju o odnosih med Cerkvijo in socialistično družbo. Taka razmejitev nasprotuje enotnosti in enakopravnosti vseh ljudi, družbenim razmeram, v katerih ljudje neposredno odločajo o splošnih osebnih zadevah in zato — v končni konsekvenci tudi o osvobajanju človeka.
Kakor naša samoupravna družba upošteva vsestranske in celotne interese človeka v njegovem popolnem uveljavljanju na vseh področjih življenja, tako je nesprejemljiva vsakršna opredelitev, ki bi del občanov usmerila na uveljavljanje posebnih stališč zunaj samoupravne skupnosti in skupnih interesov. Zlasti bi bilo to nesprejemljivo, če bi se taki politični in splošni družbeni interesi oblikovali na verski podlagi, ker bi tako samoupravna družba postajala področje spopada različnih sil, kar pa ni več daleč od „strankarske" razdvojenosti družbe. Tak razvoj odnosov med Cerkvijo in državo v Sloveniji ne bi bil v interesu niti vernikov niti Cerkv6.
Za zdaj dobra podlaga
— Fo vsem povedanem bi lahko sklepali, da se odnosi med državo in Cerkvijo na Slovenskem vendar pozitivno razvijajo.
— Mislim, da smo glede tega na boljši pot. Na to kaže tudi normalizacija odnosov med državo in Vatikanom. Realni optimizem pri urejanju bodočih odnosov ob reševanju konkretnih vprašanj je potreben in nujen. Odnosi, kakor se zdaj razvijajo, ustvarjajo v glavnem dobro podlago za tako urejanje tudi v prihodnje.
Novi gasilski domovi — Dotrajani mostovi — Luknjasta cesta — Nova šola
—	Priljubljen zdravnik — Sramežljivi cestar — Preveč snega, a brez smučarskega tečaja — Medvedje sredi Čabra — Zanemarjena cesta — Pozabljen spomenik ustreljenim — Vsi hočejo vodovod—Pek je hotel pobegniti
Komaj je konec „uradne zime“ dobro izginil sneg, sem se 23. marca odpravil „zašiliti klobaso**, se pravi, da sem obiskal kraje na krožni poti Kočoie—Ribnica—Sodražica—Loški potok—Podpre-ska—Draga—Trava—Cabar—Osilnica—Brod na Kol^i—Vas—Fara in
^t Kočevje.
V Ribnici mi je vodja prodajalne ^ominkov pri turističnem društvu zaupal, da je nedavno v tednu dni prodal za 40.000 din spominkov, kar je rekord. Vendar se spominkarstvu obetajo slabi časi, če bodo izdelovalce letos res obdavčili.
Na poti proti Sodražici sem najprej pritisnil na sprožilec fotoaparata — za katerega je naslednji dan ugotovil fotograf, da je pokvaijen — ko sem slikal novi dom gasilskega društva Vinice—Zapotok. Dom še ni popolnem dograjen. Postavili so si ga domačini s prostovoljnim delom in prispevld v denarju ali materialu.
Pri odcepu za Novo Štifto — ta cerkev bo letos praznovala 300-letnico — je ob cesti prometni znak, da oba mostova proti tej stari cerkvi nista primerna za promet. Res sta dobro zdelana. Znak pove še, da preneseta le tono teže.
Nato je cesta do Sodražice lepa. Komaj je za tabo obcestna tabla z oznako kraja, pa že začne avto poskakovati, ker je cesta „rahlo pretresljiva** oziroma polna jam.
Na vratih krajevnega urada Sodražica je pisalo, da je zaradi bolezni matičarke urad zaprt. Vendar sem;že skozi okno vi-^el, da opozorila ni jemati preveč zares, saj je matičarka Joža Čarman pridno obdelovala pisalni stroj.
Komaj je naročila kavo za oba, že je vstopila neka ženska in zložila na mizo kup zdravil:
— Vidiš, to je zame, je povedala matičarka. Je prišel včeraj k meni v pisarno neki moški in mi dejal: „Tovarišica, vi ste bolesna.** Nato mi je povedal, da je dr. Sreto Muratovič iz Loškega potoka in mi napisal recept. Se mije zelo dobro zdelo, ker sama ne bi šla k zdravniku. Se dohtarjev bojim kot samega vraga.
V osnovni šoli Sodražica imajo že pripravljeno novo opremo (mize, stole, omare, table) za podružnični šoli Sv. Gregor in Gora. Ko bo lepo vreme, jo bodo odpeljali vozniki.
V Sodražici je deževalo, na strehah avtomobilov, ki so peljali iz Loškega potoka, pa je bilo precej snega. Čeprav sem imel slabe izkušnje — zaradi podobnega vremena sem se moral
Prebivalci z območja vasi Vinice—Zapotok so hitro dogradili gasilski dom. Zdaj morajo urediti še del notranjosti, zaradi česar so najeli 10.000 din posojila. O marljivih gasilcih smo že poročali.
pred dvema mesecema že na Vagovki obrniti — sem vseeno poizkušal srečo.
Bolj ko se je pot vzpenjala, več je bilo na tleh starega snega in več je padalo med dežjem novega. Do Vagovke je bila cesta lepa, naprej pa spet sama jama. Na vsej poti do Loškega potoka sem srečal le po en tovornjak, avtobus in osebni avto. Dva kilometra pred Loškim potokom sem na tej svoji poti naletel na prvega cestarja. Utavil sem in ga slikal. Povedal mi je, da cesto do Vagovke popravljajo s strojem in da je zato boljša. Kako se piSe, ni hotel povedati, ljudje v Loškem potoku pa so na podlagi mojega opisa menili, da je to Alojz Samsa, ki §odi med najbolj marljive cestarje.
NE VERJAMEJO
V GRADBENE ČUDEŽE
Zaradi slabega vremena je bilo gradbišče nove šole pusto. Ravnateljica šo^e je povedala, da bi morala biti nova šola do-
,	v%	•	V
v ' v
Oba mostička pri novi Štifti sta, kot opozarjata obcestna znaka, na koncu z močmi.
grajena do decembra letos in da ji je predsednik občine že naročil, naj naroči zanjo opremo. Oia pa pravi, da doslej v občini še nobena gradnja ni bila dokončana do roka in da se zato tudi pri tej gradnji zelo verjetno ne bo zgd^ čudež. Vesela bo, če se bodo iz sedanje franc-jožefovske šole preselili v novo do jeseni 1972.
V Loškem potoku je tudi zelo slab televizijski sprejem. V šoli so premenjali že več anten, poizkusili so vse mogoče, a ni nič pomagalo. Tako imajo televizor zapečaten.
Prav v Loškem potoku se je izkazalo, da drži tisti pregovor o kovačevi kobili, ki je vedno bosa. Tukaj je namreč vedno zelo veliko snega — smučarskega tečaja za šolarje pa niso imeli. Tečaj so preložili na čas po polletnih počitnicah, da ne bi zaradi tečaja ob polletju trpel učni uspeh. Po počitnicah je izbruhnila epidemija gripe in mumpsa, potem pa je bil sneg poledenel in ni bil primeren za učenje smučanja.
Nova proizvodna dvorana obrata LIK v Podpreski je dokončana, stroja pa sta v njej le dva. Obratovodje ni bilo doma, da bi povedal o tem k^ več.
V tej vasi je precej dojenčkov, veliko očetov in mater pa je zaposlenih. Še več staršev se bo zaposlilo, ko bo odprta nova proizvodna dvorana LIK. Prav zato pa bi v Podpreski potre- ^ bovali otroško varstveno iista^ novo. Pravijo, da bi pravzaprav"^ potrebovali le 'prostore, potem pa bi že našli kakšno žensko, ki bi varovala otroke. Zdaj se dogaja, da pridejo zaposlene mamice v šolo prosit, naj bi spustili .starejšega otrok^ prej domov, da bo doma varoval mlajšega bratca ali sestrico.
Malo iz Podpreske naprej proti Dragi sem dohitel šolarja z aktovko in majhnim psičkom v naročju. Ker je še vedno deže--valo, sam ga povabil v fička. Povedal je, da je Ludvik Lavrič, da hodi v šolo v Podpresko in da je dobil psička v Lazcu. Seveda
me je zanimalo, kaj pravita glede psička oče in mati. Dejal je, da bo oče zadovoljen, mati pa bo najbrž godrnjda. Povedal sem mu, daje bilo tako tudi pri nas in da je moral psiček od
Zaradi nekaterih zapletov pri dobavi strojev in zaradi slabega vremena se je otvoritev nove proizvodne dvorane LIK v Podpreski nekoliko zavlekla. Zdaj smo zvedeli, da bo proizvodnja dvorana odprta predvidoma za 1. maj, če se ne bo spet kaj zatakiiilo pri dobavi strojev.
hiše, ko je uničil drage mamine sandale.
Na Travi me je obilno pogostila učiteljica Nada Vreček. Gasilski dom še vedno ni dokončan, telefona še nimajo, tudi šola še nima tekoče vode, mladinski klub v šoli je odprt ob dela prostih dneh, več šolarjev je zbolelo, predavanja o civilni zaščiti pa so dobro obiskana.
MEDVEDJE V OBČINSKEM SREDIŠČU
Cesta se je nato spuščala v strmih ovinkih navzdol, kot da bi vozil po obodu velikega čebra z vAa vedno nižje. Ko sem prijgi na dno, sem se seveda;,znašel v Čabru, središču sosednje hrvatske občine. Ustavil me je neki štopar, ki je povedal, da je iz Čabra, govoril pa je lepo slovetBko.
Vprašal sem ga, če se res včasih sprehajajo po sredini Čabra medvedje. Povedal je, da res prihajajo v mesto in da so prišli tudi lani in predlanskim. Nekaj let prej, ko je bil on še mlajši, pa so otroci lovili po mestu medvedka, vendar jim je ušel.
Že v Papežih sem zavil proti Belici, zato je štopar izstopil. Posnel sem Belico z večih strani. Vas so požgali Italijani. Še zdaj je polna ruševin, v njej je tudi več zapuščenih hiš, le nekaj jih je naseljenih.
Pri Plešcih, na hrvatski strani, sem nato posnel še spomenik desetim Čmopotočanom, ki so jih tu v bližini postrelili Italijani. Spomenik je zelo slabo vzdrževan. Nanj so pozabili Slovenci in Hrvatje.
Na hrvaški strani je slaba tudi cesta. Kot da bi avto vozil po
Edini cestar, ki sem ga dobil na cesti do Lošega potoka, je bil tale. Imena ni hotel povedati.
maslu ali snegu. Cesta se udira, ker jo hrvaško cestno podjetje posipa z mešanico kamenja in zemlje, sestavljeno v približno enakem razmerju. Ponekod pada tu s strmih sten tudi kamenje na cesto in včasih zapre promet. Zgodilo pa seje seveda tudi že, da se je drevo samo pre-
Peter Klepec iz Ribjeka ob Kolpi pravi, da bodo njegova hiša in še nekatere druge zagotovo debile letos vodovod. Zaradi nesloge v vasi pa je vprašanje, če bo vodovod dobila vsa vas.
vrnilo na cesto in zaprlo promet ali pa so ga posekali domačini in ga čez noč pustili kar čez cesto. Vse pa kaže, da je končno — po več letih — snežni plaz le odnesel v Čabranko obcestni znak „Prepovedana vožnja za vsa vozila**. Ta znak so postavili pred leti zaradi plazu Izmenja, ki se je zrušil na glavno cesto, znak pa so pozabili odstraniti.
VSI HOČEJO
PITNO VODO
Celotno območje krajevne skupnosti Osilnica je zajela „vodovodna** mrzlica, so povedali Osilničanje. Vodovod hočejo v Grintovcu, Ložcu, Padovem, Bezgovici, Ribjeku, Mirtovičih in celo v Bosljivi loki, kjer imajo že dva vodovoda, a hočejo še tretjega.
Peter Klepec iz Ribjeka je povedal, da o gradnji novega vodovoda največ govore tisti, ki niso najbolj redno hodili na prostovoljno delo ali pa so pošiljali na delo otroke in žendce, ki niso mogle toliko narediti kot moški Nadalje je povedal, da v vasi niso preveč složni, zato se lahko zgodi, da bodo nekateri napelji Vć'dovod Fe
Prebivalci Mirtovičev koplje^ jo pesek za vodovodni zbi-raliiik. Pravijo, da bodo do 1. maja gotovo že imeli tekočo vodo. Vodovod bodo napeljali iz 1800 m oddaljenega izvira. Denar za gradijo bo prispevala tudi delnica „Šumarija**.
zase. Menil je, da ni bilo prav, ko so za napeljavo elektrike opravili nekateri še enkrat več prostovoljnih delovnih ur kot drugi. Pravi, da se pri vodovodu kaj takega ne sme več ponoviti. Če kdo ne bo delal, naj pa plača, da bodo drugi delali zanj.
V vasi Mirtoviči imajo na tablicah s hišnimi številkami napisano „Mirtoviči**, na obcestni tabli pred vasjo pa piše ,3oslji-va loka**. Zaradi te table so se razni občinski uslužbenci in drugi že večkrat zgubili.
V mirtoviškem kamnolomu je bilo vse živo. Iz vsake hiše sta po dva kopala pesek za vodovodni zbiralnik. Anton Štimec iz Mirtovičev 3 je povedal, da bodo imeli tekočo vodo že za L maj. Pokazal mi je, kod jo bodo q>eljali. Ženske so se seveda razgovorile, da so dovolj dolgo pile Ko^o, kamor se steka vsa živinska in človeška nesnaga. Zdaj bodo imeli „živo** vodo, pravijo. Izvir iz skale je dovolj močan. Že stari ljudje so to vodo uporabljali namesto zdravil. Če je kdo zbolel, so mu dali samo to vodo piti.
Nato sem poslikal še to in ono v Brodu na Ko^i. Neki občan me je ustavil in me rotil, naj čim pogosteje pišemo o posodobljenju ceste Kočevje— Brod na Kolpi—Delnice.
V Vasi-Fari sem se z učiteljema Volfovima pogovoril o tem in onem. Najbolj so veseli, da jim pek Martin Preložnik ne bo pobegnil v Čabar, kjer so mu ponudiU boljšo plačo in delovne pogoje. Na komaj minulem zboru volivcev so Preložnika le pregovorili, da bo ostal, seveda so morali zato ugoditi nekaterim njegovim zahtevam. Komaj pred nekaj leti je njihov pek prenehal peči kruh, zato je nekdo vozil lauh celo v samokolnici iz Broda na Kolpi v Faro.
V Fari so vedeU povedati tudi, da je pred kratkim prišel nekdo slikat, kako se pri Ajblju sončijo jeleni. Fotogrm so povabili lovci. Ko je fotograf zamišljeno šel proti preži za slikanje, se je nenadoma znašel pred medvedko z mladiči. Seveda se je fotografu nenadoma tako mudilo proti domu, da je izgubil fotoaparat. Medvedki je ušel šele, ko se je na nekem oviriku zapletla v grmovje. Tako je odplavi verjetno po Kolpi en izmed motivov za letošnji kočevski bar^i prospekt, ki ga bo izdalo Turistično društvo.
V trdi temi se je nato pot vlekla proti Kočevju. Med Novimi seli in Banjo loko so avtomobilski žarometi osvetlili dva lepa jelena. Divjadi je ob tej cesti sploh precej, saj pogosto naletiš ria srne, jelene, jazbece in druge prebivalce kočevskih
! 'gozdov.
JOŽE PRIMC
DANES ZJUTRAJ SE JB TAČEUO'.
Koliko nas je?
Statistiki predvidevajo, da nas je rdaj v Jugoslaviji že 20,799.000, v Sloveniji pa pribl. 1,726.000 — Popis bo trajal od 1. do 10. aprila 1971
(Nadaljevanje s 1. str.)
iaijev, dgakov in študentov viš-, jih ter visokih šol?
— Koliko nas je v državi pismenih in Nepismenih?
— Koliko je med nami pravih kmetov, koliko delavcev, inženirjev, lehnikov, gospodinj, učiteljic iii učiteljev, starčkov in babic, koliko dimnikarjev, kovačev, pisateljev in pesnikov, pa še in še ...
— Koliko? Zakaj? ZAKAJ? ZAKAJ?
n
pplHOOJfOiil
Na vse to skušamo odgovoriti v današnjem popisu prebivalstva in stanovanj.
Popisani bomo vsi, ki smo 31. marca 1971 živeli v Jugoslaviji, Sloveniji, naši občini, domači krajevni skupnosti. Popisali bodo tudi vse zdomce, ki so odšli na tuje začasno na delo.
Zvedeli bomo, koliko gospodinjstev imamo v državi. Vedeti hočemo, koliko konj, krav, ovc, prašičev imamo, koliko je njiv in koliko je sploh kmečke zemlje.
Koliko nas je v družini? Kakšna je jugoslovanska, slovenska družina? Kako stanuje,
kako živi? Ali v zidanem, ogrevanem stanovanju, ali kje v baraki ali z ilovico obmetani koči? Vse zanima statistiko — vedo, ki s številkami in drugimi podatki ugotavlja, kakšen je socialni prerez državljanov SFRJ. Saj ni vseeno, ali pridejo zdaj na eno sobo v stanovanju po 3, 4 ali celo več ljudi? Kako graditi v bodoče, če ne vemo, kaj imamo — in kaj bomo potrebovali čez 5,10 ali 15 let!
Zakaj čez 5, 10 ali 15 let? Zato, ker bo statistika s primerjanjem podatkov iz dosedanjih popisov prebivalstva v Jugoslaviji lahko precej natančno odgovorila, koliko nas bo v državi čez 5, 10 ali 15 let.	___
POPIS prebivalstva in popis stanovanj je odgovorno in drago delo! O tem smo v Dolenjskem listu pred tedni že pisali. Pojasnili smo, da je popis izrednega gospodarskega pomena za vso državo in vse Jugoslovane, Slovence, tudi za našo občino in našo hišo. Ogromno nas bo stal, cela armada popisovalcev bo imela z nami lO dni napornega dela.
Zato: pripravimo podatke, zberimo papirje, izmerimo stanovanje, preštejmo domače živali! Ne gre za davke, ne za „družinske tajnosti“. Država želi vedeti, kaj vse v Jugoslaviji imamo, koliko nas je. In država — to smo mi vsi.
Od 1. do 10. aprila bomo dali podatke za popisnice, stanovanjske liste in gospodinjske liste. Dajmo točne podatke — za našo bodočnost gre, za naše načrte in naše otroke.
Bodimo te dni doma, dajmo takoj in točne podatke! Izkažimo se tudi tu kot kulturen, zaveden narod. Popis nas vključuje v vrsto razvitih, civiliziranih ljudi in držav vsega sveta.
Božo: še 21 novih!
Pričkovanih „posebnih presenečenj** do torka opoldne žal ni bilo, čeprav se je dodej najuspešnejši pismonoša Božo 'Kuzmički iz Sevnice vendarle postavil: prinesel je še 21 nročilnic novih naročnikov! Zaključnega poročila še ne moremo dati, saj smo razpisali, da traja tekmovanje pismonoš do vključno ^1. marca 1971.
Dva dni pred zaključkom tekmovanja je pregled v upravi lista pokazal, da smo doslej pridobili 2809 novih naročnikov. Vrstni red „najboljSh med najprizadevnejSmi“ je v torek opoldne dal takole podobo:
— Božo Kuzmički iz Sevnice je do torka opoldne pridobil že 301 naročnika;
— Mustafa Su^agić z novomeSce pošte jih ima 232, na tretjem mestu pa je
— Jože Radešček iz Sen^erneja, ki ima doslej 138 novih naročnikov.
Vrstni red drugih najboljših sodelavcev se v zadnjem tednu ni bistveno spremenil. Ponovili ga bomo prihodnji teden, ko bo dokončno znano, kako nam je uspela jesensko-zimska akcija pridobivanja novih naročnikov v letu 1970/71. Ze danes pa je nedvomno jasno: uspeh je lep in zadovoljiv in zanj smo našim številnim prizadevnim poštnim delavcem res iz srca hvaležni!
UPRAVA USTA
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
Stane Dolanc o ustavi
Nadaljevanje s 1. strani)
voz ne narašča, cene gredo gor, proizvodnja ostaja na starem nivoju, nepokrite investicije se večajo.
„Dokler ne bomo sprejeli osnovnih ustavnih amandmajev, tudi ni mogoče pričakovati uspešne stabilizacije/" je rekel Stane Dolanc in nadaljeval: „Manjka družbene discipline. Vsak gleda le na svoj žep, na svoje podjetje, na svojo občino ali na svojo republiko. Na delovnem mestu bi radi čim dražje prodajali svoje izdelke, ko pridemo domov bi radi čim ceneje kupovali. Kar dve tretjini vseh izdelkov predlagajo za podražitev: cene bomo zadrževali, kolikor bo mogoče. Osnovni živ-
POPIT V BREŽICAH
Na povabilo garnizijskega komiteja garnizijske konference Zveze komunistov Cerkye in medobčinskega sveta ZK Posavje je predsednik CK ZKS France Popit imel v torek v Brežicah s komunisti iz JLA in družbeno-političnimi delavci ter go^darstveniki treh posavskih občin razgovor o ustavnih spremembah. Odgovarjal je na številna vprašanja, ki so mu jih zastavljali in na vse pripombe, ki so mu jih pismeno posredovali že pred torkovim srečanjem.	J.	TEPPEV
Ijenjski standard ljudi ne sme pasti.“ Stane Dolanc je poudaril, da je prav sprejetje ustavnih sprememb najtesneje povezano s hitrejšo rastjo gospodarstva in z njegovo umiritvijo.	J-S-
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
# servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoličarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
TREBNJE: DOLANC O SPREMEMBI USTAVE
Na povabUo obcmskega komiteja ZK je Stane Dolanc, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, v ponedeljek pred polno dvorano prosvetnega doma v Trebnjem predaval o pripravah na spremembo zvezne ustave ter o sistemskih novostih, ki jih prinašajo amandmaji^ ■"
Po predavanju sije tovariš Dolanc z velikim zanimanjem ogledal likovna dela, ki so last Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem.
IVI. LEGAN
Senzacionalno odkritje
Ko to poročamo, kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez še ne more natanko oceniti, koliko milijonov je vredna imenitna arheološka najdba, odkrita pod ruševinami Klemenčičeve hiše ob Trdinovi ulici v Novem mestu, za katero nastaja ena od obeh novih novomeških šol. Kot se je dalo včeraj izvedeti, gre za še starejši primerek halštatsk^a oklepa, s kakršnim sc novomeški mužej že ponaša. Trenutno nove senzacionalne najdbe ni mogoče ovrednotiti, menijo pa, da bi oklep lahko prodali za več milijonov dolarjev.
S podružnico v KRŠKEM In ekspoziturami v METLIKI In TREBNJEM
z A V AS
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst.
% dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obiti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov	,
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno F>od najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
NimOIIESIO
Modna konfekcija »KRIM«, Novo mesto
POTREBUJE
— večje število kvalificiranih, pol-kvalificiranih in priučenih šivilj, kakor tudi krojačev, krojačic
Osebni dohodek od 850 do 1300 din, dodatek na službena leta, dodatek na rednost ter p>ovračilo stroškov prevoza na delovno mesto.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme
»STILLES« Sevnica
objavlja prosto delovno mesto
VODJE NABAVE
Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat
izpolnjevati še ncislednje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ali srednjo strokovno izobrazbo lesne smeri z 2, 4 ali 6 let ustrezne prakse.
Kandidati naj naslovijo vloge na naslov podjetja v roku 15 dni po objavi.
Veleblagovnica NAMA Ljubljana	
Tomšičeva 2	
želi v letni sezoni 1971 zaposliti	
v počitniškem domu Novi Grad (Istra)	
SAMOSTOJNO KUHARICO	
Delo V počitniškem domu bo trajalo od 1. junija do 20. septembra 1971	približno
Stanovanje je zagotovljeno v domu. Kandidati, ki se želijo v času letne sezone zaposliti ob morju, naj se osebno zglasijo v kadrovsko-socialni službi podjetja.	
Dom Svobode Straža
nudi
dvosobno stanovanje s kuhinjo in kletnim prostorom
Pogoj: stanovalec bi moral opravljati posle hi&nika v domu. — Ponudbe pošljite na naslov: DPD Svoboda, Straža.
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame istare mame
CECIUJE NOSE iz Gabija ,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, gospodu župniku za obred in Francu Litzaiju za poslovilne besede. Najlepša hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož in otroci z družinami
Ob bridki izgubi dragega moža, oćeta in brata
Antona Klevišarja
iz Rodin pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni Lovski družini iz Črnomlja, kolektivu BELTA in železnice, organizaciji ZB in RK Talčji vrh. obema govornikoma. častiti duhovščini in vsem, ki so ob hudi Izgubi sočustvovali z nami in spremili pokojnika na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Tončka z družino, sin Stane, brat France z družino, sestre Anica, Angela, Alojzija, Fani z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
FRANCA BOGOVIČA
iz Sentlenarta 87, Brežice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji p>oti in darovali toliko vencev in cvetja ter sočustvovali z nami. Zlasti lep« hvala vaščanom iz Gor. Obreža za darovani venec in govornici Minki Glogovšek za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala še članom kolektiva GG — obrat fransp>oi't mehanizacija, Brežice, članom delovne skupnosti NOVOTEKS Novo me?to in obrata v Metliki, KOKRA Kranj in PREVOZ Brežice Žalujoči: žena Matilda, sinova Ivan In Slavko z družinama, hčerki Irma por. Vrta6i5 in Tilka por. Volčini z družinama, brat Ivan, sestra Lojzka in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame in stare mame
KATARINE SEVER
Prai^rot 10
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji p>oti in ji darovali toliko lepih vencev. Zahvaljujem se tudi tovarni 'BELTi- Črnomelj, »ISKRI« Semič in organizaciji ZB Stranska vas, ki so nam izrekli sožalje ih darovali vence. PrAv posebhn hvala zii izkazano prijateljstvo med boleznijo v.sem, ki so jo obiskovali, enako sosedom 7ix vsestransko {»moč.
Žalujoči: sin Marjan z dr»«ino in hčerka Francka z družino
Šf. 13 (1096) — 1. aprila 1971
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! —
tistega lanskega dne "
Barbara
Zelen poletni dan, pijan od žgočega sonca in trepetajoče svetlobe, ki se je lovila nad pokošenimi travami. Dan se je rokoval z nočjo.
Barbara je bila že močno utrujena. Ves teden so kosili in pod kozolcem je stal še zadnji voz sena. Toplota pomladi in polena je še uhajala iz njega in stiskala iz suhih bilk vonj, ki ga ne začutiš, če vsega tega nimaš rad.
Barbara je imela še velšco dela. Bila je sobota. Pospraviti je morala še kuhinjo in dvorišče. Okna so se bleščda svež^ umita, tla so bila umita. Na oknu se je razcvelo trideset rdečih nageljnov.
Barbara je bila zlato dekle. Česar so se prijele njene roke, vse je dobilo odsev njene podobe, njene mladosti in miline.
Izpod rute so ji uhajali dolgi črni lasje. Neugnani in najlepši lasje. Naj je bila v še taJco preprosti obleki in naj je držala v rokah vedro, motiko ali krtačo, vedno je bila tako preprosto lepa, da so se oči nehote ustavljale na njej.
Bile so počitnice. Dijaki in študen^'e so prihajali v vas k starim mamam, tetam in prijateljem. Kako jim je Barbara zavidala! Kako rada bi se tudi ona vračala iz šolskih klopi, toda že zdavnaj je morala pokopati misli na to.
Vas je čez noč oživela. K sosedovim je prišel gospodinjin nečak, visok in vitek fant. Nazadnje je bU tu, ko je bil še deček kakih dvanajstih let. Potem je odšel s starši daleč v mesto.
„Andrej, ti? “ seje začudila Barbara, ko gaje zagledala.
Njegove oči so se prijazno smehljale. Barbara še nikoli ni videla lepših oči, bolj modrih in bolj jasnih. In oči so ji povedale vse.
,JSem pa res vesel, da te vidim. Joj, koliko let se nisva videla! Spominjam se te, ko si bila še dekletce, zdaj pa si že pravo dekle. Pa še presneto čedno dekle!“
„Oh, Andrej, nikar,“ se je smehljala v prikupni zadregi.
Potem sta se pogovarjala, smejala, se spogledovala in spet, smejala.
„Oprosti, motim te, kajne? Mrak je že, ti imaš delo. Smem priti zvečer? “
,J*ridi! Seveda!"
Potem je odhitela v hlev, skedenj in na studenec po vodo. Vse v njej je čudno drhtelo. Prijeten nemir mladih let, nemir pričakovanja, tople človeške bUžine, ki jo začutiš nenadoma in te prevzame do dna.
Zvečer so kresnice prižigale svoje lučke. Sedela sta na klopi pred hišo. V spominu se jima je porajalo njuno minulo otroštvo.
„0,‘Barl5ara, kako sem vesel, da sem tu. Se še spominjaš, kako si bila huda, ko si si zaradi mene razbila koleno, idlko nisi hotela od mene vzeti bombonov, pa sem jih potem jezno vrgel na tla? Vendar ti seveda tega nisi vedela."
,Ali pa takrat, ko smo bili zaprti! Še veš, ko si ti razlil črnilo po mizi, ker si v odmoru gledal v redovalnico, pa nismo in nismo hoteli povedati, kdo jej bil? “
,Ampak tega pa nisi vedela, da si mi bila izmed vseh deklic ti najbolj všeč.“
„Pa ti meni tudi,“ je priznala.
Našla sta svoje otroštvo. Našla sta svojo najlepšo in nepozabno ljubezen.
MINA
Srečanje
Bilo je jutro, Sonce je vzhajalo izza visokih dreves na oddaljenem hribu. Rosa se je lesketala na poletni travi, nad reko v dolini pa se je vlekla gosta megla. V krošnjah dreves so ptice s pe^em pozdravljale novo jutro.
Stopal sem po kamniti cesti in premišljeval. V leskovem grmu je veselo žgolelo. Nenadoma se je iz njega dvignila jata ptic. Pred sabo sem imel še dolgo pot, zato sem stopal hitro, čeprav so me bolele noge še od prejšnjega dne.
Pot je bila* strma in kljub hladni jutranji sapi mi je pot stopil na obraz. Čez eno uro sem prišel v mesto. Se vedno so napise in izložbe razsvetljevale luči. Po cesti so drveli avtomobili. Vsem se je mudilo. Hitel sem nakupovati vse, zaradi česar sem se namenil sem, da bi se lahko čimprej vrnil domov.
Spet sem bil na cesti, ki vodi proti naši vasi. Po nekai sto metrih hoje sem pred seboj zagledal dekle, ki mi je bila že dolgo všeč. Ime ji je bilo Sonja. Kri mi je stopila v glavo. Vedel sem, da jo bom dohitel, a nisem našel besed, s katerimi bi jo ogovoril. Vedno bolj sem se ji bližal z rdečico na licih. Končno sem jo dohitel in rekel;
,JCje si bila? “ Zvenelo je čudno, a nisem znal drugače. Kmalu sem dobil nekoliko posmehljiv odgovor:
„To je moja stvar!“
Te besede so me docela poparile. Nisem vedel, kaj naj rečem. Tiho sem stopal poleg nje, kot okregan sin pred očetom. V mislih sem i^al maščevalen odgovor, s katerim bi se ji oddolžil, a besede niso hotele iz ust.
I
Pospešil sem korak in se brez be^d oddaljeval od nje. Želel sem si, da bi bil čim dalje od nje. Vedel sem, da se mi posmehuje, in to me je še bolj težilo.
Kot bi trenil, sem prišel domov. Zdelo se mi je, daje bila pot iz mesta do naše vasi najkrajša in hkrati najhujša v mojem življenju. Lep dan, kakršen se mi je obetal zjutraj, seje zame že po nekaj urah končal. (
HENRY W.
Prosim, da objavite to moje pismo, ki je'hkrati pripomba na /
članek o samoprispevku za sev-niški zdravstveni dom.
Sladkor in šećer
Lepo pripravljen maturantski ples „Gaudeamus igitur“ in odličen program brežiških maturantov (24. generacija) bosta ostala v lepem spominu vsem, ki so se v soboto, 20. marca, udeležili svečanega maturant^ega plesa v Čateških Toplicah. (Foto: Pavel Zagode)
OB ZBIRANJU DENARJA ZA SEIVNIŠKI ZDRAVSTVEML DOM
Samoprispevek na samoprispevek
»Plačevati moramo samoprispevke, nihče pa ne vpraša, kako mi živimo ...«
Ko je bil 1969 referendum o samoprispevku, je v našem kraju večina ljudi glasovala proti, in to predvsem zato, ker sev-niški zdravstveni dom za nas ne pride v poštev, saj imamo svojo zdravstveno postajo v Krmelju, ki je bila prav tako zgrajena s samoprispevkom.
Pričakovati je, da bo potreben samoprispevek tudi pri cesti Šen^anž-Krmelj,'" zato vprašujem, koliko samoprispevkov bo še potrebno v sevniški občini, da se bo kaj naredilo?
V naši družini plačujemo že tri samoprispevke:	za	sevniški
zdravstveni dom, za tehtnico ter za dvorano v Šen^anžu. Mislim, da sem upravičena dati pripombo na tako ravnanje, zakaj nihče nas ne vpraša, če morda tudi sami kaj potrebujemo. Naj povem, da je bilo treba veliko let, preden smo prihranili toliko denaija, da shlo zgradili* hišo, ki je le toliko urejena, da lahko zasilno bivamo v njej. Vodo je treba še vedno nositi v vedrih, zato je razumljivo, da riam je potreben vsak dinar, če hočemo prihraniti za vodovod in pralni stroj in še nekatere druge stvari, ki jih hiša potrebuje.
Ce uslužbenci res ne morejo delati več v starem zdravstvenem domu, naj sami primaknejo. Tudi jaz sanjam o pralnem stroju in lepem stanovanju, pa ne morem do njega. Kot 4-član-ska družina imamo dovolj izdatkov. Samoprispevki pa jih še povečujejo.
Mislim, da bi bilo prav, če bi prišli iz Sevnice kdaj pogledat, kako živimo in da moramo tudi sebi kaj urediti in izboljšati. Če res ne morejo brez samoprispevkov, smo sicer pripravljeni plačevati, vendar samo za tiste stvari, od katerih bomo imeli korist. Sevniški zdravstveni dom ni pomemben za vse, saj dvomim, da bi iz našega kraja kdo raje hodil v sevniški zdravstveni dom kot pa v krmeljsko postajo, kije še enkrat bližje.
SANDRA DERMEU Hrušica 11 p. Šentjanž
fo	cO			
p	CD ^ o S'	Ib		
#	»d M			
Jl;.
Franek-mm ^ ^uccHtRo
NETO (8) |C
FranckzKBm
NETO (8) r.
SU6AR CAXAP SUCRE ZUCKER ZUCCHERO
'V
S
ecei
ZA
ugostiteljstvo
FranekzAGREB
NETO (8) |/.
SUGAR CAXApO SUCRE ^3 ZUCKER
E
ecei
ZA
I irir»CTITCI
PoSiljam vam dve različni 8-gram-ski vrcčici sladkoija za kavarniške
Eotrebe. Sem precej velik potrošnik ave, zato pridem zelo pogosto v stik s takimi rečmi.
Na eni vrcčici, pakirani v podjetju FRANCK v Zagrebu, piše na prvi strani dvakrat v rdeči barvi „šećer za ugostiteljstvo“ in dvakrat v črni barvi „Sugar, Caxap, Suae, Zucker, Zucchero“, na zadnji strani pa 3-krat „Franck-Zagreb“. Na drugi vrečici, pakirani v KOLINSKI Ljubljana, pa piše na eni strani „Sladkor za kavarne" in „Sečer za kavane“, zadnja stran vrečice pa je izpolnjena z motivi narodnih noš Jugoslav^e.
Vprašam se, kaj bi bilo narobe pri sladkorju FRANCKA iz Zagreba, če
bi le enkrat pisalo na prvi strani „šećer", drugič pa „sladkor"? Izpustili bi lahko tudi vsa tuja imena, Id poimenujejo naš sladkor, ali pa jih pisali vsaj samo enkrat. FRANCK ima namreč mnogo odjemalcev v Sloveniji, saj sodi ta del jugoslovanskega tržišča prav v njegovo območje. Slovenci pa končno tudi nismo dolžni sprejemati ,,šećer“ za „sladkor". Pripominjam, da je včasih FRANCK že imel slovensko besedilo na svojih proizvodih.
Tudi v gospoadrstvu naj pride do izraza ustavno določilo o enakopravnosti jezikov!
Prilagam dve prazni sladkorni vrečici.
NABIRALNA AKCUA ZA INVAUDA RUDIJA
D
Jelka podarila 2.000 din Rudiju
Jelka Lavrič iz Žabje vasi prispeva za voziček mladega žužemberškega
invalida iz svoje zbirke 2000 din
„Za Jelkino zdravljenje bo, kot zdaj vse kaže, ostalo dovolj de-naija za dvakratno zdravljenje v Nemčiji. Prosimo, da bi od njenega denaija odšteli 2000 dinaijev za invalidski voziček Rudija Žlajpaha v Žužemberku ...“. Tako nam je v ponedeljek zjutraj prišla povedat Jelkina mama iz Žabje vasi in v imenu naših bralcev, ki zbirajo denar za Rudijev invalidski voziček, smo se ji seveda prisrčno zahvalili za naklonjenost in človekoljubno dejanje bolne Jelke.
Pri blagajni n^ga lista so v p teklem tednu prispevali za Rudi Anica Kulovec iz Novega mesta 20 din, Ivanka in Rudi Kverh iz Kočev-
re-
«a;
ja 60 din, Obrat Lisce v Krmelju s svojimi delavci 591 din, neimenovana iz Novega mesta 40 din, Drago in Branko iz Irče vasi 20 din, Justi
Stava
Za stekleni co šampanjca je menda komandir postaje milice vJCostanjevici - v središču žabjih lovišč torej -živi žabi odgriznil pol kraka - eno nogo. Ali je bilo potrebno za dobljeno stavo potem^ tega pol kraka tudi pojesti, naši viri ne povedo.
Drugo stavo je skušal dobiti novomeški čevljar Vinko Verbič, ki naj bi za 20 starih tisočakov pojedel celo žabo. Ko je bilo potrebno pripraviti denar, ni bilo junaka, ki bi si upal skleniti stavo z lovcem na žabe. Verbič pa je žabo za vsak primer že malo namočil v pijačo na mizi - da bi šel zalogaj, ki je bil še živ, laže po grlu!
\ ^
Inipektor, zakaj tak odnos?
13. marca sem gnal dve lastni kravi na pregled v dva kilometra oddaljeno osemenjevalno postajo v Pijavice. Tov. Tone Tomažin, ki dela na tem rajonu, mi je pojasnil, da ne pregleduje več krav sam, marveč skupno z veterinarjem, in to vsako sredo. Ko sem naslednjo sredo čakal s kravama ob cesti, sta se osemenjevalec in veterinarski inšpektor Cvetko Bunc res pripeljala mimo, vendar je inšpektor dal znak, naj tov. Tomažin ne ustavlja. Po enournem čakanju sem tako ostal na cedilu. Res je, da sta imela enourno zamudo, vendar ni bistvene razlike v času, če se pregled opravi v določenem kraju ali zunaj njega. Tov. Tomažin je že večkrat (z zamudo) osemenil na tem kraju, prav tako pa tudi veterinar Ivan Vraničar. Tov. Buncu pa se očitno ni zdelo vredno vstati s sedeža zaradi dveh krav. Menim,daje tak odnos vse prej kot spodbuda za razvoj živinoreje.
S. B. Bruna vas
Zbirka za Jelko
v zadnjem tednu so nam z denarnimi nakaznicami posiali za Jelko: družina Adlešič iz Adlcšičev - 50 din, Leopold Lovšin iz Ravensbui^a v ZR Nemčiji - 897,50 din (zbirka med slovenskimi rojaki - delavci iz Ravensburga), in Marija Glad iz Gladloke pri Kužlju 50 din.
Pri blagajni DL je za Jelko prispeval Viktor Štrumbclj iz Vavte vasi 50 din.
Centrala Narodne banke iz Beograda nam je medtem zamenjala tudi 7 starih tisočakov, ki jih je poslal za Jelko neznani darovdec s tem, daje kuverto s sedmimi starimi (že neveljavnimi!) tisočaki oddal na pošti v Metliki. NB v Beogradu nam je stare tisočake zamenjala ter nam poslala za Jelko 68,60 din.
Do ponedeljka, 29. marca do-
Sioldne, je bilo zbrano in oddano na elkino hranilno knjižico pri DBH že 74.095,13 din. Hkrati pa je Jelka podarila za Rudija 2l^paha, invalida iz Žužemberka, 2000 din, tako da ima zdaj na hranilni knjižici 72.095,13 din. Vsem darovalcem: prisrčna hvala!
DOLENJSKI LIST
Lavrič iz Jurke vasi 100 din,' Janez Kikelj iz Srebrnič 20 din, Štefka Kerin iz Leskovca pri Krškem 20 din in Marija Gladloke pri Kui^u (Hrv.) 50 din.
Na žiro račun DL je poslala za Rudija neimenovana iz Novega mesta 50 din.
Tudi Rudiju Žlajpahu smo v ponedeljek odprli novo hranilno knjižico pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, na kateri je vpisanih 1921 dinaijev. V DBH pa so ta-
koj tudi pripisali na Rudijevo knjižico še 2000 din, ki mu jih je ta d^ iz svoje zbirke podarila Jelka Lavrič iz Žabje vasi. Za Rudijev invalidski voziček je doslej zbranih torej že 3.921,00 din^ev-
Za nadaljnje prispevke za mladega invalida v Žužemberku se priporočamo našim naročnikom in bralcem, vsem dosedanjim darovalcem pa se lepo zahvaljujemo za izkazano pomoč!
DOLENJSKI LIST
r
Tovarna KHD — DEUTZ
sprejema direktna vplačila za svoje izdelke od jugoslovanskih delavcev v tujini, kakor tudi za njihove svojce v sporazumu z AGROTEHNIKO — Ljubljana.
DEVIZNI ZNESEK LAHKO NAKAŽETE NA: VVESTDEUTSCHE LANDESBANK KOLN — KONTO 4400 — TRAKTORENVERKAUF JUGOSLAWIEN
obvešča cenjene kupce
Odprli smo konsignacijsko skladišče za prodajo znanih in kvalitetnih traktorjev DEUTZ z največ opreme v serijski proizvodnji
po zelo konkurenčnih cenah
KUPCEM SO NA VOLJO TRAKTORJI
Tip	DM	Lit	Asch	US S
D 2506 22 PS	8.866.—	1.507.840.—	62.975,2	2.420,42
D 3006 30 PS	9.369.—	1.593.385.—	66.548.—	2.557,73
D 4006 35 PS	10.447.—	1.776.721.—	74.205.—	2.852,03
Traktorji DEUTZ, sodobni traktorji z
— avtomatsko hidravliko I. kategorije
— zračno hlajen diesel motor z direktnim ubrizgavanjem
— dvojna sklopka — dvostopenjska
— možnost spreminjanja koloteka spredaj in zadaj
— nihajno vezana prednja prema z vzmetenjem
VINOGRADNIKI, LASTNIKI MANJŠIH POSESTEV!
V konsignacijskem skladišču italijanske flrme^Ferrari« lahko Izberete zelo kvalitetne specialne traktorje in enoosne traktorje, jakosti motorja od 9 KS pa vse do 40 KS. Traktorji »Ferrari« imajo štiri pogonska kolesa in so zaradi svojih specialnih dimenzij zelo okretni. Lahko jim dodamo vse potrebne priključke!
TRAKTOR »FERRARI« TIP MT-65 PRVOVRSTNA TEHNIKA ZA IZREDNE POGOJE
# vsestransko preizkušen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba
0	upravljanje traktorja Izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja,
majhnega rajdnega kroga in hidravličnega krmila
# izredna okretnost; 8 hitrosti naprej, 4 hitrosti nazaj, 4 hitrosti za delovno orodje-frezo, kosilnico itd.
Zahtevajte prospekte, cene In ponudbe pri:
»AGROTEHNIKA« export-import LJUBU AN A, Titova 38 AGROTEHNIKA, poslovalnica Celje AGROTEHNIKA, poslovalnica Maribor AGROTEHNIKA, poslovalnica Murska Sobota AGROTEHNIKA, poslovalnica Ljutomer AGROTEHNIKA, poslovalnica Poreč
Vsa ostala pojasnila In Informacije dobite pri AGROTEHNIKI Ljubljana, zastopniški oddelek, telefon štev.: (061) 315-555 Interno 312.
NUDIMO VAM:
# ENOOSNI TRAKTOR MC 60, 12 KM, cena; 330.800 Lit in 4156 N-din;
# TRAKTOR MC 60-PT, 4 pogonska kolesa, 18 KM, cena: 938.720 Lit in 11.794 N-din;
# TRAKTOR MC 60-PT, 4 pogonska kolesa, 25 KM, cena: 1,016.750 Lit in 12.774 N-din;
# TRAKTOR MT-65, 4 pogonska kolesa, 30 KM, hidr. volan, cena 1,473.250 Lit in 18.510 N-din;
ter priključke:
— pluge eno in dvobrazdne, preobračalnike;
— okopalnike za vse traktorje;
— kosilnice za vse traktorje;
— prikolice od 1900 kg nosilnosti.
SERVISI IN REZERVNI DELI SO Z;^GOTOVLJENII
z žulji lastnih rok rojena In zgrajena!
I
I
I
Dvajset let ni dolga doba, in vendar je v semiScem primeru prehitela dolga desetletja. Iz izrazito kmetijskega območja se je v tem času razvila trdna industrija, ki zaposluje čez 700 ljudi. Žene danes srednjih let, urejene na videz in sicer, so — Iskrinemu napredku orale ledino - Se otroci so bile, ko jim je tovarna pomeni vse. Še danes je tako in še bodočnost bo njihova preko otrok.
Prva in edina služba
LJUBA CAS, knjigovodkinja osebnih dohodkov: - 15. maja bo 20 let, kar sem prestopila prag tovarne. Komaj štirinajst let mi je bilo. Pravi otrok sem bila, a takrat so bUi drugi časi in take so jemali v službo. Spominjam se, da sem bila prvi dan vsa preplašena, ker je povsod dišalo po kemikalijah. Opozarjali so me, česa ne smem in kaj lahko primem Z rokami. Pn^ osem let sem bila v proizvodnji, potem pa so za pisarne iskali sposobnih moči med delavci. Tako sem pristala v knjigovodstvu. Priznam, da mi je milo pri srću, če se spomnim na vseh dvajset let v podjetju. Pomagala sem ustvarjati podjele, ki je danes tako veliko in ugledno celo v tujini. Vse kaže, da bosta tudi moja dva otroka, ki sicer hodita še v osnovno šolo, pristala v Iskri. Kaj naj bi jima boljšega želela?
Še sanjalo se mi ni, da bo tako
MARIJA PEČ A VAR, preddelavka v obratu I: - Z Iskro se je zame začelo življenje. Do oktobra 1951, ko sem se tu zaposlila, sem delala kot gospodinjska pomočnica. Takratni obratovodja Lovko mi je pokazal, kako se na ročni stiskalnici dela, zabičal pa mi je: „Stalno umivanje rok, čistoča in disci-plina“. To mi je ostalo do danes. Kasneje smo urejali okolico in prostore, da smo lahko sploh delali. Še sanjalo se mi ni, da bo Iskra nekoč podjele, ki bo res kaj pomenilo in celo izvažalo. Moje mnenje je, da smo imeli dobro vodstvo, sicer ne bi tako napredovali. Moja prva plača je bila 2200 din. Najprej sem si kupila obleke, kasneje, ko so vpeljali posojila, sem kupovala za dom. Za prvo posojilo 35000 din sem kupila lepo kuhinjsko pohištvo. Takrat se mi je zdelo, da je ves svet moj.
Zdaj imam družino, urejeno življenje in sem res zadovoljna.
Tretja na spisku zaposlenih
MARIJA OGULIN, končna kontrolorka izdelkov: - Bila sem otrok brez staršev. Po koncu vojne spm bila v Semiču v mladinskem domu, kjer nas je bilo zbranih več sirot. Ni mi bilo še 15 let, ko sem začela samostojno življenje. Ko sem aprila 1951 dobila službo v tovarni, sem našla tudi sobo in sama skrbela zase. Tu, kjer smo danes, je bila stavba kmetijskega posestva. Čudno se nam je zdelo, da bo namesto kmetije delavnica, a ker je bila edina služba, nisem spraševala ne razmišljala. Tovarna mi je že od začetka pomenila vse, tako kot danes. Leta 1962 sem se poročila. Z možem sva se spoznala v podjetju. Zdaj imam dva otroka, tovarniško stanovanje v bloku in razmišljamo celo o gradnji hiše. Mladi si danes ne predstavljajo, kako smo začeli mi, pred dvajsetinu leti.
Čez vsa delovna mesta
JELKA PUCELJ, prodajna referentka: - Ko sem 15. junija 1951 prišla v podjetje, jih je bilo pred menoj samo 10. Ker sem bila že prej tri leta v zadrugi, kjer sem vodila vse finančno poslovanje, so me takoj dali v pisarno. Dela je bilo malo, mene pa je vleklo k delavkam. Tako sem začela pomagati tudi v proizvodnji. V teh letih sem bila na vseh delovnih mestih, razen direktorskem. Včasih delo ni bilo tako točno določeno kot danes. Poprijeli smo, kjer je bilo potrebno. Ne glede na to, ali si iz pisarne ali iz proizvodnje, smo okopavali za drevje, urejali dvorišče, in če je bil mladinski sestanek, smo prišli vsi do zadnjega. Danes sc od 500 mladih ljudi udeleži mladinskega sestanka kakih 20. Začeli smo iz nič, zraslo pa je dosti.
Ce bomo naprej uspevali tako, bomo našim potomcem pustili lepo dediščino. Moja hčerka je tudi že pri nas v službi.
Prva pred dvajsetimi leti
ANICA VIDMAR, preddelavka v navijabiici: - Na spisku zaposlenih sem bila 1. aprila 1951 prva v Iskri. Že prvi dan so mi dali v roke orodje. Začela sem navijati kondenzatorske svitke na malem stroju. Postopek je bil povsem drugačen kot danes. Nihče ni rekel, koliko moramo na dan narediti, a smo tekmovale med seboj kar za zabavo. Ce je katera naredila 10 kosov več, je bil že ogenj v strehi. Druga drugi smo bile nevoščljive. Za prvo plačo okoli 2000 din sem kupila krilo in nekaj perila. Do zdaj se še ni zgodilo v vseh 20 letih, da bi kdaj ostali prvega brez osebnih dohodkov. Ce bi mi kdo pred leti dejal, da bo naše podjetje to, kar je danes, bi se smejala. Ce pa danes rečejo, da bomo čez nekaj let še veliko večji, trdno verjamem. Delavci včasih nismo bili tako poučeni o načrtih za razvoj. Mi starejši smo še pripravljeni poprijeti za nadaljnji razvoj tovarne. Dokler bomo zmogli. Tudi moj sinje že dobil delo v našem podjelu.
Danes se ne morei umazati
VERA VIDMAR, preddelavka: - Pred dvajsetimi leti je bilo moje prvo delo v podjetju navijanje sljude na mikrometru. Nikdar prej nisem videla take naprave. Pri izdelavi kondenzatorjev je bil takratni delovni postopek v primerjavi z današnjim ko noč pa dan. Takrat smo smolo topili v loncih in kar naprej smo bile umazane. Danes je tehnologija druga, postopek pa tak, da se pri tem nihče ne more umazati. Čeprav je bilo pred leti delo težko in naporno, nam je bilo všeč. Po službi smo ie okopavale tovarniški vinograd, sledila pa je vedno zabava s plesom. Za vse proslave in prireditve smo delavke iz Iskre pletle vence. Na prvi kolektivni izlet pa smo šli na Mirno goro peš. Ugotavljam, da veliko ljudi zna ceniti Iskrin napredek. Nekoč mi je nova delavka rekla: „Rada bi TOznala tistega, ki se je spomnil, naj bo v Semiču tovarna.
Želim mu vse najboljše'*.
Na mestu, kjer je stal nekoč zloglasni dvorec roparskega viteza Strniše, ki ga opisuje Valvasor, živi in dela Iskrin kolektiv. Pustimo ob strani razvoj kraja v stoletjih, poglejmo le, kaj je prinesel napredek zadnjih dvajsetih let. To je najpomembnejše v celotni zgodovini Semiča.
Iskra, ki je leta 1951 začela v delavnici Z 10 zaposlenimi, je imela leta 1957 čez 100 ljudi s 1,511.000 din ustvarjenega dohodka. Leta 1967 je štel kolektiv 485 članov, proizvodnja je znašala 36,544.000 dinarjev. Letos imajo na plačilnem spisku čez 700 zaposlenih, ki bodo do konca leta ustvarili 78,000.000 dinarjev celotnega dohodka. Kaj še bo? Ob otipljivem napredku zadnjih let se nihče več ne posmehne, če sliši napoved: »Semič bo kmalu močno industrijsko središče z razvitim turizmom.«
Med strokovnjaki, ki danes v tovarni kondenzatorjev zasedajo odgovorna delovna mesta, je večina štipendistov. Tovarna jim je kot domačinom pomagala pri študiju, in kot zatrjujejo vsi po vrsti, brez štipendije ne bi prišli do poklica. Kar so oni povedali ob jubileju, je kolektivu prav tako v čast.
Tehnik je bil redkost
2ANI ŠKRINJAR, tehnik elektro stroke in obratovodja: - Leta 1957 sem bil prvi štipendist kolektiva. Za šolanje na štednji tehnični šoli v Krškem so mi dajali 6000 din štipendije. Ni zadoščalo za kritje stroškov, a sem zelo skromno živel, nekaj pa so mi dali tudi doma. Res pa je, da brez tovarniške štipendije ne bi nikdar prišel do poklica. Doma sem s kmetije. Leta 1962 sem prišel v službo. Takrat so bili tehniki v Iskri še redkost, danes pa nas je več kot 40.
Ko sem prišel, je bila serijska proizvodnja fe v povojih in tudi izmečka je bilo še precej. Zdaj delamo tudi po 300.000 kosov enega izdelka na mesec. Izdelkov z napako pa je neprimerno manj.
V Iskri je veliko razumevanja za strokovnjake, drugače nihče ne bi ostal. Meni so dali že po letu dni stanovanje v bloku, danes pa ga lahico strokovnjak dobi ob nastopu službe.
Strokovnjak se kali ob delu
VLADIMIR ŠKRINJAR, inženir strojništva: - Sel sem po bratovih stopinjah. Najprej so me šti^ndirali na srednji šoli v Krškem, potem še na univerzi. Po osnovni šoli sem oddal šest prošenj za štipendijo, a mi je odgovoril samo STOL iz Kamnuca, da ni nič, drugi pa še tega niso naredili. Islba je bila edina, ki me je podprla. Zdaj sem vodja teluiološke priprave. Lahko le pohvalim razumevanje za kadre, saj je malo tovarn, ki bi tako skrbele za zaposlene.
Vedeti je treba, da se stro-
kovnjak kali v podjetju, ker šola ne daje vsega. V Iskri s potrpljenjem čakajo rezultatov. Ko sem jaz prišel v službo, sem pri priči dobil stanovanje v bloku. Tudi z osebnimi dohodki sem zadovoljen in sploh z življenjem v Semiču, le malce razvedrila človek pogreša, če se navadi življenja v mestu.
Prvi inženir v Semiču
VLADIMIR ZORC, elek-troinženir za šibki tok: -Študij na univerzi sem začel brez štipendije. V III. letniku se je zataknilo. Pomagal sem si tako, da sem vsakih 14 dni prišel domov v Črnomelj, nekaj dni popravljal radioaparate in tako zaslužil. V III. letniku sem končno dobil štipendijo lEV v Ljubljani, ti pa so me odstopili obratu Iskre v Semiču. Nisem okleval, ko je bilo treba po študiju na deželo. Ker so ponujali stanovanje, jaz pa, sem imel že družino. Od lani sem vodja tehnično proizvodnega sektorja. Po mojem je zdaj organizacija dela v podjetju dobro izpeljana. Velik napredek se kaže že v letih od 1960 dalje, ko sem jaz prišel v kolektiv. Takrat nas je bilo 150, in ko sem slišal za m-črte, da bo imela tovarna nekoč še enkrat več ljudi, mije šlo na smeh. Zdaj se ne smejem več, ker nas je že'‘čez 700. V tovarni je zdaj 5 diplomiranih inženirjev. Vsak ima l^po možnost za uveljavitev, ce se le poglobi v delo, ker je pri nas dejavnost ozko specializirana.
Še ni bil vojak
JANEZ ŠTEFANIC, elek-troinženir: - Iz Podzemlja sem doma. Pred devetimi leti sem prvič videl tovarno, ko sem se prišel pogovorit zavoljo štipendije. Najprej so mi dali štipendijo za srednjo šolo, potem še na fakulteti. Diplomiral' sem novembra 1970. Službo sem nastopil takoj in dobil tudi stanovanje, a me bo čakalo, ker moram še k vojakom. Kakor sem doslej spoznal kolektiv, mi ne bo žal, da sem se zanj odločil.
Št. 13 (1096) — 1. aprila 1971
DOLENJSKI LIST
Dolenjska banka in hranilnica 'Novo mesto
vabi k sodelovanju večje število noviii sod«^lavcev.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta:
— za sodelavca z višjo izobrazbo
ekonomske ali druge, delovnemu področju ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj
— za sodelavca s srednjo izobrazbo
ekonomske smeri in 2 leti prakse
— za sodelavca s srednjo izobrazbo ekonomske smeri
^in z znanjem vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina) ter dve leti prakse
— za podružnico v Krškem: referenta hranilne službe
s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in dve leti prakse Prednost imajo kandidati z bančno prakso.
Prijave je treba poslati v roku 15 dni od objave komisiji za delovna razmerja pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto.
Republiški sekretariat za notranje zadeve UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO
razpisuje	__
LICITACIJO ZA PRODAJO
#	več osebnih avtomobilov zastava 1300 in 750, mopedov, motorno kolo BMW 350 ccm, agregat z dinamo 7,5 KW — 2 fazni (bencinski motor v okvari) in več kosov driige opreme (radijski sprejemniki, fotoaparati, loščilci, mehanično orodje).
Licitacija bo 5. aprila 1971 ob 8. uri na sedežu UPRA; VE JAVNE VARNOSTI v Novem mestu. Jerebova 1. Interesenti morajo položiti kot kavcijo 10% izklicne cene.
Lesni kombinat »NOVOLES«
NOVO MESTO-STRA2A
razpisuje po sklepu odbora za proizvodnjo
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. štiristranski skobelni stroj »»SCHROEDER« z elek-tromotorjem — cena 2500 din
2. spajač za furnir »»CREMONA« — cena 500 din
3. nihalna krožna žaga z glavo in elektromotorjem — cena 700 din
4. srednja krožna žaga z elektromotorjem — cena 500 din
5. nihalna krožna žaga »»BRATSTVO« z elektromotorjem— cena 1000 din
6. nihalna krožna žaga >*BRATSTVO*< z el^tromo-torjem — cena 1000 din
7. nadmizni čelilnik z elektromotorjem — cena 350 din
8. avtomatska krožna žaga »»HERKULES« z elektromotorjem — cena 8000 din
9. avtomatska pentljarica >»BOHN KRUSE-h brez elektromotorja — cena 300 din
10. štiristranskj skob. stroj »»FRAMACi« — za izdelovanje i>arketa z elektromotorjenf — cena 1800 din
11. debelilni skob. stroj KIRCHNEIR brez dektromo-torja — cena 600 din
12. si>ajač za furnir >»CRElMONA*< z elektromotorjem — cena 500 din
13. dvostranski poravnalni skob. stroj z elektromotorjem — cena 1000 din
14. debelinski skobelni stroj »»SOLEM-« brez elektromotorja — cena 1500 din
15. pretegovalka za okrogle palice znamke WILHEM GRUPP
hitrost I. 8/m min hitrost II. 18/m min
hitrost III. 30/m min z elektromotorjem WALTER cena 15.000 din
16. lokomobila »♦ASMANN'« — leto izdelave 1928, brezhibna — cena 25.000 din
17. polnojarmenik »»BOCHUD BULLE-«, brezhiben, z vozički — cena 40.000 din
18. polnojarmenik »»LITOSTROJ«, brezhiben, z vozički
— cena 15.000 din
19. dvovaljčni brusilni stroj »^^ARSTEINS« — cena 600 din
20. formatna krožna žaga za palčke z elektromotorjem
— cena 1200 din
21. šablonska stružnica »»IIEMPEL« — cena 2300 din
22. avtomatska pentljarica >»BOHN KRUSE« z elektromotorjem — cena 1300 din
23. razni ti. motorji od 0,7 do 24 KW
razni lesnoobdlelovalni stroji — krožne žage — vertikalne krožne žage
gumi vozovi navadni vozovi
visokotume brusilke —> nebrezhibne podajalni trakovi brez elektromotorjev FORD DIESEL za viličarja — brezhiben ostali drobni stroji in naprave
Javna licitacija bo dne 9. aprila 1971 ob 9. uri na sedežu podjetja v Straži pri Novem mestu.
Ogled je možen isti dan od 7. do 9. ure.
Kadrovska komisija pri svetu delovne skupnosti
Ljubljanske banke
OBJAVLJA
za svojo podružnico v Čmomlju
neislednji prosti delovni mesti;
1. VIŠJEGA REFERENTA — VODJE REFERATA BANČNaTEHNIČNIH POSLOV
2. VIŠJEGA ADMINISTRATORJA
Poleg splošnih pogojev se zahteva:
—	za delovno mesto pod l:
višja izobrazba ekonomske ali drugih delovnemu področju ustreznih smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujega jezika
-r za delovno mesto pod 2;
srednja šolska izobrazba, obvladanje strojepisja in nad 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj p>ošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
Ljubljanska banka, Ljubljana, Trg revolucije, direkcija za kadrovske zadeve ali na naslov: Ljubljanska banka — podružnica Črnomelj, kjer lahko dobe tudi informacije o vsebini dela, ki bi ga opravljali na objavljenih delovnih mestih.
OB NEDEUAH ODPRTO! Trgovsko podjetje Dolenjka
SPOROČA,
da bodo odslej na območju Novega mesta ob nedeljah in praznikih odprte le nekatere prodajalne in bodo o tem potrošniki sproti obveščeni.
V NEDELJO. 4. APRILA, BO ODPRTA
# SAMOPOSTREŽBA pri mostu in
# iVIARKET v Bršlinu
V NEDELJO, 11. APRILA, PA BODO ODPRTE PRODAJALNE
# MARKET na Kristanovi cesti
# MARKET na Cesti herojev in
# DELIKATESA na Glavnem trgu
Po tem razporedu bodo gornje prodajalne izmenoma odprte tudi ostale nedelje.
Sporočamo tudi, da bo od ponedeljka, 5. aprila, dalje zaprta prodajalna kruha na Cesti herojev (nasproti šole). Prosimo, da odslej kupujete kruh v Marketu. Prosimo cenjene potrošnike, da upoštevajo to sporočilo, hkrati pa jih vabimo k nakupu v naših prodajalnah!
Maturantje TSŠ Krško vabijo na tradicionalni
MATURANTSKI PLES,
ki bo v sotH>to, 3. aprila, v zdravilišču ŠMARJEŠKE TOPLICE
PODJETJE MESO ZASAVJE TRBOVUE
RAZPISUJE
prosto delovno mesto	«
VODJE OBRATA PREDELAVE
POGOJI:
—	VK mesar-predelovalec mesa, po možnosti Ui let prakse
OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oziroma po dogovoru.
Samsko stanovanje zagotovljeno.
Prijave sprejemamo do 15. aprila 1971.
Višja šola za organizacijo dela
KRANJ, Prešernova cesta 11/11 RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1971/72
Sola izobražuje strokovnjake za delo v pripravi, planiranju in kontroli proizvodnje, organizaciji delovnih procesov, vzdrževanju proizvodnih naprav, pri toku materiala, študiju dela, kontroli kvalitete, obračunavanju in v operativnem vodenju proizvodnje in poslovanja. .
Pouk traja dve leti in obsega naslednje predmete:
I. LETNIK
1. Osnovne organizacije podjetja
2. Študij dela
3. Vrednotenje dela
4. Psihologija dela	^
5. Osnove tehnologije
6. Osnove obdelave podatkov
7. Ekonomika podjetja
8. Osnove politične ekonomije
9. Organizacijsko in delovno pravo
10. Matematika /
11. Statistika
12. Sociologija organizacije
13. Osnove narodne obrambe
II. LETNIK
14. Analiza in projektiranje organizacije
15. Priprava proizvodnje	,	i:
16. Operativna priprava proizvodnje ^
17. Tok materiala
18. Kontrola kvalitete
19. Vzdrževanje
20. Investicijska izgradnja
21. Uporaba avtomatske obdelave podatkov
22. Stroškovno računovodstvo
23. Komercialno poslovanje
24. Metode in tehnike komuniciranja
25. Tuj jezik po izbiri (angleški,, francoski,^^.^^ nemški, italijanski ali ruski)	i	j
26. Osnove narodne obrambe
Sola bo poleg rednega študija organizirala'tudi izredni študij. V primeru, da bo število interesentov zadostno, bo šola organizirala pouk v kraju zaposlitve izrednih študentov.
Pravico do vpisa v šolo brez preizkusnega izpita imajo kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo tehniške smeri. Ostali kandidati morajo opraviti preizkusni izpit, ki je predpisan s statutom šole.
Redni študentje, ki želijo stanovati v dijaškem domu v Kranju, naj se pismeno prijavijo do 30. junija t. 1.
Vse informacije daje tajništvo šole v Kranju, Prešernova 11 ll, telefon 22-834.
SVET ŠOLE PRI OSNOVNI ŠOLI MIRNA
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA — ADMINISTRATORJA
Pogoji za sprejem:
—	administrativna šola, srednja ali višja izo-
I	brazba
Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka /
OBJ A V LJ A
na.slednja prosta delovna mesta
- VEČ POLJEDELSKIH DELAVCEV
- VEČ NK DELAVCEV V TOVARNI MOČNIH KRMIL
Interesenti naj j^Sljojo prijave na upravo podjetju, 'testni trg 20, Škofja Loka. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi oglasa.
Samska stanovanja zagotovi podjetje.
ŽABO JE TREBA NAJPREJ UJETI
'i'':
: V‘-'i
W^mWš^.
i ^>.)l6<>e<k:'*wiwSČw
iiv
Od tu nekje se sliši „viak“! Tako pravijo žabaiji regljanju, ki ga nevajeno uho res zaznava kot oddaljen ropot sopihajočega vlaka.
Ko sem se pošteno najedel žabjih krakov in se zleknil v naslonjač, sem se spomnil, kako so dopoldne na trgu ženske mahale z rokami: „Nezaslišano! Oderuštvo! Krak po 70 par! Kje je inšpekcija, kje so časopisi: to je treba preprečiti, to je izžemanje ljudi! “ In so tako lepo mahale z rokami, da sem prepričan, da bi bile prav spretne pri lovu na žabe.
Kajti žabji kraki, ki sem se jih jaz najedel, niso bUi kupljeni na trgu, ampak ulovljeni v močvirju Krakovske hoste . .. Zelene, prebujajoče se hoste, polne podleskov, zvončkov in pomladnega cve^a. Prebujajoče se hoste, polne naraslih spomladanskih voda, močvirij in mlak, v katerih veselo regljajo žabe ... To, da so v teh mlakah tudi vrtače, ki so globlje od ribiških škornjev, in da sem v eno izmed takih vrtač padel tudi sam in iz nje prišel polit in mo-' ker kot kužek, bom v opevanju svojih žabarskih spretnosti raje previdno zamolčal.
NITI ZA ,AJM0HT“
Zato pa bom povedal, kako sta lovila žabe znani novomeški urar starejše generacije in njegova žena. Vsak sta hodila po eni strani mlake, grabila po v(^i z rokami in grabljami, in ko sta se čez pol ure srečala, sta se vprašujoče pogledala: „Nič!“je rekla ona. „Hudiča, tudi nič!“ je zarobantil on. Doma pa sta že naročila, naj pripravijo olje, moko, jajca in drobtine. „Saj še za žabji ,ajmoht‘ ne bo,“ sta razočarano ugotovila — in spet stikala za žabami...
V teoriji je stvar zelo preprosta, vam bodo povedali znani žabarski kralji novomeški (ki pa ne živijo vsi v Žabji vasi): možnosti za lov imate na izbiro. Lahko lovite izključno z rokami, ko je vsa stvar prepuščena samo vaši spretnosti in dobremu očesu ter seveda izbornemu nosu, ki mora ugotoviti, kje so žabe. To je sila preprosta zadeva, saj je na dvajset metrov slišati žabje regljanje kot vlak.
ki sopiha nekje daleč za hosto. Da pa se jim približate na dvajset metrov. Je seveda vaš problem, ne moj. Kdor je bil včasih tabornik, seveda ne bo izpustil življenjske priložnosti, da doda lovu težavnostno stopnjo. Na enak način lovi ponoči, po možnosti ima s seboj tudi svetilko, če se le da, pa tako, kot uporabljajo zdravniki, ki otrokom pregledajo oči. Lahko naredite tudi tako kot izkušen tabornik iz novomeškega Laboda, ki je doma pozabil prava očala, brez njih pa ne loči slona od
avtomobila. Žab pa Je seveda nalovil, ohooo ... le še prešteti jih ni utegnil!
Lahko tudi lovite z grabljami: če le morete, pojdite skozi Kostanjevico in grablje vihtite visoko nad glavo, da bodo vsi vedeli, da greste na spomladanska poljska ali gozdna dela. Tega, da obljubljajo vrli Ko-stanjevčani, da bodo vsem, ki bodo lovili z grabljami, prerezali gume na avtomobilih, seveda ne boste resno jemali! Za prvo učno uro naj bo to dovolj, zgodbe o lovu na trnek in rdečo cunjo so za strašilo, da si ne bi drznili loviti žab.
Od teorije do prakse je kratek korak — ampak ne v žabar-stvu. Novomeški žagar ali pa čevljarjih v eni uri nalovita tudi tisoč, če je treba. Vi jih ne boste toliko, ampak deset jih boste že imeli v vrečki, ne obupujte! PONOČI
MORAŠ BITI SAM!
Lahko pa lovite tudi takole, kot se je zgodilo našemu sotrpinu: sredi noči so krenili na žabarski lov, a „žetev“ ni bila preveč uspešna. Naš kavelj je hitro ugotovil: sedem nas je, vsi lazimo skupaj in na smrt pla-
Spretna roka lahko z enim posegom v mlako potegne na svetlo tudi po pet žab, če jih je seveda toliko pri roki! Nenasitna žabarska vreča se potem hitro polni...
Koliko je žab?
Naš jezik je prereven, da bi mogli izbrati imena za 18 žabjih družin in okrog 2600 vrst žab. Mi pravimo „žaba" ali „krastača" in imamo morda še nekaj izrazov za posamezne vrste.
Pri nas lovimo barsko žabo, ki ljubi vlažnejše močvirne kraje v nižinah. Kot posebnost velja zapisati, da so samci med svato-vanjem svetlo višnjevi. Modra obarvanost sc pojavi zato, ker se votline pod kožo napolnijo z limfatično tekočino. Najbolj razširjena barska žaba je Rana arvalis arvalis, balkanska Rana arvalis wolterstorffii pa živi vzdolž Save, Drave, Donave in seže v Avstrijo.
Žabji stalež se le malo spreminja, saj odlože samice na leto poprečno 5000 jajčec. Dozori jih le desetina.
Šimo žabe. Ni čudno, da nič ne ujamemo. In se je lepo oddaljil od skupine. Najprej za nekaj korakov, pa še za nekaj in še za nekaj. Tako seje oddaljil nekajkrat po nekaj korakov — v zaverovanosti žabjega malikovanja* tega nihče ni opazil. On sam je to spoznal, ko gaje zajela gluha noč v mrmrajočem močvirju, ki bi ga bil vesel sam mojster grozljivih filmov, da bi posnel nekaj najbolj zanimivih prizorov, k9 se gledalcem v dvorani dvigajo lasje na glavi.
No, bilo je že malce prepozno in kljub hitremu ukrepanju — zaradi česar se je še malce izgubil — je zamudil na zborno mesto. Ker avtomobili niso bili polni, si je vsak mislil: aha, saj se pelje v onem ... Kaj bi vam pripovedoval naprej — zjutraj ob osmih se je po telefonu oglasil premražen ^as velikega lovca, ki je zaprosil, naj bi ga nekdo prišel iskat v Šentjernej ...
Noč, ki jo je prebil na prostem, je seveda koristno uporabil. V nenasitno malho je ujel okrog 50 žab! Naslednji dan pa že kar 1.000!
KAJ LOVITI?
Od pripovedovanja žabarskih zgodb in napotkov za način lova sem skoraj pozabil zapisati najbolj potrebno; dovoljeno je loviti vse vrste žab. Posebno je priporočljivo loviti krote (če žabe prodajate in jim že prej odrežete spodnji del kraka, da nihče več ne more dokazati, da to ni normalna žaba, ampak krota), zelo dobro je tudi, loviti, samice. Manjša je žaba, večja je specialiteta! Prav tako priporočam lov samic še posebej zato, ker boste na ta način pomagali žabe popolnoma iztrebiti in bo o slavi žabjih lovcev nastajala legenda kot o Vine-touju in drugih junakih divjega ameriškega Zahoda.
Če pa se slučajno zmotite, lahko ujamete celo „plavčka“:
samca z barvo modre galice, za katerega teoretiki trdijo, naj bi ga Žabarji lovili.
Frva žabarska zapoved za novince je seveda taka kot ribiška ali lovska zapoved: „Vse, kar ti pove izkušen žabar, moraš brezpogojno verjeti!“ Brez tega ne boste nikoli postali spretni lovci. Če mojster reče, da je ujel v lužici, ki ni bila večja kot kozarec in v kateri ni bilo več vode kot v kozarcu, da je torej v tej lužici ujel sto žab v petih minutah, mu morate pritrditi in si potihem, a dovolj naglas, da vas tudi mojster sliši, zaželeti: „O, ko bi tudi jaz kdaj zmogel kaj takega . ..“ Le tako boste v nekaj letih na „žabarski lestvici" prišli do pomočnika in kdaj pozneje celo do mojstra.
Vse, kar je doslej zapisano, velja dobro prebrati in si zapomniti, sicer boste vedno kupovali žabe na trgu — prihodnje leto po dinar — če jih boste hoteli jesti.
Za vse tiste pa, ki vidijo v tem zapisu prevelik nadih avanturizma ali romantike, je in
ostane eno samo zdravilo: prepričajte se z nekajurnim lovom na žabe! Ko se boste utrujeni in praznih rok vračali domov, boste stopili na trdna tla.
Za resničnost zgodb jamči, za poetičnost lova prisega in po potrebi tudi kakega novinca v ta posel vpelje — za vajence mojster in za žabarske kralje vajenec:
s:
JOŽE SPLICHAL
Žabje meso sodi med zelo cenjene kuharske posebnosti, pravilno in globoko zmrznjeno je uporabno še mesece. Takole zalogo si je pripravil eden naših lovcev za to sezono. Dober tek!
Čeprav zatijuje strokovna literatura, da se žabe mreste sredi aprila, so dolenjski Žabarji nemimi že od začetka marca. Čutijo z žabami, bolj jih vleče lovska strast kot zaslužek. In res: komaj dobro izgineta sneg in led, takoj gredo na „teren"! Za nekaj let nazaj velja, da
bi listi strokovnjak, ki bi iskal žabji mrest aprila, lahko komaj še kje videl kakšnega paglavčka! Dolenjske žabe so začele in končale pretekli teden: od ponedeljka do deževne noči od petka na soboto. Na sliki: „izvidnica" v četrtek popodbie.
Dinar na tej sliki je samo za primeijavo velikosti — res je majhen ob desetih krakih postavnih samcev. Še manjši pa je videti, če vemo, da jih je treba 20 za tako porcijo. Žabar, ki brede močvirja in goščave ter potem dere sluzavo divjačino na meh, dobi za krak 50 par, gostinci pa za cvrtje in serviranje po 70 do 150 par za krak ..,.
Zadnje žabje noge - krake, kot jim pravijo, prodajajo lovci na trgu in v hotelih. Tako je bila letos na novomeškem trgu običajna cena 60 do 70 par za krak, na ljubljanskem trgu pa so jih prodajali celo po dinar. Na Otočcu in na novomeškem Bregu sojih plačevali po 50 par.
Na krožniku so seveda ocvrti žabji kraki precej dražji. Za deset krakov računajo na Otočcu 20 dinaijev, enaka porcija v šolski restavraciji na Bregu pa je 12 dinaijev — v tatarski
(Foto: M. V. in M. M.) ?
kultura
in
izobra-
ževanje
Jože in Konrad Peternelj spet v Trebnjem
Prva letošnja razstava Tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem bo odprta to soboto ob 17. uri v avlah trebanjske osnovne šole. Pokazala nam bo 37 del Jožeta in Konrada Peternelja, slikarjev samorastnikov iz Zirov. Razstavo bo odprl dipl. ekonomist Izidor Rejc^ direktor tovarne ALPINA Žiri, medtem ko bo o slikarjih, njuni življenjski ter umetniški rasti govoril prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane.
Tudi tokrat je vodstvo trebanjskega tabora poskrbelo za umetniŠci spored ob otvoritvi; nastopili bodo trio Lorenz in pesnica Mila Kačičeva. - Razstava obeh Peterneljev bo odprta do 13. aprila vsak dan od 9. do
18.	ure. Vljudno vabljeni!
^ ^ Naši v Parizu
Od 5. marca do 30. aprila razstavlja v znani pariški umetnostni galeriji ,>lona Lisa“ deset uglednih jugoslovanskih naivnih slikarjev, izmed katerih smo nekatere videli tudi že na razstavah v Kostanjevici, Trebnjem in Krškem. Svoja dela razstavljajo tokrat v Parizu Antun Ba-hunek, pokojni Emerik Feješ, Ivan Gener^ić, Josip Generalić, Nikola Kovačevič, Ivan Lackovič, Vangel Naumovski, Ivan Rabuzin, Milan Rasič in Matija Skurjeni. Za plakat, ki v francoski prestolnici vabi na razstavo ,jugoslovanskih naivnih slikarjev", je uprava galerye uporabila eno izmed slik Antuna Bahuneka iz Zajeba.
Tudi tokrat je francoski tisk toplo pozdravil zanimivo razstavo. naŠUi znanih samorastnikov, naivnih slikarjev, ki so v pravem pomenu besede ,Jcultumi odposlanci" široko razvejanega naivnega slikarstva v Jugoslaviji.
Trije v Likovnem salonu v Kočevju
26.	marca zvečer so odprli v Likovnem salonu v Kočevju razstavo del akademskih slikarjev Hermana Gvardjančiča, Franceta Kokalja in Franca Novinca. Na otvoritvi je predstavil slikarje obiskovalcem umetnostni zgodovinar dr. Janez Sedej. Razstava bo odprta do 10. aprila.
Odkar je bil oktobra lani odprt novi Likovni salon, je bilo v njem že 7 razstav, od tega 5 slikarskih. Do julija letos pa ima vodstvo salona v načrtu še 6 kvalitetnih razstav.
MAGVAR V KRŠKEM
V	krški galeriji bodo jutri, 2. aprila, ob 18. uri odprli razstavo del Viktorja Magyara s Čateža pri Veliki Loki. Ta zanimivi slikar, ki je priredil že šest samostojnih razstav in sodeloval na petindvajsetih skupinskih razstavah doma, v evropskih in ameriških galerijah, se 1» krški javnosti predstavil s sedemindvajsetimi olji na lesu. Razstava del že dokaj uveljavljenega slikarja samouka bo odprta do 16. aprila.
IMEtNITEN ZBOR MATEMATIKOV, FIZIKO'V IN ASTRONOMOV
Šmarješke Toplice: pomemben ________________________dogovor____________________
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je sklenilo začeti pomembno akcijo — Delo učiteljev in profesorjev, ki poučujejo v šolah matematiko, fiziko in astronomijo, je treba bolje moralno in gmotno vrednotiti in podpirati — Priporočajo uvedbo nagrad
Okoli 130 profesoijev matematike, fizike in astronomije iz vse Slovenije se je ob koncu minulega tedna zbralo v Šmaijeških Toplicah. V petek, 26. marca, so poslušali predavanji dr. Nika Prijatelja (Aritmetične lastnosti v glavnih koloba^ih) in dr. Petra Goslaija (Dislokacije), v soboto, 27. marca, pa je bil 22. letni občni zbor republiškega Društva matematikov, fizikov in astronomov.
Z »Mirandolino« po svetu
Z Goldonijevo komedijo bodo Novomeščani gostovali jutri in pojutrišnjem v Šentjakobskem gledališču in Radovljici — To je priznanje
Pričakovati je bilo, da se bo novomeško amatersko gledališče po uspešni premieri Goldonijeve ,Arčmarice Mirandoline“ na domačem odru odločilo predstaviti to imenitno in vselej privlačno komedijo še v kakšnem drugem kraju, zlasti pa tam, kjer je občinstvo še zahtevnejše od novomeškega.
Vabil je prišlo več, vendar sta bili za novomeške gledališčnike mikavni predvsem dve: tisto, ki je prišlo iz Ljubljane, in tisto iz Radovljico. Tako so medtem že sklenili pogodbe
Naj mi prireditelji prv^a tekmovanja pevskih zborov Primorske, ki bo maja v Ajdovščini, ne zamerijo prehudo, da si dovoljujem njihovo prireditev „Primorska poje 7i“ postaviti za zgled in spodbudo njihovim dolenjskim kolegom. Le-ti pa naj ne bodo preveč užaloščeni, če o prireditvi .JDolenjska poje 71“ ne morem zapisati drugega kot to, da je gotovo ne bo.
Da ne bo kdo ugibal, kam merim: tako obsežne pokrajinske manifestacije zborovskega petja na Dolenjskem tudi letos nima nihče v načrtu. Bili so to-govori, bili so predlogi, same oe-sede, pri tem pa je tudi ostalo.
Primorska ima očitno vse, Dolenjska nič. Ali pa to tudi drži?
Neizpodbitno je, da je na Dolenjskem zborovsko petje živo, čeprav zadnja leta manj, da iina-mo zborovodje, organcatorje, prostore in denar. Torej imamo vse, kar je potrebno za tako manifestacijo, pa bomo letos vendarle spet prikrajšani zanjo. Zakaj?
Očitno je, da za tako prireditev prej navedeni pogoji ne zadoščajo. Kaj torej še manjka? Ljubezen do dela, pogum? Morda. Morda pa manjka čisto
nekaj drugega. Kaj je to? Najbrž zdajte ne bomo odkrili. Tudi pričujoči sestavek nima tega namena.
Dejstvo je, da na Dolenjskem tekmovanja pevskih zborov ne bo in morda bodote vrstice komu pomagale ugotoviti, kako nas v drugih slovenskih TO-krajinah tudi na tem področju puhajo zadaj.
I.Z.
■
PREBUJENJE V BELI CERKVI
— Petra Likaija, zaposlenega v IMV, so prosili, naj napravi načrt kultur-no-prosvetne dejavnosti, ki ^ name^ ravajo v Beli cerkvi obuditi in poslej načrtno gojiti v dramski, pevski in folklorni skupini ter v vrsti krožkov. Na jesen bodo imeli izredni občni zbor, na katerem bodo izvolili novo društveno vodstvo in začrtali pot za vse dejavnosti.
SAMO BREŽICE IN METLIKA
— Na vprašanje republiške ZKPO, ali nameravajo letos gostovati v tujini, sta z našega območja pritrdilno odgovorili le brežiška in metliška občina, medtem ko drugih sedem občin zamejskih gostovanj za zdaj ne predvideva.
„KAVIAR IN MINl^STRA-Minuli petek je na novomeškem odru gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s Scarniccija in Tarabu-siia komedijo „Kaviar in mmeštra“.
V	glavnih vlogah so nastopili Janez Skof, Vida Juvanova in Zlatko Šugman.
OGLEDA VREDNA RAZSTAVA - Ljubljanski Narodni muzej je postavil v razstavišču Arkade zanimivo razstavo ,,Orožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja." Razstava obsega 226 posebej za to postavitev restav-, riranih originalnih primerkov orožja, kot so ga uporabljali v enajstih stoletjih (od 6. do konca 17. stol.): od puščičnih in suličastih osti, mečev.
za gostovanje; 2. in 3. aprila bo režiserka Kristina Piccolli-Barlova popeljala novomeške gledališke amaterje na oder Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, 3. aprila pa še v Radovljico.
Vabilo za nastop na zahtevnih odrih, v tem ptimeru v Šentjakobskem gledališču, je veliko priznanje novomeškemu amaterskemu gledališču, ki je, kot kaže, prav v tej igri združilo vse najboljše, kar ta trenutek premore. Ali to pomeni, a je Novo mesto dobilo skupino, ki bo dostojno nasledila generacijo, ki je polirala celo najvišja republiška priznanja na revijah amaterskih skupin?
Med pomembnejšimi sklepi, sprejetimi na sobotnem občnem zboru, je zlasti izredno važen dogovor o začetku obsežne akcije, katere osrednji namen je pomoč učiteljem in profesoijem matematike, fizike in astronomije v šolah.
Poudarili so, da je treba v okviru te akcije: izboljšati delovne in gmotne pogoje učiteljev v šolah, hkrati pa tem učiteljem omogočiti, da bodo lahko strokovno napredovali, ter povečati propagando za pedagoški poklic. S tem bi pravzaprav prispevali delež k že začeti sanaciji šolstva.
Poudarili so, da bi morali v akciji posvetiti večjo pozornost zlasti pouku teh predmetov. V šolah bi kazalo zaposliti laborante, ki bi razbremenili učitelje fizike (kemije in biologije) pri vajah z učenci. Šolanje laborantov bi moralj še proučiti, ker pri nas takih šol nimamo.
Učiteljem Je treba omogočiti, da se bodo strokovno izpopolnjevali in se lahko vključili v sodobni učni proccs. Za tiste, ki sc bodo dodatno šolali, bi morali najti zamenjavo in štipendije.
Društvo se poleg tega zavzema za to, da bi za učitelje uvedli strokovne nazive. Strokovnim društvom bi morali omogočiti, izobraževalnim skupnostim pa priporočiti uvedbo nagrad, ki bi jih učitelji lahko dobili za svoje pedagoško in strokovno delo.
I.Z.
'' '
„GREH“, (olje na salonitu), slovenske samorasle slikarke Grete Pečnik smo lani videli na junijski razstavi v Trebnjem, zdaj pa visi v znani kanadski galeriji v Vancouveru
Iz Trebnjega v Kanado
NOVOMEŠKA PREIMIERA FILMA »NA KLANCU«
Aplavz novemu filmu
Po predstavi so se občinstvu predstavili glavni ustvarjalci filma, narejenega po Cankarjevem
delu
Pod pokroviteljstvom občinske skupščine je bila v soboto, 27. marca zvečer, v kinu „Krka“ novomeška premiera novega slovenskega barvnega celovečernega filma ,J^a klancu“, ki ga je scenarist in režiser Vojko Duletič posnel po istoimenskem dehi pisatelja Ivana Cankaija.
Pisali smo že o pravcati „eksploziji samorastle likovne tvornosti" pri nas in o pomembnem deležu, ki ga ima pri tem Tabor slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Z veseljem poročamo o novem priznanju, ki so ga dosegli te dni predstavniki našega naivnega slikarstva v. Kanadi. V znani Canvas art gallery v Vancouveru je bila konec januarja odprta doslej največja razstava naših naivcev v Kanadi. Organizirala jo je Moderna galerija iz Ljubljane, izbor del za razstavo pa sta pripravila njen direktor Zoran Kržišnik in zagrebški kritik Vladimir Malekovič. Razstava del naših naivnih slikarjev je močno odjeknila v kanadski javnosti; list ,3potlight“ ji je
bodal, bojnih cepcev, helebard, pušk, pištol, seveda z dodatki, kot so rogovi za smodnik in napenjači, do čelad, prsnih in celih ploščnih oklepov. S to razstavo so sc začele slovesnosti ob 150-letnici Narodnega muzeja.
RAZSTAVA DEL MIHAELA STROJA - Ob 100-letnici smrti slikarja Mihaela Stroja, Langusovega sodobnika, je priredila Narodna galerija v Ljubljani spominsko retro-^ektivno razstavo del tega mojstra. Razstava obsega okoli 200 del, na njej pa je prvič zbrano veliko število portretov, ki do zdaj javnosti niso bili znani.
S TRŽAŠKEGA PRIDEJO GOSTOVAT - V Globokem v brežiški občini bo 11. aprila gostovala dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Gostje s tržaškega bodo v prosvetnemu domu uprizorili komedijo v dveh dejanjih „Draga Ruth" ameriškega dramatika Normana Krasne.
„kmeCka svatba;* izgubljena? - Iz Kostanjevice so že 25. februarja poslali beograjski Moderni galeriji sliko „Kmečka svatba** Toneta Kralja. Delo so ekspresno oddali na železniški postaji v Krškem, vendar do 25. marca še ni prispelo v Beograd. Se je izgubilo ali pa je Beograd tako majhno mesto na železničarskem zemljevidu, da ga je vlak, ki je vozil Kraljevo sliko, zgrešil?
Novbmeški kino obiskovalci so z zanimanjem pričakali ta dogodek, tembolj, ker je bil film že po vrhniški premieri, v rojstnem kraju Ivana Cankarja, sprejet laskavo, tako od občinstva kot od kritike. Budno so spremljali to Franckino, filmsko zapisano pot s „klanca siromakov** v svet in podoživljali vso tragiko malih in revnih ljudi, ki so se že rodili v prepričanju, da zanje ni boljšega prostora pod soncem.
Po predstavi, ki ji je sledil aplavz do zadnjega kota zasedene dvorane, so se občinstvu predstavili glavni ustvarjalci filma: scenarist in režiser Vojko Duletič, snemalec (direktor fotografije) Mile de Gleria, komponist in dirigent Jože Privšek ter Igralci; Štefka Drolčeva (v vlogi Francke), Janez Bermež, Tone Kuntner in Ivan Jezernik. Zatem je pokrovitelj povabil ustvaijalce filma v gostišče Breg, kjer je stekel zanimiv pogovor o nastajanju prvega slovenskega filma po Cankarjevem delu.
Sobotna predstava filma „Na klancu** pa ni bila edina v Novem mestu: film so vrteli že dan poprej in dan kasneje tako za dijaški filmski abonma kot za druge mlade in odrasle obiskovalce.
Straška »RoSlinka«
Golarjeva veseloigra je tudi na odru DPD Svoboda v Straži privabila gledalce v dvorano
Golaijeva vesela tridejanka „Vdova Rošlinka“ je doživela v slabem letu dve premieri v novome^ci občini: zadnje majske dni l^i so jo v Novem mestu predstaviU občinstvu novomeški igralci v režiji Marijana Kovača, letos na pm pomladni dan pa so z njo igralsko sezono odprli v Straži. Delo je režiral Alojz Antončič.
mikavno delo, ob katerem se
Ivan Muzmiak; ČESANJE LAS, topolov les, 1964 - Z razstave naivnih kiparjev v Kostanjevici
Kajpak te straške uprizoritve ne gre meriti z merili, kakršna gleda-U^i kritiki oziroma recenzenti uporabljajo pri vrednotenju predstav poklicnih gledališč. Znatno bl^ja mora biti tu presoja od tiste, ki jo izrekajo za igro izkušenim in prekaljenim amaterjem z dolgoletno tradicijo, to pa iz dveh razlogov: ker so uprizoritev v Straži pripravili komaj v mesecu dni in Icer so igrali mladi ljude, ki se odra šele učijo, kot se temu reče. Gledano tako, je „Vdova Rošlinka** na Straškem odru uspela, ne nazadnje bo to potrdilo tudi občinstvo, ki je z zanimanjem spremljalo dogodivščine okoli prebrisane Rošlinke iz dejanja v dejanje.
Režiser se je potrudil in dokazal, da se da z izkušeno roko oblikovati vloge tudi z začetniki. Gledalec pa je dobil vtis, da vsaj tisti, ki jim je \ zaupal glavne vloge, niso tako nevešči in da sc pod odrskimi refick-torji znajo že kar dobro zasukati.
V	vlogah so torej nastopili: Mira Vodišek (Rošlinka), Majda Vovk (Manica), Zvonko Erpe (Balantač), Jarez Kovačec (Janez), Silva Zadravec (Tončka), Jože Dular (Tomažin), Milan Zadravec (Blažon), Silvo Kovačec (Jerneje), Herman Krakow (Ga^er) in Miha Zadravec (Tinče).
Nedvomno je tudi Straška uprizoritev dokazala, da je „Vdova Rošlinka** zlasti za podeželske odre še ved-
TOLSTOJEVE POVESTICE
Nekaj nad 50 prikupnih in veselih pa spot žalostno-resnih in poučnih zgodbic jo izbral in prevedel iz mšči-ne Cvetko Zagorski; napisal jih je veliki ruski pripovednik Lev Nikolajevič Tolstoj. Drobno, a zaa*s prisrčno knjižico povestic je ilustrirala in opremila Maridka Koren. Pove-stice so izšle v zbirki CEBELK'A. Tolstojeve POVESTICE bodo naši otroci radi prebirali.
no
sproščeno razvedri tudi zahtevnejši gledalec. To pa je odlika resnične Uudske igre, kar „Vdova Rošlinka** nedvomno je.
posvetil kar tri strani in objavil tudi reprodukcije del Grete Pečnik, Jožeta Peternelja, Dragana Gažija, Matije Skuijenija, Josipa Pintariča in Ivana Lacko-viča.
Znani kanadski kritiki ‘sila pohvalno ocenjujejo razstavljena dela, zlasti pa hvalijo Matijo Skuijenija, Ivana Lacko-vića in Josipa Pintariča. Med razstavljalci so tudi lanski udeleženci poletne razstave v trebanjski galeriji: Greta Pečnik in oba žirovska Peternelja. — Razstavo naših naivnih slikaijev bodo v Kanadi prenesli še v Montreal in Quibeck.
TONE GOŠNIK
Prosimo, sodelujte!
Prišel je čas spomladanskih del na polju. Zato prosimo vse, ki bodo pri oranju na polju ali kopanju vinograda naleteli na kakršnekoli arheološke najdbe: črepinje glinastih posod, železne ^i bronaste predmete, star denar ali zidove, obvestite o najdbi Dolenjski muzej v Novem mestu. Izkopanine so del naše bogate predzgodovine, zato jih varujte pred uničenjem in obveščajte nas o takih najdbah.
DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO
V	>
Šoli ime. Kozini pa kip
Srebrni jubilej novomeške glasbene šole naj bi proslavljali vse leto: prve prireditve bi bile že aprila, zadnje pa oktobra v počastitev občinskega praznika.
Proslavljanje jubileja šole, ki ima za seboj že četrt stoletja nepretrganega dela in izkušenj, naj bi bilo odsev bogate tradicije, ki jo ima Novo mesto v glasbenem življenju in na glasbenem področju.
S to bogato glasbeno tradicijo v Novem mestu je zlasti v zadnjih desetletjih neločljivo povezana ustvarjalnost Marjana Kozine, po katerem se bo šola poimenovala na eni od slavnosti. Pred leti umrlemu skladatelju Mapanu Kozini, čigar obletnici rojstva in smrti se zvrstita v juniju, bo j>osvečen dobršen del slovesnosti ob 25-letnici glasbene šole. Njegova dela bodo izvajali na koncertih, o njem bo pisal zbornik, ki bo izšel letos, njemu na čast nameravajo
urediti spominsko sobo, v neposredni bližini šole pa odkriti njegov kip. In še marsikaj je v načrtu.
Kajpak se bodo ob tem pomembnem jubileju spomnili tudi drugih mož, zaslužnih za razvoj glasbenega življenja v Novem mestu. Tako bodo dela skladatelja Ignacija Hladnika povsem upravičeno skupaj s Kozinovimi zaživela v izvedbi zborov in orkestrov, ki se bodo vrstili v kulturnih dvoranah v tem času.
Pripravljalni odbor za proslavo	25-letnice	glasbene
šole je nedavno tega priporočil, naj bi sama šola izvedla nastope in druge prireditve ob jubileju, kakor se ji zdi bolj primerno, naj gre pri tem za interne ali javne slovesnosti, da pa bi morala biti osrednja slovesnost, zlasti tisti del, s katerim bi še posebej	počastili	Kozinov
spomin, šele jeseni — v okviru prireditev za občinski praznik.
I.Z.
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVNOST. Vd NI SKRIVNOST
■
!
Starši se bojijo zate, da te ne bi premotili napačni vzori, da te ne bi mladost speljala na kriva pota. Zaradi tiste ljubezni, s katero so te spremljali in skrbeli zate vsa leta, in zaradi odgovornosti, ki jo čutijo za tvojo prihodnost, bdijo nad teboj tudi zdaj, hočejo, da hodiš po ravnih poteh, in so zaskrbljeni zate. Če se od njih odmikaš. To je tudi njihova dolžnost!
Poskušaj razumeti svoje starše. Ne zameri jim njihove skrbnosti, saj izvira iz globoke, nesebične Uubezni. Ne zavračaj njihove pomoči in nasvetov, iz katerih govori življenjska zrelost in izkušenost! Pomagaj jim pri delu in skušaj uresničiti njihova pričakovanja, da se jim tako oddolžiš za vse, kar so in še bodo zate storili!
Skušaj razumeti starše tudi tedaj, ko so njihovi okusi in pogledi drugačni, kot jih ima danes mladina. Pogovarjaj se z njimi in prispevaj po svojih močeh, da ne bo med tabo in starši nastala pregrada odtujenosti in nerazumevanja. Izhod ni v boju med „starimi in mladimi", ampak v njihovem medsebojnem sporazumevanju in sodelovanju.
Se nekaj besed tistim, ki jim je bilo pri srcu posebno hudo, ko so prebirali prejšnja poglavja. Tu mislim na tiste med vami, ki so doraščali brez očeta, ker se oče in mati nista nikdar poročila ali pa se je njun zakon pozneje razdrl.. .
V tvojih letih je pač težko razumeti, kako čudna so lahko pota ljubezni med dvema, kako se upi in pričakovanja razblinijo, pa gresta za zmeraj narazen dva, ki sta bila prepričana, da se bosta imela rada vse življenje.
Ljubezen, ki je združila tvoje starše in ti dala življenje, je pozneje ugasnila ... Lahko je spočetka obetala vse najlepše, kasneje pa se je izkazalo, da njena trajnost ni bila mogoča.
Včasih sta dva človeka, če ju oceniš vsakega zase, povsem prava, dobra človeka, vredna t ^-^?ga spoštovanja. Vendar nista za skupno življenje, ker se v značajih ne skladata. Včasih se to pokaže kmalu, drugič šele čez leta . ..
Težko je torej soditi, še teže - obsojati!
Zate, ki morda od blizu poznaš tudi take človeške zgodbe, je še posebej važno, da zaupaš v svojo lepo prihodnost, da iščeš in nekoč najdeš tisto pravo ljubezen, ki te ne bo razočarala. Ti veš o vsem tem mnogo več, kot so vedeli starši v tvojih letih, pa ti bo to laže doseči.
Ne pozabi tudi, da je materi, ki mora skrbeti za otroka in ga vzgajati, mnogo teže kot tisti, ki ima ob sebi skrbnega moža. Taka mati je zato še bolj potrebna otrokove ljubezni in pomoči. Hudo bi bilo, če bi se prejšnjemu razočaranju pridružilo še novo, če bi se vsaj v otroku ne uresničila njena pričakovanja.
Starši so ti dali življenje, to veliko dragocenost in najvišjo ' vrednoto. 2^adi njihove skrbnosti, nege in vzgoje si zdaj to, kar si.
Starši ti bodo potrebni še dolga leta. Pa tudi oni te potrebujejo! Nekoč te bo življenje odpeljalo iz družinskega kroga - za tabo bo ostala praznina, ki jo bodo starši težko občutili. Pa tudi tebi se bodo vse življenje spomini vračali v mlada leta, ki so neločljivo povezana s toplino doma in skrbnostjo staršev.
Nemirna mladost, ki je pred tabo, naj te torej ne odtuji od tvojih staršev. Skušaj po svojih močeh utrjevati medsebojno soglasje in razumevanje! Približaj sc jim, išči pri njih nasvet, potoži jim svoje težave - pa ti bo dom prijeten, življenje pa lepše.
Po tej poti se ljubezen med starši in doraičajočimi otroki poglablja v iskreno in trajno prijateljstvo.
I
111
Še nekaj odgovorov
Vselej, kadar sva mladim tvojih let pripovedovala, kar je napisano na preiSnjih stra-
12
neh, je pnšlo na dan polno vprašanj. Izbrala sva najpo-gostnejša in dodala še to poglavje —*iše nekaj zanimivosti iz človeškega življenja, ki naj ti pomagajo zagledati in razumeti človeka s prave strani in v pravi luči.
KAKO JE Z OTROKOVIM SPOLOM?
Naj kar koj povem: o otrokovem spolu določa samo očetova semenčica, ta je nosilka spola. Mama prav zares ni „kriva“, če imajo pri hiši sama dekleta, čeprav so ponekod, zlasti na podeželju, še danes mnogi prepričani, da je žena „dobra“, ker je rodila sina, oziroma „zanič“, ker rodi samo deklice. Kakor da so fantje kaj več kot pa dekleta!
Ali bodo imeli v družini same fante ah sama dekleta ali pa mešano družino, je odvisno od očetovih semenčic, ki oplodijo posamezna jajčeca.
Spomni se, kar sem v enem prejšnjih poglavij pisal o hromo-somih in genih. Zapisal sem, da so hromosomi nosilci lastnosti in posebnosti, ki jih bo imel otrok. Med 24 hromosomi sta dva, ki odločata o spolu. Enega označujemo s črko X, drugega pa s črko Y.
Kromosoma X in Y torej odločata o otrokovem spolu!
Pri tem pa je treba vedeti tudi tole: v jajčecu so vedno le hromosomi oblike X, v semenčici pa so lahko hromosomi oblike X ali pa Y. Ce se zgodi, da jajčece ( v katerem so vedno le hromosomi X) oplodi semenčica s hro-mosomom oblike X — združila sta se torej X + X hromosom -bo iz tako oplojenega jajčeca zrasla deklica. Ce pa bi isto jajčece oplodila semenčica s hro-mosomom oblike V združila sta se torej X + V hromosom -bo iz tega zrasel deček!
Enostavno, ne?
X + X = deklica
X + V = deček!
To pač lahko razume vsak otrok. Priznam, da sem tudi po--vedal nadvse enostavno, zdravnik bi za razlago potreboval več besed in bi bil pri tem seveda tudi bolj natančen. Resnica pa ne bi bila nič drugačna, zato naj moja razlaga zadostuje.
Vemo torej, „kdo“ oziroma bolje „kaj“ odloča o otrokovem spolu, vendar pa za zdaj ne moremo narediti ničesar, da bi lahko vplivali na otrokov spol. Morda bo medicina nekoč segla tudi na to področje in bodo ljudje po mili volji naročali dečke in deklice. Ali bo to bolje in koristneje, kdo ve, za sedaj in za nas vse pa naj velja tole; naj se rodi deklica ali deček, rodi se človek. Vsak od njiju ima svoje mesto in poslanstvo na tem svetu. Oba imata vse možnosti za delo in življenje. Vsak spol ima svoje posebnosti, zaradi katerih se splača biti to, kar smo. Vsak spol pa ima tudi svoje nadloge. Težkati eno in drugo in izbirati najlepše med lepim in manj hudo med hudim pa nas ne bo pripeljalo nikamor.
ZAKAJ IN KAKO
dvojCki?
Si že bral Dolinarjevo povest „Dvojne počitnice**, ki je pred leti izšla v knjižnici „Sinji galeb**? V njej nastopata dvojčka, ki sta si na las podobna. Niti njuni najbližji prijatelji in sošolci niso vedeli, kateri je kateri. Marsikateri film sta si ogledala z eno vstopnico, v kopališče sta hodila z eno karto pa na drsanje in še cirkus sta s svojo podobnostjo „okoli prinesla**. Ko sta potrebovala slike za legitimac^o, je šel k fotografu le eden od obeh, ostali denar pa sta družno porabila za sladkarije.
Podobnost jima je še najbolj prav prišla v šolL Oba sta bila sicer odlična učenca, to že moram povedati, vendar sta si kdaj pa kdaj le privoščila kakšno „olajšavo**. Lc zakaj bi se oba učila vse! Nekatere predmete sta si kar lepo razdelila, pa je eden odgovarjal za oba matematiko, drugi angleščino, čez čas sta pa predmete zamenjala in bila vedno oba na tekočem.
:
:
■
■
■
■
B
■
■
I
Dogodek v Velikem Podlogu
Po desetih letih so v Velikem Podlogu pri Krškem ustanovili mladinski aktiv — Največ zanimanja med mladimi za izobraževanje in šport
v Velikem Podlogu pri Krškem je precej mladih, ki pa že več let niso organizirani v svoji organizaciji, amp^ živijo vsak po svoje in se vključujejo v različne organizacije glede na to, kar jih zanima, nimajo pa skupne, ki bi jih družila in jim nudila možnost za uveljavitev. Vse kaže, da je z novo ustanovljenim mladinskim aktivom teh težav konec.
Skoraj deset let v kraju mladinskega aktiva ni bilo, kljub temu da so mladi imeli pogoje za delo, tp se pravi, v zadružnem domu je precej prostora, ki pa je bil premalo izkoriščen.
Na pobudo mladine, ki je pretežno s podeželja, in občinske konference ZMS Krško je mladinski aktiv ponovno zaživel. Okrog 80 mladincev je za predsednika izvolilo Ivana Mustarja in sprejelo delovni
načrt za letos, ki se ga bodo, kot pravijo, z navdušenjem lotili, saj so na t:iko priložnost dolgo čakali.
Ker ima večina mladincev le osnovnošolsko izobrazbo, so sklenili, da se bodo zavzemali zlasti za izobraževanje. Mladi si želijo pridobiti različne kvalifikacije in znanje z različnih področij, kar bi jim omogočilo tudi lažje življenje, zato ni čudno, da so program izobraževanja v sodelovanju z delavsko uni-
verzo z veseljem podprli. To svoje navdušenje pa so tudi že potrdih z udeležbo na nekaj predavanjih, ki so jih že organizirali. Tudi mladinski prostor je sedaj veliko bolj obiskan in je manj mladine videti v gostilnah, kamor je zahajala prej.
Prijavili so sc tudi za športna tekmovanja v okviru občinske konference ZMS Krško tQr tudi začeli»j; pripravami in treningi. Organizirali so krožke (strelski in za, namizni tenis), kjer vadijo v skupinah. V sodelovanju s prosvetnim društvom pa
Kako brežiški vajenci?
s problemske konference mladinskega vodstva
Mladinsko vodstvo v brežiški občini je več mesecev zbiralo podatke o vajencih v občini in o njihovem položaju. Ugotovih so naslednje: v občini je 412 vajencev, ki se učijo pri zasebnih obrtnikih ali v družbenem sektorju.
Znano j^, da položaj vajencev ni najboljši. Anketa, ki jo je izpolnilo 316 vajencev iz vse občine, je pokazala zanimive ugotovitve. Splošna ocena: vajenci, ki se učijo pri zasebnikih,
SALTNOV „BAMBI“ ZDAJ TUDI PRI NAS!
Nobelov n^rajenec in svetovno znani angleški pisatelj John Gals-worthy je za spremno besedo v angleškem prevodu knjige „Bambi“ med drugim zapisal: ,,Bambi je očarljiva povest. Ne bo navdušila samo otrok, marveč tudi odrasle, ki niso več tako srečni, da bi bili otroci. Menda ne poznam povesti o živalih, ki bi jo po tankočutnem opazovanju in notranji resničnosti lahko primeijal s pričujočim življenje-, pisom srnjačka. Feliks Salten je pesr nik. Globoko občuti naravo in ljubi', živali...**
Knjiga o srnjačku Bambiju je prvikrat izšla 1923 na Dunaju, kjer je Feliks Salten spisal večino svojih knjig. Odlikuje jo vse, kar želimo podariti mlađemu človeku, ki šele stopa v življenje, a že razume okolico in pojave v njej. „Bambi“ osvaja srca otrok po vsem svetu; poznamo ga tudi kot filmsko risanko VValta Disneya. Knjigo je prevedla Kristina Brp.nWr*va., ilustracije v njej pa so delo Ančke Gošnik-Godčcvr. Salt-nova ,življenjska zgodba iz gozda** je izšla v nakladi 6000 izvodov, a prav gotovo bo prodana v rekordnem času. Biser, kakršen to delo je, to tudi docela zasluži.
so v nekoliko slabšem položaju kot njihovi kolegi v družbenem sektorju. Med šolanjem prejema vajensko nagrado, kakršno pre(|)isuje občinski odlok, le okrog 25 odst. vajencev, okrog 40 odst. prejema manjše nagrade, okrog 35 odst. pa med šolanjem nagrade sploh ne prejema, Nekoliko bolje je vajencem takrat, ko so na delovnem mestu. Takrat prejema predpisane nagrade 45 odst. vajencev, manj, kot je predpisano, okrog 50 odst. vajencev, nekaj pa je tudi takih, ki nagrade ne prejemajo.
Delovni dan vajenca traja v več kot 60 odst. primerov od 7 do 10 ur na dan, kar je tudi več, kot je predpisano.
Tudi Zveza mladine je doslej posvečala premalo skrbi vajencem. Stanje je treba nujno zboljšati, pri zavzemanju za boljše delovne pogoje pa morajo sodelovati tudi vajenci sami, ker najbolje poznajo svoj položaj.
i‘ .	F. K.
Ivan Mustar, predsednik mladinskega aktiva v Velikem Podlogu
želijo ustanoviti tudi dramski krožek. Razen tega si zelo želijo plesnih tečajev, ker večina mladih ne zna plesati in so plesi v kraju zelo redki.
Aktiv imajo, načrt dela tudi, denarja pa ne. Toda mladi v Velikem Podlogu upajo, da ga bodo zbrali s svojo iznajdljivostjo. Sklenili so, da bodo organizirali mladinske zabave, kakršna je bila pustna, ki je zelo lepo uspela, z denarjem, ki ga bodo zbrali, pa bodo kupili športne rekvizite.
Nameravajo tudi tesno sodelovati z drugimi krajevnimi organizacijami in društvi in v aktiv vključiti vso mladino v kraju ter pomagati pri urejanju kraja. Zavedajo sc, da je u^eh precej odvisen od vodstva aktiva, in obljubljajo, da bodo s takim navdušenjem, kot so začeli, tudi nadaljevali.
b.jureCič
Spet so zmagali Slaki
1. »Visoko nad oblaki« — Slaki — 28 glasov
2. »Obriši suze, dragau, B. Stefanovič — 25 gl.
3. »Kad naš brod plovi<(. Novi fosili — 14 glasov
4. »Dodj'i«, Duško Lokin — 9 glasov
Ta teden je glasovalo kar 117 bralcev, vendar so bili predlogi zelo
H
8
B
■
I
■
■
■
:
■
■
:
r ^
I
S
S
S
J
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0.
Učiteljica zemljepisa
Cvetka Kovač prvo leto v svojem poklicu
Enaindvajsetletna Cvetka Kovač je doma iz Osilnice ob Kolpi. Po končani ped’agoški gimnaziji se je vpisala na pedagoško akademijo, in sicer na oddelek za zemljepis in zgodovino.
- Letos učite prvo leto. Kako se počutite v poklicu?
,Za vsakega učitelja je prvo leto najtežje. Potrebno je veliko priprav za pouk, razen tega pa je trena spoznati učence in se jim prilagoditi. V šoli si siccr pridobimo potrebno strokovno znanje, vendar pozneje v službi
opravljamo veliko stvari, ki jih med študijem nismo spoznali ali pa smo se z njimi premalo seznanili. Ena izmed takih stvari je tudi ocenjevanje. Mlad učitelj še nima izoblikovanega kriterija za ocenjevanje, in lahko se zgodi, da nehote komu naredi krivico.
S tem nas med študijem premalo seznanjajo.‘‘
- Ali je res, da je učitelj v šoli „človek za vsc“?
„Razen dela v razredu ima vsak učitelj še vrsto nalog, na primer dodatno pomoč, izven-šolske dejavnosti in drugo. Tudi na to se je treba pripravljati, če hočemo doseči uspeh. Jaz imam še študij povrhu in lahko mi verjamete, da mi prostega časa ostane zelo malo ali pa sploh ne.“
In kadar ste prosti?
„V Sodražici je malo možnosti za zabavo. Tudi mladine je malo, pa še ta beži drugam, kjer je več možnosti za zaposlitev, več zabave, skratka, kjer je živ-^enje bolj pestro in lažje^ Odkar sem tu, še ni bilo plesa, v kino lahko hodim le ob sobotah in nedeljah, mladina se udejstvuje največ v športnem društvu.**
- Ali nameravate tudi vi drugam?
,Sodražica mi je všeč. Rada bi končala študij, kako pa bo potem, še ne vem. Navadila sem se na kraj in ljudi. Tudi večja središča so blizu. POsebne zabave ni, kot sem že rekla, vendar bolje je žc, kot kje daleč v hribih, kjer je učitelj še bolj prepuščen samemu sebi.”
A.V.
različni. Z majhno prednostjo so sc na prvo mesto spet povzpeli priljubljeni Slaki in potisnili v ozadje Bobo Stefanoviča, Ki pa je tokrat dobil največ pisem. V njegovem imenu se zahvaljujemo za pozdrave in najlepše želje Tatjani, Marici, Vidi, Metki, Mariji in Jožici ter Nataši s prijateljicami.
Tudi Slaki niso ostali brez pisem. „Meni so najbolj všeč, hočem, da zmagajo**, piše Stanka iz Krškega. „Želim, da bi bili vedno prvi,** se glasi pismo Anice iz Kočevja in podobno.
Zal našim izžrebancem tudi danes ne bomo mogli postreči s ploščami, za katere glasujejo, ker vseh v naših trgovinali trenutno nimajo.
Tokrat so bili izžrebani:
1. Ivan Srebrnjak, Leskovec 13, Brusnice,
2. Marija 1’rice, Močile 4, Stari trg ob Kolpi,
3. Ivan Ogrinec, Trata l, Kočevje.
Plošče so darilo trgovine Mercator iz Novega mesta.
GABERJE
Pravico nad upravljanjem Gasilskega doma v vasi si lastijo vse vaške organizcije. med katerimi pa ni mla-dmskega aktiva. Ta s prostori sicer ne želi upravljati, mladi bi radi dobili le prostor v domu v uporabo za sestanke in srečanja. Doslej se še niso o tem sporazumeli.
BREŽICE
Ena izmed pomembnejših točk dnevnega reda na seji občinske konference, ki je bila v nedeljo, so bile tudi volitve, saj so nastopile v vodstvu spremembe, ki jih je trba čim-prej urediti, da*bo delo v naslednjih rnesccih, ko je še posebno veliko nalog pred mladinsko organizacijo, normalno potekalo. Izvoliti je treba novega člana za republiško konferenco ZMS, novega člana predsedstva občinske konference ZMS ter novega sekretarja, ker sedanji odhaja na novo delovno mesto. Na konferenco so se v vseh mladinskih aktivih v občini dalj časa živahno pripravljali.
KOČEVJE
Tudi v Kočevju ima mladina svoje shajališče. To je „Metka bar“, kjer so mladi redni obiskovalci. Okrog trideset stolov ob osmih mizah velikokrat ne zadostuje za vse obiskovalce, zlasti ob večerih, ko, kot sami pravijo, zaradi gostega dima, ki se vali v prostoru, skoraj ni mogoče ■poznati soseda. Posebno vzdušje v „Metki" ustva^a tudi glasbena skrinja z najnovejšimi ploščami, ki se nenehno vrtijo.
Delo mladine bi v Kočevju veliko bolj zaživelo, če bi imeli sposobno vodstvo, pravijo mladi , Kočevarji. Letos jim je občinska skupščina siccr obljubila nekaj milijonov, s katerimi bi lahko plačali tudi stalno zaposlenega delavca, vendar s tem vprašanje še ne bo rešeno. En človek je premalo, za delo bi moralo bolj zagrabiti vsaj predsedstvo in spodbuditi vse aktive, ne samo tiste, ki so sodelovali v ,Akciji 75“.
RIBNICA
Veliko učencev na ribniški osnovni šoh je vključenih v različne izven-šolske dejavnosti, h katerim jih znajo mentorji posameznih krožkov pritegniti z zanimivimi programi dela. Posebno zanimanje je za foto krožek.
Andrej Vučkovič, učenec osmega razreda, ima svojega konjička; zbiranje znamk. V osmih letih jih je zbral že več kot 4000.
ZIUE
Mladinska igralska skupina je v marcu pripravila več gostovanj v manjših krajih v Beli krajini z igro ,4*riložnostni zdravnik**, razen tega pa se tudi že pripravljajo za tekmovanje na Župančičevem natečaju, kjer upajo na uspeh.
METLIKA
Prijave za 'srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine že prihajajo. Vse kaže, da bo letos sodelovalo na tem srečanju rekordno število mladinskih skupin in posameznikov. Organizatorji bodo poskrbeli, da bo srečanje imelo cim večji odmev v javnosti, s čimer želijo pripomoči tudi k uveljavljanju mladih ustvaijalcev, ki so bili doslej zapostavljeni in neopaženi.
NOVO MESTO
Bela krizantema, mladinska igralska skupina iz Novega mesta, je presenečena nad pomočjo ZKPO, kju jih je hkrati spodbudilo k še večji delavnosti. Že to pomlad nameravajo pripraviti dve premieri.
najPOPlot
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
Ime in priimek
Kupon št.
Rok: 5. april 71
POTA IN STIt-^
„STROKOVNJAK OZN“ SPET V ZAPORU - Deset let je že presedel Metod Polajnar iz Šmihela pri Novem mestu zaradi goljufij z denarjem in drugih podobnih kaznivih dejanj. To pa ga ni izučilo, saj je iz Mostarja prišla vest, da so tega petdesetletnika, ki si je pokojnino povečeval na prepovedan način, na občinskem sodišču obsodili na štiri leta strogega zapora. Polajnar si je na nedovoljen način prisvojil od delovnih organizacij in rx)sameznikov v Primorju okoli 7.500 din. Denar Jim je izvabil tako, da se je predstavil za „strokovnjaka OZN“, ki pa je „trenutno" v stiski.
„CRNA SECNJA“ - Štefka Bohte z Verduna je prijavila, da ji je nekdo v gozdu posekal tri smreke.
PO SIU IZPOSOJEVALEC -Ferdinand SušterSč iz Regerče vasi je pustil pred kratkim osebni avto čez noč pred hišo. Zjutraj je ugotovil, da si ga je ponoči neznanec izposodil, po opravljeni vožnji pa je vozilo pripeljd spet na njegovo mesto.
SVININA JE ZADIŠALA - Neznanemu storilcu je šla v nos prekajena svinina v Kosovi gostilni v Ločni. Poiskal je shrambo in odnesel nekaj suhih klobas.
PERILO JE ZMANJKALO - Ko je Tilka Žigante, ki stanuje na Kidričevem trgu v Novem mestu, nedavno pospravljala suho perilo, ji je manjkalo več kosov. Tatvino je prijavila.
SAMO DELE JE POBRAL - Jožetu Srebrnjaku iz Bereče vasi je izginil moped. Nedaleč od hiše je našel ostanke svojega vozila. Tat je pobral samo dele.
DVA VLOMA - V noči na 26. marec je neznanec vlomil v Dolenj-kino trgovino v Bršlinu in ukradel ročno blagajno z več kot 5.000 din, večjo vsoto mark in nekaj dolarjev, poleg tega pa tudi transistor znamke „Haiti“ in brivnik „Braun Iskra -sixtant“. Vlomilec je splezal po salonitnih ploščah, zloženih ob hiši, v stranišče in od tam v druge prostore. - Ta večer je bilo vlomljeno tudi v osebni avto Slavka Berganca in ukraden fotoap^at s filmom in daljnogled. Vozilo je bilo pred Dolenj kino trgovino.
SO TATOVI CIGANI? - V noči na '27. marec so ukradli Alojzu Skali v Podzemlju pri Metliki dva gumi voza. Metliški miličniki so u^otoviU, da so tatovi vozove odpeljali čez Kolpo na hrvaško stran. Tatvine so osumili cigansko družino, ki se je podnevi klatila po Podzemlju in okolici. Lastnik je oškodovan za 4.000 din, krajo pa še raziskujejo.
FICKO IZGINIL NOVO-MESĆANKI - v noči na 28. marec je neznani storilec odpeljal fička svetlo sive barve Novome ščanki Alojziji Krevs. Vozilo je bilo v garaži splošne bolnišnice.
PRI CIGANKAH NASU KABEL - 18. marca dopoldne so zalotili tri Oganke pri kraji električnega kabla
Ki Ribji restavraciji v Novem mestu, iličniki so nekaj takega kabla našli pri Zvonki Brajdič. V zadnjem času so odkrili že več primerov, da so Ci-
gini tako ukraden material prodali inosu.
HUMORESKA
i
J S
I
Franc Vrečič, vodja za odkrivanje splošne kriminalitete iz Novega mesta (na sliki stoji) ter miličnika Jože Lukšič in Anton Bertole iz Dolenjskih Toplic (na sliki desno od Vrečiča) so 26. marca na slavnosti v republiškem sekretariatu za notranje zadeve prejeli nagrade za uspeh v akciji, v kateri so prijeli peterico nevarnih vlomilcev iz Zagreba. Pri slovesnosti je sekretar Silvo Goreifc (prvi na levi) poudaril, da sodi Slovenija med tiste evropske dežele, ki najuspešneje odkrivajo kazniva dejanja.
Črna krivulja gre navzgor
Kazniva dejanja prebivalcev Iz novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske občine so tudi lani napolnila spise javnega tožilstva
Občinsko javno tožilstvo v Novem mestu je lani obravnavalo 1063 pohioletnih storilcev kaznivih dejanj, odkritih v novome3ci, metlici, črnomaljski in trebanjski občini, 348 kaznivih dejanj pa jim ni uspelo odkriti.
Med kaznivimi dejanji zoper življenje in telo so prevladovale lahke telesne poškodbe. Takih dejanj so obravnavali 97 ali okoli 20 odstotkov več kot leta 1969.
Kaznivih dejanj hude telesne poškodbe je bilo 21 ali le kak odstotek več kot leto dni prej. Poleg tega je tožilstvo obravnavalo deset primerov, ko je šlo za ogrožanje z nevarnim orodjem pri prepirih in pretepih.
Vzroki za vsa taka dejanja so že dolgo znani: pojavljali so se tam, kjer so bili razrahljani so-sedsld ali stanovanjski odnosi, kjer se ljudje sicer radi prepirajo. Neredko pa so dejanja te vrste izbruhnila tam, kjer se je zakoreninil alkoholizem ali pa so pognala iz neurejenih družinskih razmer.
Na tožilskih mizah se je lani nabralo precej zadev, ki so ljudi obtoževale tatvin, majhnih t^-. vin, zatajitev in goljufij; Tatvin in majhnih tatvin so obravnavah po 36 primerov, goljufij po čl. 258 KZ pa 12. Tudi odvzemi motornih vozil niso bili tako redki, saj je šlo takih zadev v obravnavo čez 30.
Zelo so se lani povečala kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Zadev, ko je šlo za ogrožanje javnega prometa, so obravnavah na tožilstvu 134 ah za 52 odstotkov več kot leta 1969.
Največ dejanj te vrste se je zgodilo na avtomobilski cesti in na cesti Novo mesto-Metlika— Črnomelj—Vinica. Razlogi zanje so znani: prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje, prekratka varnostna razdalja, utru-
jenost.
Kaznivih dejanj, ki jih kazenski zakonik omenja kot dejanja zoper gospodarstvo, je tožilstvo lani obravnavalo več, od tega pet primerov nevestnega gospodarskega poslovanja, osem obtožb pa pripravilo zaradi poneverb. Primerov zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti in nedovoljenetrgovine je prišlo tožilcem v roke šest.
V sestavku kajpak nismo mogh upoštevati vseh zadev, ki jih je dobilo v postopek javno tožilstvo, prepričani pa smo, da tudi navedeni podatki dovolj povedo o kaznivih dejanjih naših ljudi, kar najčešče obravnavajo na občinskih sodiščih, in kajpak o obsežnosti del, ki jih mora opravljati tožilstvo.
MEDVEDJEK:	PRINZ	NI
VZDRŽAL - Beograjčan Stane Kristančič je 26. marca na avtomobilski cesti pri Medvedjeku s prinzem prehiteval kolono vozil. Na mokri cesti pa je avtomobil zaneslo sem ter tja, naposled je trčil v tovornjak Antona Odenvalda iz Belega Manastira in se nato prevrnil po nasipu na travnik. Gmotno škodo so ocenili na 3.500 din.
BELA CERKEV:	SILOVITO
TRČENJE MERCEDESOV -Banjalučan Ljubomir Barbič je 26. marca zjutraj pri Beli cerk^^i z mercedesom prehiteval tovornjak in treščil v mercedes, ki ga je naproti vozil Danilo Cuš iz Pulja. Voznika sta močno zavrla, vendar trčenja nista mogla preprečiti. Čuš je bil huje ranjen, njegova žena Stefica pa laže in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na
35.000 din.
BREZA:	S SKODO PREK
OGRAJE V JAREK - Milovan Džurkovič iz Ljubljane se je 25. marca peljal s škodo po avtomobilski cesti proti Novemu mestu. Pri Brezi ga je zaneslo v odbojno ograjo, nato je avtomobil ograjo preskočil in padel v jarek, po katerem se je nekaj časa kotalil in obstal na kolesih. Voznika so odpeljali v bolnišnico, gmotno škodo na avtomobilu pa so ocenili na 15.000 din.
BROD; Z AUSTINOM ZBIL ŠOLARKO - Leon Bele iz Novega mesta je 24. marca vozil austin IMV iz Novega mesta proti Dolenjskim Toplicam. Pri Brodu je pred avtomobil skočila 10-letna Marjana Može, šolarka iz Srebrnič, ki jo je Bele kljub zaviranju zbil. Bila je laže ranjena.
GRADAC:	S FIČKOM NA
STRMINO - Julij Novak iz Gradca se je 24. marca vračal s fičkom domov iz Metlike. V domačem kraju gaje zaneslo s ceste in seje na strmini prevrnil. Škodo so ocenili na
8.000 din.
HRASTJE: ZASTAVI 125 RAZNESLO ZRAČNICO - 23. marca je zastavi 125, s katero se je proti Zagrebu peljal Miloš Jandič iz Bihaća^ razneslo zračnico. Pri Hrastju je nato vozilo treščilo v skalnat usek in se odbilo na cesto. Sopotnik Ibro Salihovič je bil ranjen, škodo pa so ocenili na 5.000 din.
NOVO MESTO: S FIČKOM JO JE ZBIL - Ivan Jerman je 22. marca na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu s fičkom podrl Novo-meščanko Rozalijo Kocjan, ko je prečkala cesto poleg prehoda za pešce. V bolnišnici so ugotovili, da
OTiNAVADEIN DOGODEK NA ŽEL. POSTAJI
Umrl, ko je gledal pretep
25. marca popoldne sta Matjan Brajdič iz Šentjerneja in Polde Hudorovac z Vinice na železnici postaji v Kandiji čakda \1ak,da bi se odpeljala proti Birčni vaiii. Spremljali so ju: Rafael Brezar, Rajko Brajdič in Zofija Šajnovič, ki je pred dnevi zbežala iz cig^-skega taborišča v Lokvah pri Črnomlju in možu, ki dela v ,Zori“,
zapustila sedem otrok.	^
Pretep je opazoval 17-letni Bran-
Čakajoč na vlak so se ^rli, nato Zamida iz Uršnih sel, ki se je kot pa še stepli: najprd Brezar, Brajdič m Stane Jeršin iz Cmcmlja, potem pa se jim je pridružila še Žof^a Saj-
novič.
DANES S/ V d VILU
V restavraciji je za šankom stal dokaj mlad moški, počasi srebal pgačo in razmišljal. Nen^ doma ga zmoti klic: , Jiopla, prijateljček, danes te pa imam!* in nekdo ga je dokaj trdo udaril po rami.
„Oprostite," se je obrnil, „pustite me pri miru,“ je dejal in hotel srebati naprej. Oni pa mu ni dal.
„Viš ga, praseta! Danes si v civilu, pa mi nič ne moreš. Le čakaj, baraba, pokažem ti. ..“
„Prosim vas, pustite me pri miru,“ je spet dejal oni.
„Se spomniš, govedo, ko si me zabil in spravil pred sodnika? Ho-ho, nisem še pozabil. Danes, ko si v civilu, pa bo ura obračuna ... ti in jaz ...“
„Zadnjikrat vam pravim, da me pustite pri miru in se umaknete," je dejal moški za šankom, to pot odločneje.
„Kar prosi, kar moleduj! Nič ne bo. Razumeš? Ti si kifeljc, čisto navaden kifeljc ... Zaga-man, da mu ni para. Danes pa si v civilu in zato sva si enaka ... Kar daj, kar popij ... Lepo in počasi. Saj imam čas. Počakam te, potlej pa te spremim proti hosti. Le pij, angelček! Da bo
kaj izcediti iz tebe, ko te zgrabim ...“
Oni za šankom je ostal še naprej miren in to je nasilneža še bolj razkačilo. Razkoračil se je sredi restavracije in na ves glas kričal:'
„Misliš, prekleto, misliš, da se te bom ustrašil? Zadosti imam tvojih blesarij, ko sem moral zaradi tebe na hladno ... Le kaj ti je bilo treba gobezdati proti meni! No, pa kar je bilo, je bilo. Danes pa je dan, ko se na to lahko spomniva! “
Možakar se je vse bolj razgreval.
„Le pij, ljubček! Se malo imaš, jaz pa dosti časa, da te počakam. V» lepo po vrsti, da mi ne boš kdaj očital, da sem nasilen. Se pet poidrkov... še štiri... daj no, daj, reva ...“
Končno je bilo onemu dosti, zgrabil je gobezdača, ga spravil iz lokala in odgnal...
„Jaz, pa kriv? Da bi se nedostojno vedel? Saj je bil miličnik vendar v civilu ...“ sc je možak pozneje zagovaijal.
Menda je še danes prepričan, daje bil kaznovan po krivici.
JAKA PRAVIČNIK
S
Ž
J
S
s
5
J
vsak dan vračal z dela v tovarni zdravil ,JCrka“. Nenadoma je omahnil in obležal. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da je mrtev.
Pri pregledu trupla so v bolnišnici ugotovili, da je Branka zadela kap, rano na vratu pa da je dobil pri padcu. To so v poročilu poudarili zato, da bi ovigli govorice, ki so se raznesle po Novem mestu, da je bil Branko žrtev pretepa. Varnostni organi so na kraju samem zaslišali več prič, od katerih niti ena ni izjavila, da bi bila videla nasilje nad fantom.
Brajdiča in Brezarja so novomeški miličniki pridržali, ker sta bila videti pijana, vse, ki so sodelovali v pretepu in se s tem pregrešili zoper javni red in mir, pa bodo predlagali v upravno kaznovanje.
Poslej s kodeksom
Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je po javni razpravi v minulem letu pripravila dokončno besedilo ,JCo-deksa etike udeležencev v cestnem prometu"', ga založila in te dni - natisnjenega v 300.000 izvodih -' razposlala uporabnikom.
Izdajo tako pomembnega dokumenta je narekovalo mnogo reči, namen je razviden iz vsebine; iskanje človekove osebnosti, njegovih moralnih vrednot, obzirnost, strpnost in tovarištvo do soljudi na cesti. Takih misli poln kodeks opozarja udeležence v prometu, da dosledno spoštujejo red in zakonitosti na cesti, tudi take, ki jih niti najnatančnejši predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno.
Kodeks sta dobili AMZS in ZSAS, da jih bosta prek društev in drugih organizacij razdelili članom Poslali so ga tudi občinskim komi-
sijam za varnost prometa, da ga posredujejo šolam (pripomoček pri prometni vzgoji), avtošolam (gradivo za kandidata pri teoretičnem vozniškem izpitu), lastnikom motornih vozil ob registraciji, gospodarskim organizacijam in raznim drugim udeležencem v prometu.
Nekateri menijo, naj ti kodeks najprej pomolili pod nos agresivnim avtomobilistom skupaj z listkom za plačano mandatno kazen že kar na kraju prekrška. Na zalogi pa naj bi ga imeli tudi sodniki za prekrške..,
Kodeks ni dan na svetlo tjavdan: v njem so vsa pravila, kako se je treba kulturno vesti na cesti. Izkušnje, ki jih bo prinesel ta dokument, pa bodo prav gotovo tudi koristni napotki pri dopolnjevanju starih in uvajanju novih predpisov na področju prometne zakonodaje.
I.Z.
Če je avtomobil v neizkušenih rokah
Novomeško okrožno sodišče razsodilo prometno nesrečo pri Šentjurju, kjer je Mihaela Smolič umrla, Marica Ivanetič pa je bila hudo ranjena — Voznica Slava Pavlin iz Novega mesta obsojena samo pogojno
26. marca se je na novomeškem okrožnem sodišču zagovaijala 24-letna Slavka Pavlin, voznica ^6de NM 112-59, v kateri je pri prometni nesreči na avtomobilski cesti pri Šentjurju lani 16. decembra Mihaela Smolič iz novomeškega Zavoda za socialno zavarovanje umrla, njena sodelavka Marica Ivanetič pa je bila hudo ranjena.
2enske so se peljale s službenega potovanja iz Trebnjega. Pri Šentjurju so dohitele tovornjak GO 41513 s prikolico, ki ga je vozil go-riški voznik Danijel Pahor. Čeprav voznica ni videla, ali je cesta pred tovornjakom povsem prosta, je začela na blagem desnem ovinku italijansko vozilo prehitevati. Prehitevanje pa se ni posrečilo. Ko je bila
Pavlinova že vštric italijanskega vozila, je naproti pripeljal Frarup Ivič cisterno kP 256-i4 s prikolico in tako potisnil škodo v škarje. Cesta je postala preozka za tri vozila: škoda je oplazila cisterno in njeno prikolico, nakar jo je odbilo v goriški tovornjak. Kar se je zgodilo od tega trčenja dalje, ni bilo več podobno običajni prometni nesreči. Tovor-
njak je ,7grabil“ škodo, jo rinil in kotalil pred seboj še skoraj 70 m po cesti, bankini in travniku, kjer se je tudi sam prevrnil. Smoličeva je bila mrtva na kraju nesreče, Ivanetičevo pa so z zlomljeno roko in nosom ter drugimi poškodbami odpe\jali v novomeško bolnišnico.
Sodišče je Pavlinovi za to dejanje prisodilo 9 mesecev zapora, vendar ji je kazen pogojno odložilo za tri teta. Pri odmeri kazni je upoštevalo, da je imela Pavlinova do te vožnje še m;Uhnc vozniške izkušnje, da jc dejanje priznala in da do zdaj sploh ni bila kaznovana, poleg tega pa mora skrbeti tudi za mladoletnega otroka.
ima Kocjanova ležje poškodbe.
PRIUPE: NESREČA S FIATOM 850 - Hrabren Dvoržak iz Zagreba, ki se jc 22. marca zgodaj zjutraj vračal domov po avtomobilski cesti s fiatom 850, ni imel sreče; pri Pri-lipah je zapeljal s ceste, izrul kamen in prelomil obcestni smernik, nato pa seje prevrnil. Škodo so ocenili na
15.000 din.	.j
ČATEŽ: PREHITEVAL NA NEPREGLEDNEM OVINKU - Ivan Sečen iz Mosteca je 25. marca na nepreglednem ovinku pri Čatežu z osebnim avtomobilom prehiteval kolesarko in zadel osebni avtomobil,
ki ga je nasproti vozil Miha Račič iz Dvorc. Trčenje je povzročilo 5.000 din škode.
DOBOVA: TOVORNJAK PODRL OGRAJO - 23. marca zjutraj je tovornjak, ki ga je vozil Stjepan Jakolič iz Kiaja Gornjega po cesti Obrež-Dobova, zapeljal s ceste in podrl 9 metrov ograje. Škodo so ocenili na 3.000 din.
PRISTAVA: MED VOZNJO ZAPIRALA VRATA - 23. marca seje na Pristavi zaletela v vrtno ograjo in se prevrnila z osebnim avtomobilom Terezija Colarič iz Kostanjevice. Peljala se je iz Krškega proti domu. Med vožnjo je zapirala vrata na desni strani, tedaj pa izgubila oblast nad vozilom. Škodo so ocenili na
8.000 din.
KRSKO: PESCA vrglo NA AVTO - Jože Kovačič iz Žadovin-ka je 21. marca v Krškem na križišču Prešernove in Tovarniške ceste zbil z osebnim avtomobilom Stefana Simončiča iz Podsrede, ko je prečkal cesto. Voznik je zaviral, pešca pa kljub temu zadel, da ga je vrglo na pokrov, po desetih metrih pa je padel na cesto. V bolnišnici so ugotovili, daje huje poškodovan.
SEVNICA: ZBIL ŠOLARKO -17. marca popoldne je Jože Mlakar iz Studenca na križišču cest v Sevnici blizu šole podrl z osebnim avtomobilom 13-letno šolarko Marjano Robek iz Šmarja. Zlomljeno nogo ji zdravijo v celjski bolnišnici. Nesreča se je zgodila, ko je Robkova prišla pred osebni avtomobil izza avto- ' busa, ki je odpeljal proti šoli.
GORNJI LENART:	BRATA
PADLA Z MOTORJEM - 19. marca sta se v Gornjem Lenartu z motorjem ponesrečila brata Anton in Franc Galič iz Ponikve. Na ovinku je motor zaneslo v železno ograjo, kjer sta padla in obležala hudo ranjena. Odpeljali so ju v zagrebško bolnišnico.
RANJENEC LAŽNO OVADIL?
Poročali smo že, da je bil 11. | marca v Žabjeku obstreljen s puško 33-letni Alojz Hudorovac - Elko iz ciganskćga naselja Baronov grad pri -Višnji gori. Krogla mu je nevarno prevrtala roko in bo najbrž trajno invalid.
Hudorovac je dejanja osumil Adolfa Brajdiča. Med nadaljnjimi poizvedbami so ugotovili, da Adolf ni mogel stresati,- marveč da se je Hudorovac v Žabjeku sam obstrelil, ko je nameščal zapirač v puško. Zaradi lažne ovadbe bodo ranjenega Hudorovca prijavili javnemu tožilcu.
lUdi na cesti smo ljudje...
Mnogo se govori in piše o tovarištvu, humanosti in solidarnosti voznikov. Vse to je lepo in prav,, vendar je v življenju marsikdaj drugače.
20. marca - bila je sončna sobota, dan po deževni noči — je bilo na novomeških ulicah živahno, kot že dolgo ne. Razumljivo je, da so bila tudi parkirišča polna.
V fičku sem se peljal s hčerko v novomeško bolnišnico po ženo, po tritedenskem okrevanju je bila že toliko dobra, da so ji dovolili iti domov. Okoli desete ure sem parkiral vozilo pred delavsko restavracijo v Sokolski ulici, pustil otroka v njem in skočil v trgovino nekaj kupit. Ko sem se vrnil, je imel avtomobil globoko vdrtino na aad-njem blatniku. Hčerka mi je povedala, da je vse videla: neki voznik, nespreten ali vinjen, jc pri speljevanju s parkirišča trčil v naš avtomobil, pogledal, kaj je naredil, nato pa jo je odkuril. Naše vozilo je zadel, čeprav je imel na parkirišču dovolj prostora.
Ko smo kupili ta avtomobil, sem se moral zadolžiti; drag jc bil, čeprav smo kupili starega. Pri hiši ga nimamo za luksus. Zdaj bomo seveda imeli nepotrebne izdatke še za to popravilo, ko moramo prihranke že tako in tako porabiti za zdravje.
Vprašujem neznanega voznika, ali bi pustil izkrvaveti tudi pešca, če bi ga podrl. Videl je. da je otrok v avtomobilu, pa je kljub temu strahopetno odnesel pete. Če bi počatal, bi se prijateljsko pogovorila, razumel bi ga, tako pa .. . Morda ga že preganja slaba vest, morda bo tudi on kdaj našel poškodovano vozilo, ko ga bo takole parkiral, česar pa mu kajpak ne želim.
N.N.
OBVEZNO CEPUENJE PSOV
starih nad 3 mesece, proti steklini bo po odredbi RSG (Ur. 1. SRS, št. 43 z dne 17. 12. 1970) po naslednjem razporedu:
Poniedeljek, S. aprila
ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 10. uri: Dol. Straža ob 11. uri: Gor. Straža ob 12. uri: Gor. Polje
Torek, 6. aprila
ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11. uri: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas
Sreda, 7. aprila ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Poljane ob 11. uri: Podturn ob 12. uri: Dol. Toplice
Četrtek, 8. aprila
ob 8. uri: Otočec ob 9. uri: Dol. Krbnovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Gorenja vas
Petek, 9. aprila
ob 8. uri: Ruperčvrh ob 9. uri: Birčna vas ob 10. uri: Uršna seia-vas ob 11. uri: Uršna sela-dom ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. Sušice
Sobota, 10. aprila
ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Gotna vas ob 10. uri: Crmošnjice ob 10.30: Dol. Težka voda ob 11. uri: Nova gora ob 12. uri: Vel. Cerovec
Ponedeljek, 12. aprila
ob 8. uri: Mali Slatnik ob 9. uri: Ratež ob 11. uri: Vel. Brusnice ob 12. uri: Gabrje ob 13. uri: Hrušica
Torek, 13. aprila
ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Veliki Orehek ob 12. uri: Stopiče
Sreda, 14. aprila
ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: Goriška vas ob 10. uri: Srednji Globodol ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan-šranga
Četrtek, 15. aprila
ob 9. uri: Mirna peč ob 10. uri: Žel. postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Sentjurij
Petek, 16. aprila
ob 8. uri: Dol. Karteljevo ob 9. uri: Kamenvrh
ob 10. uri: Dol. Kamence ob 11. uri: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas
Sobota, 17. aprila
ob 8. uri: Bajnof ob 9. uri: Stari grad ob 11. uri: Novo mesto, okolica, Postaja Ločna
Ponedeljek, 19. aprila
ob 8. uri: Šmihel ob 9. uri: Škijanče ob 11. uri: Novo mesto, postaja Ločna ob 17. uri: Novo mesto, na Loki
ZAMUDNIKI 24. aprila dopoldne na postaji v Ločni KRAJEVNI URAD ŠENTJERNEJ
5. aprila
ob 8. uri: Orehovica ob 10. uri: Dol. Maharovec ob 10.30: Draga
6. aprila
ob 8. uri: Groblje ob 9.30: Gor. Vrhpolje
7. aprila
ob 8. uri: Šentjernej
13. aprila
ob 8. uri: Zagrad ob 9. uri: Zbure
14. aprila
ob 8. uri: Dobrava ob 9.30: Škocjan
ZMAUDNIKI
21. aprila
ob 8. uri: Šentjernej ob 10. uri: Škocjan
KRAJEVNI URAD ŽUŽEMBERK
5. aprila
ob 8. uri: G. Ajdovec ob 9. uri: M. Lipovec ob 10. uri: Sadinja vas ob 11. uri: Dvor
6. aprila
ob 8. uri: Lašče ob 9. uri: Sela ob 10. uri: Hinje ob 12. uri: Prevole ob 13. uri: Žvirče
9. aprila
ob 8. uri: Drašča vas ob 8.30: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri: Poljane
10. aprila
ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk
VETERINARSKA POSTAJA NOVO MESTO
PRVO MESTO HROVATU
V nedeljo je bilo v domu TVD Partizan na Mirni občinsko strelsko prvenstvo z zračno puško za zlato ^puščico 1971. Udeležba ie bila dobra, predvsem pa so se izkazali mladi strelci. Prvo mesto in zlato pu-
ščico je osvojil Mirko Hrovat ml. iz Mokronoga, drugi je bil Stojan Povh iz Trebnjega, tretji Zlatko Longar iz Trebnjega in četrti Franc Maraž iz Trebnjega. Tokrat Mirenčani niso imeli strelske sreče, saj je prvi zasedel šele četrto mesto.	j.	p.
V dvorani občinske skupščine v Trebnjem je bilo v nedeljo, 28. marca, precej živahno. Najboljši mladi šahisti Dolenjske (na sliki) so se kosali, kdo bo najboljši. (Foto: S. Dokl)
Naskok na lesenega konja
V Trebnjem izbrali šahovske pionirske prvake Dolenjske — Najboljši: Mohar, Malnar, Jevško-va in Peterletova — Dobra organizacija prireditve
Dolenjska šahovska podzveza je v nedeljo, 27'. marca, v Trebnjem organizirala pionirsko šahovsko prvenstvo Dolenjske za posameznike. Udeležba je bila odlična, organizacija pa na zavidljivi višini. Takšnih prireditev si še želimo. Prizadevni organizatorji so za najboljše šahiste pripravili lične diplome.
Na prvenstvu so najvažnejšo vlogo odigrali mladi iz Kočevja in Mokronoga. Nič čudnega, saj tam delajo z mladim naraščajem najbolj smotrno. Uspehi torej niso slučajni, so plod dela Iva Staniča in Jožeta Hoče-vaqa. V moški konkurenci so bili najboljši Kočevaiji, ravno tako so deklice iz Mokronoga zmagale brez težav.
Rezultati: mlajše pionirke — 1. Jevšek (Mokr.) 5, 2. M. Seme 4, 3.1. Seme 4 (obe Žalna), 4. Dragoš (Koč.) 4 itd; mlajši pionirji - 1. Malnar (Koč.) 9,5, 2. Praznik (Stična) 7, 3. Vovk (Koč.) 6, 4. Gačnik (Mokr.) 6 itd., starejše pionirke — 1. Peterle (Mokr.) 4, 2. Škufca (V. gora) 3,5, 3. Zajc (Mokr.) 34. 4.
Borštnar (Mokr.) 2 itd.; starejši pionirji - 1. Mohar (Koč.) 10,5, 2. Pucelj (N. mesto) 10, 3. Bedič (Cr.) 8, 4. Barič (Grosuplje) 6,5 itd.
Judo klub v Šentrupertu
bo priredil v nedeljo 8. aprila, ob 13.30 v prosvetnem domu ekshibicijski nastop državnih prvakov TAK Olimpija v judu. Nastopili bodo znani tekmovalci, med njimi evropski prvak Smolnikar, zvezni trener državne reprezentance Škraba in drugi - VABLJENI!
Dva poraza in ena zmaga
v prvem kolu spomladanskega dela rokometnega prvenstva sta obe ekipi v republiški ligi doživeli poraz. Res, da nista prepričljiva, vendar na Dolenjskem točk ni bilo. Uspešno so startali edino Sev-ničani, ki so porazili trdo ekipo Mokrca z Iga. Sevničanom se pozna, da so imeli dobre priprave.
konCno zimski bazen
TUDI V KRŠKEM
Kljub temu da bodo pri novi šoli na Vidmu jeseni odprli manjši plavalni bazen, se je vodstvo občinske skupščine v Krškem z vodilnimi ljudmi v Celulozi odločilo za gradnjo zimskega bazena na sedanjem letnem plavališču. Sredstva so zagotovljena, dolgoletna želja Krčanov bo torej uresničena.
Trije zmagovalci iz Trebnjega: Jevškova (Mokronog), Malnar (Kočevje) in Peterletova (Mokronog)
novo
L"
Tudi pri nas lahko kupite vezana okna. Vgrajeno najboljše uvoženo okovje omogoča odpiranje po horizontalni m vertikalni osi.
Sprejemamo naročila! Zahtevajte prospekte!
Informacije: »INLES« Ribnica, maloprodaja, tel.87-212
RUDAR : BREŽICE 16:12
Trboveljčani so komaj v drugem polčasu strli napore Brežičanov, ki so imeli tokrat najslabša moža v vratarjih Berglezu in Marsu. - Brežice: Berglez (Mars), Rovan 2, Antolovič 3, Šetinc 1, Pavlič 1, Bosina 2, Iskra 1 in Jurišič 2. V. PODGORŠEK
MOKRC : SEVNICA 18:23
V prvem kolu LCRL so Sevničani v Ljubljani porazili dobro ekipo Mokrca z Iga 23:18. Sevničani so bili boljši in so zasluženo pobrali dve točki. - Sevnica: Možic, Valant 3, Simončič 2, Stojs, Perc, Lovrek, Svažič 7, Koprivnik 3, Sirk, Sile 4 in Trbovc 4.	J.	BLAS
RIBNICA : SLOVAN 14:17	.
Slabo vreme in mokro igrišče sta motila sicer živahno igro. Ribničane je precej oškodoval* sodnik, vendar je zmaga gostov kljub temu zaslužena. - Ribnica: Lovšin, Kersnič I, Radič 3, Andolšek 2, Mikulin 1, Tomšič 2, Tanko 1, Matelič, Ponikvar 2, Kersnič II 3 in Abram.
F. LEVSTEK
ZMAGALA JE VAVTA VAS
Na občinskem ekipnem namiznoteniškem prvenstvu za pionirke so zmagale mlade igralke iz Vavtevasi. Najboljša posameznica je bila Irena Novinec, ki ni izgubila nobenega srečanja.
Rezultati: 1. Vavta vas I (Novinec, Kren), 2. Šentjernej I (Gomi-zelj, Krvina), 3. Novo mesto (Sra-melj, Gostiša, Doboši), 4. Šentjernej II, 5. Vavta vas II in 6. Vavta vas III.
P.Uhl
NA RAVNAH:
novomešCanke tretje
V nedeljo je bil na Ravnah prvi mladinski ženski odbojkarski turnir, na katerem so igrale tudi odbojkarice Novega mesta. Zasedle so odlično tretje mesto, čeprav bi lahko z malo več sreče bile celo druge.
Rezultati: Fužinar : Novo mesto 2:0, Prevalje : Novo mesto 0:2, Novo mesto : Branik (Maribor) 2:0.
Končni vrstni red: 1. Fužinar, 2. Ljubljana, 3. Novo mesto, 4. Branik, 5. Prevalje, 6. Fužinar II. P. F.
Franc Čargo republiški prvak
v soboto in nedeljo je bilo na Ravnah letošnje zimsko plavalno člansko prvenstvo, na katerem so nastopili tudi plavalci krškega Celu-lozarja in v skupnem zbiru točk zasedli sedmo mesto s 11.128 točkami. Največ sta dosegla spet Franc Čargo in Nevenka Jenkolc. Čargo je brez večjih težav osvojil na 400 m kravl prvo mesto s solidnim časom, lep uspeh pa je tudi dosegel s tretjim mestom na 100 m kravl. Nevenka sc je izkazala na 100 m delfin z drugim mestom.	L.	HARTMAN
I U S I I I ^ ■
NOVO MESTO - Danes bo v telovadnici gimnazije in osnovne šole področno prvenstvo v gimnastiki za učence šol I. in II. stopnje. V soboto pa bo medobčinsko prvenstvo v gimnastiki za srednješolce v Brežicah. (M. H.)
ČRNOMELJ - Oslabljena ekipa Cosmos-Belta je odigrala prijateljsko srečanje z Grižami. Srečanje se je končalo neodločeno 23:23. (A!"L.)
BREŽICE - Na šahovskem dvoboju med šahisti Brežic in garnizije iz Cerkelj so zmagali Brežičani 7:3. Zmagali so llinčič, Micič, Brza-kovič, Filipčič, Potežica, Smiljanič, Lalovič, Markovič, Milosavljevič in Kovačič. (M. J.)
ŠENTJERNEJ - Na namiznoteniškem prvenstvu Šentjerneja je igralo 18 igralcev. Zmagovalca sta bila Vida Likar in Branko Krošelj. Turnir je organiziralo SSD Šentjernej in je bil vzorno pripravljen. Rezultati: moški - 1. Krošelj, 2. Gomizelj, 3. Kuhelj, 4. in 5. Fifolt, Šuštar, 6. Metelko, 7. Bučar itd.; ženske - 1. Likar, 2. Žabkar, 3. Gomizelj, 4. Krvina, 5. Trenz, 6. Kovačič, 7. Mlekuš itd. (J. K.)
MIRNA - V pripravah na spomladanski del nogometnega prvenstva v ljubljanski conski nogometni ligi so nogometaši Mirne porazili igralce iz Kočevja 12:4. Največ zadetkov je dosegel Janez Stefančič.
NOVO MESTO - V prvem kolu dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra : Žužemberk 447:435, Trebnje : Železničar 463:474, Pionir : Krško 497:552, Stari devet : Sevnica 400:422, Rudar : Luknja 453:434, Vseh devet : Krka 453:445. (J. M.)
KOČEVJE - Na občinskem prvenstvu pionirjev v gimnastiki je sodelovalo blizu 200 tekmovalcev. Za končni izbor najboljših so mori^ prirediti še ponovno tekmovanje osemnajsterice. Najboljše v ženski konkurenci so bile Vesel, Banič, Kramar, Podlogar, Mestnik, Dekleva, Damše in Kovačec, pri fantih
E a: Perger, Križman, Maršič, Novak, under, Repar, Debeljak in Žagar. (A. A.)
SEVNICA - Sevniški rokometaši so v pripravah pred začetkom spomladanskega dela prvenstva odigrali več tekem. Vsa srkanja so izgubili, vendar so igrali z najboljšimi slovenskimi ekipami. Sevnica : Ribnica 26:30, Slovan : Sevnica 13:12, Hrastnik : Servnica 12:9, Rudar : (Trbovlje) : Sevnica 12:10. (J. B.)
KRMELJ — Rokometaši krmelj-ske Svobode so se preselili na igrišče in odigrali tri tekme. Premagali so Novo mesto s 30:27 in igrali neodločeno 26:26. Izgubili pa so srečanje s Partizanom iz Leskovca s 23:18. V vseh tekmah so preizkušali mlade moči. (B. D.)
VAVTA VAS - Preteklo soboto je bilo v Vavti vasi občinsko namiznoteniško prvenstvo za pionirje. Najmlajši so pokazali lepo igro. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Smarjete, Dolenjskih T^lic, Vavte vasi. Novega mesta, Šentjerneja in Škocjana. Diplome sta prejeli prvi dve uvrščeni ekipi in člani zmagovalne ekipe Novega mesta (Jevšek, Bartelj, Bajt in Virdiš). (J. P.)
ČRNOMELJ — V pripravah na spomladanski del nogometnega prvenstva sta se srečali enajsterici Bele krajine in novomeškega Elana. Gostje so razočaralijdomačini pa so prikazali l^o igro. če ne bi bilo zanesljivega Slavka Retlja, bi Novome-ščani doživeli še hujši poraz kot 5:0. Strelca golov sta bila Grguraš (3) in Švajger (2). V predtekmi so mladinci Novega mesta premagali vrstnike Bele krajine s 4:2. (A. L.)
KOČEVJE - Sredi marca je bil v kraju Maloja v Edgadinski dolini v Švici zanimiv smučarski tek, dolg 43 km. Udeležilo se ga je 3627 ljubiteljev smučarskega teka iz več evropskih držav, največ pa iz Švice. Med njimi je bila tudi ekipa TVD Partizan Kočevje, ki so jo sestavljali Maks Konečnik, Janez Konečnik in inž. Anton Prelesnik. Na tem teku je važna samo udeležba. Kdor pride v šestih urah na cilj, dobi za spomin startno številko s spominskim žigom. Nagrad ni nobenih, le zmagovalec in zmagovalka dobita za na-, grado rogovje kozoroga. Člani kočevskega Partizana so progo presmučali v naslednjih časih: M. Konečnik 2 uri 40 minut, J. Konečnik 3 ure in inž. Anton Prelesnik 3 ure 20 minut. (A. P.)
CERKLJE — V vojaškem klubu je bilo organizirano šahovsko prvenstvo garnizije. V finalni del turnirja se je uvrstilo 12 šahistov. Najboljši je bil vojak Petrov iz Šibenika, drugo mesto je osvojil Stevo Marič, sledijo: Milenko Sutić, Hasan Šabič in Žarko Cvyetić. Prvouvrščeni je dobil za nagrado šahovsko garnituro, drugi in'tretji pa šahpvsko knjigo. (M. J.)
SODRAŽICA - V namiznoteniškem tekmovanju za pokal SFRJ so domačini presenetljivo močno porazili Novomeščane (5:1). To nedeljo pa so v drugem kolu gostovali na Jesenicah in srečanje izgubili s 5:0. (M. H.)
BREZ BESED
,J4e bodi no nečlovek, Janez - počakaj še minutko!
In razen tega, prosim, glejte mi v oči, če govorite z menojf
Kaj so pred W Itn pitalo
POŠTENI ŠVEDI
- Na Švedskem pa je poštenost! je razlagal Ribničan sosedu, ki ni še nikoli delal v tujini. Tam ni prodajalcev. Vzameš časopis in vržeš v puščico toliko denarja, kolikor stane.
- Kaj pa, če nimaš drobiža?
- Potem zamenjaš denar v posebnem avtomatu.
- Tega pa ne verjamem, je dvomil nad poštenostjo ljudi nerazgledani Ribničan, ki še ni bil po svetu.
- Če ne verjameš, pa pojdi z menoj, ti bom pokazal tako puščico in aparat za menjavo denarja. Sem oboje prinesel domov.
NAJNOVEJŠA
RIBNIŠKA
Oni' dan sem slišal tole resnično ribniSko:
- V Nemčiji je že toliko Ribničanov, da so začeli že Nemci po ribniško zavijati.
ZABLODELA KROGLA
Mile je bil izredno hraber borec in marsikdaj se je tudi brez potrebe izpostavljal ognju. Ven-^ dar je iz številnih spopadov zmeraj prišel nepoškodovan in vsa brigada ga je poznala pod nazivom „neranljiviMile".
Toda v neki nočni bitki je bil tudi Mile lažje ranjen. Ko so ga prinesli na previjanje, mu je rekel zdravnik:
„Oho, Mile, je tudi tebe našla krogla? “
„ Vraga me je našla, “ se je odrezal Mile, „le zablodila je, ker je bila noč, tovariš doktor. “
MESARJI NISO NEVARNI
Bataljon partizanov je prišel v Vrebac na oddih. Borci so bili razporejeni po hišah za prenočevanje in hrano.' Tako sta k stari Djuki prišla mlada partizanka in partizan - komisar.
„Veste, on je komisar," je dekle pošepetala naglušni Djuki. ,J^erodno je, da bi spala s tovarišem. “
' „Hajdi, hajdi, ljubo dete, kar mimo spita skupaj. Kot vem, mesarji še nikoli niso bili ženskam nadležni, ‘‘ jo je pomirila stara Djuka, id ni dobro razumela besede „komisar".
Delavci zalitevajo
(španski delavci) zahtevajo, da bi samo osem ur na dan delali, 16 ur pa počivali. No, vse prav, mi delavcem gotovo privoščimo počitek; toda ali ne bodo potem tudi delavci manj zaslužili pa delo dra^e plačevali?
(Iz Trebnjega) - Z nepretrgano, največjo požrtvovalnostjo se bori vže več let kmetijstvo sploh, posebno pa še v deželah, ki .niso posebno rodovitne, kakor ravno kranjska, z neprijaznimi razmerami. Podpore, vsaj uspešne, je dobil poljedelec v tem obupnem stanju kaj malo. Tako na priliko končava lubadar vže 30 let naše gozde; trtna uš se je vže grozno nevarno razširila; deteljina kuga je storila, da se po nekaterih krajih naše dežele ne more več sejati detelja; tniiijarde črvov (podjedov) pokončuje ne le njive in travnike, ampak potem kot hrošč tudi listje našega drevja, da nam nastilja po-manjkuje. Na Dolenjskem so se videle njive popolnoma uničene, tako na priliko je mlinar Gliha s Trate posestniku Cutaiju ob križpotu pri Šent Lovrencu ponudil za slamo in pšenico na njivi 50 kr. Tako je bilo v okolici pri mnozih kmetih — pa vendar se jim ni odpisal davek.
(Na Koroškem) je imel deželni poslanec, obče spoštovani g. župnik Einspieler tožbo zoper nekega Foresti-ja, ki je g. župnika v svojem umazanem nemškem listu kar obdolžil — umora. Reč se je obravnavala pred porotniki
Bivša lepotica Evropejmed rojaki
Danes bo obislola Ril>nico in rodno »hišico očetovo« v Goriči vasi bivša lepotica Evrope in danes zelo zaposlena manekenka Saša Zajc
Ob izvolitvi Saše Zajc za lepotico Jugoslavije smo vam seveda poročali, da je ribnike krvi in da je — natančneje povedano — njen oče doma iz Goriče vasi, odkoder seje preselil v Ljubljano. Zai^i mednarodnih obvez kot lepotica Evrope in maneken^ega dela ni mogla prej obiskati svojih ribni^dh rojakov.
Prav v teh dneh pa je le našla prost dan in bo obiskala Ribnico, Goričo vas in Prigorico.
V Ribnico bo prispela danes, v četrtek, ob 11. uri. V ,JRe-stavraciji“ jo bodo prejeli predstavniki predsedstva občinske konference Zveze mladine, ki' so ta obisk v Ribnici tudi organizirali. V ,JRestavraciji“ se bo lepotica v zaprtem krogu od-
aaaBaMMMMaaaaaauMf
Brižitka: zdaj tudi »Marianna«
Oprsje slavne francoske filmske zvezde Brigitte Bardot bo prišlo, kot vse kaže, v zgodovino. Neka tvrdka, ki izdeluje za ,Jkomunalno politično rabo“ Francozom zastave, volilne Skrinjice in podobne predmete, je začela izdelovati kipce republikank skega simbola Mananne. Šest žu-
panov je že naročilo take kipce, ki so izdelani po še živem modelu oprsja Brigitte Bardot. Kipce, izdelujejo v mavcu, terakoti in bronu; zadnje so predstavili s pomočjo televizije milijonom gledalcev. V tej oddaji je igralka sama spremljala predstavitev republikanske ^urice^ To je znaiTa podoba; ženska, ki ima glavo pokrito s klasično kapo, le da je zdaj predstavljala priljubljeno ,AIa-rianno“ Brižitka s skromno odetimi prsmi.
Doslej so imeli kipci Marianne klasičen grški profU, Idpar, ki se je lotil upodobitve Brigitte Bardot za simbol francoske republike, pa si je zaželel za to upodobitev „domači obraz“. In v Brižitki ga je prav zanesljivo tudi dobil, čeprav trdijo nekateri zlobni jeziki v Franciji, da je
to zdaj samo še simbol ‘
„starajoči se seks-
počila in nekaj malega prigriznila.
Že ob 12. urijo bodo odpeljali v novi dom družbenih organizacij, kjer bo v konferenčni dvorani odgovarjala na vprašanja ribniških mladincev in mladink. Seveda so na sestanek z lepotico in manekenko Sašo Zajc vabljeni vsi mladinci, s seboj pa naj prinesejo tudi fotoaparate, če jih imajo. Ob tej priložnosti jo bodo obdarili tudi nekateri preitavniki delovnih organizacij. Zvedeli smo tudi, da ji bo TD Sodražica podelilo parcelo za vikend na Travni gori.
Ob 13. uri bo Saša Zajc prerezala vrvico na vhodu v novi ribniški mladinski klub, ki gaje v spodnjih prostorih gozdarskega doma uredila ribniška mladina. Ribniški mladinski klub bo — kot trdijo - eden najlepših v Sloveniji in Jugo* slaviji, podobno kot nova ribniška banka. Kluba sicer niso’ urejali 4 leta, so pa zato stavbo, v kateri je, gradili celih 25 let.
Po otvoritvi kluba in plesu ob ploščah bo okoli 15. ure
NAM BO USimO ODKRITI. KDO' JE AVTOR PESMI?
Ali je pesem o bučenskem vinu zložil prof. Ivan Komljanec ali kdo — Kaj pesem res opeva dolenjsko Bučko? — Kdo je bil Martinek?
Ljatkej ležje rake jen nagje jem tud rjebra - rajnega Martina Kjebra.
Piu ga je rad, kadiu je tud rad, jen tud lubu - če j le katero dubu . ..
Dulduldul, dulduldul, sladku vince bučensku ... poje prij^jubljena ljudska živijo na Bučki, da bi kaj več zvedel
...........................  Q	Kajti eno drži, da ima pesem
dolenjsko melodiko, torej je gotovo nastala nekje na Dolenjskem'. Kdo je torej avtor - ljudski pevec? Kdo jo je napisal?
Pri tamkajšnjih ljudeh živi prepri-
prevzel bivšo lepotico Evrope prvi kvalificirani dolenjski ma-'neken in uspešni manager Miloš 'Merhar iz Prigorice in jo odpeljal k njenim sorodnikom v Goričo vas. Seveda je lepotica izrazila željo, da bi bila rada nekaj ur s sorodniki sama, kar ji bodo tudi ustregli.
Javnosti se bo lepotica Saša Zajc pokazala spet ob 20. uri zvečer, ko bo nastopila kot pevka na veselici ,Pri Rudku“ v Prigorici. Manageiju in manekenu Milošu Merhaiju, ki je pripeljal v Ribnico in Prigorico že vrsto znanih ansamblov (tudi Slake) in pevcev ter pevk (tudi ^ Evo Sršen), je končno le uspelo pregovoriti Sašo Zajc za ta obisk in nastop. Pravi, da pri-^ čakuje, da bo s takimi kultur-" , nimi nastopi zasenčil „stripti-zersko“ slavo bližnje Jasnice.
J. PRIMC
... Seja občinskega komiteja in častnega razsodišča je bila prejšnjo sredo zgodovinska: trajala je čez polnoč! Za vsak primer so iz Metropola naročili sendviče in turško kavo', da „mučiteljem" ne bi kdo ušel...
... Diplomirani ekonomist Vladislav Seničar hoče milijone za odškodnino. Predsednik občinskega sodišča Rudi Jereb mu je za začetek ponudil (devalvirani) dinar...
... Ljudi zanima, kdaj bo novomeški del Mercatorja imel toliko prometa kot Dolenjka. Po moje takrat, ko bo njegov direktor po teži ujel Lojzeta Urbanča...
.. .Na Jasnici in v Cateških Toplicah imajo slačipunce. Na Otočcu pa že natakarji svoje delo opravijo dovolj temeljito in slečejo gosta! (In pri Tomšiču v DobruŠki vasi tudi...)
... Novo mesto bo dobilo drsališče! Novo mesto bo imelo športno dvorano! Novo mesto bo imelo več denarja za šport in telesno vzgojo! Novo mesto ima danes - prvi april...
... Pravijo, da imamo pri nas 52 gradov - zvečine porušenih. NoVih graščakov pa je vse. več...
... Če bi brežiški rokometni veteran Darko Šetinc tako slabo igral, kot počasi piše športna poročila za brežiški radio, bi ga že zdavnaj vrgU iz moštva!
Tako
viža, ki jo je uglasbil Danilo Bučar. Opeva dobrodušnega Martinka, ki naj bi bil prispodoba čloyeka, kakšnih ie bilo v minulih‘časih na Do-lenjslcem precej. Vendar oponaševal-cev mu verjetno tudi danes ne manjka. Zakaj bi se delali lepe, ljudje smo pač taki! Rojeni smo z dobrimi in slabimi lastnostmi. Žal pa je tako, da vidimo prej slabo pri dn^ih kot pa sami pri sebi.
Zadnje dni, ko sem obiskal Bučko, me je vodila misel, ali je ta prijetna viža res nastala v teh krajih ali morda kje drugje. Kajti mnenja so različna. Ljudje v teh vinorodnih krajih vam bodo povedali, da pesem opeva njihovega Martinka. Dn^i spet trdijo - dokazati pa ne morejo - da je pesem posvečena vinu iz Bučne vasi pri Novem mestu. Tretji pa menijo, da je pesem posvečena nekim Bučam na Štajerskem. Kdo bi torej vedel, kje je resnica?
Zato sem se ustavil pri Uudeh, ki
Čanje, da je pesem sestavil njihov rojak duhovnik prof. Ivan Komljanec, ki se je na Bučki rodil, po upokojitvi tam živel, pisal pesmi in umrl 1929. leta. Pri njegovih sorodnikih sem našel njegove pesmi, ki opev^o tamkajšnje kraje, ljudi, navade... Med temi pesmimi, ki jih je zapisovala upokojena postna uslužbenka, njegova nečakinja Tončka Komljanec, ker je upokojeni profesor 1925. leta oslepel, nismo našli pesmi o bučenskem vinu. Komljan-Čeva je povedala, da se ne srominja, da bi to pesem napisal stric Ivan, čeprav je tudi precej podobnih pesmi zložil in jih tudi glasbeno opremil. Bil je namreč tudi glasbeno izobražen. Igral je kitaro in sodeloval
Redi japonske prepelice
Te prepelice so perutnina posebne vrste, ki nosi rTZelo hranljiva in za zdravje ljudi koristna jajca
Tudi v Kočevju gojijo japonske prepelice. Jože Marinšek iz Gorenja je naročil iz Bečeja pred kratkim dve družini teh prepelic: 2 samca in 6 samic. Čeprav je bil brez izkušenj, jih je vzredil do sedaj že 76.
Ko se bo privadil in dobil potrebne izkušnje za vzrejo te perutnine, ko si bo uredil potrebne prostore in inkubator za valjenje, bo vzredil več prepelic, Potem bo vzreja tudi cenejša.
Ža to rejo se je odločil zato, ker znese samica letno od 300 do 400 jajc ali vsakih 18 ur eno jajce. Samice zaradi velike nesnosti nikdar ne kočijo, zato Je treba valiti mladiče v inkubatorju. Jajca teh japonskih prepelic so nekoliko manj& od kokošjih, so pa zdravilna in hran-...	*	-	-	Miva. Jajce japonske prepelice vse-
X?? to njihov patron. Kat^buje v primeqavi s kokošjim petkrat na Bučki je podružnična cerkev	več fosforja, 7,5-krat več železa,
Martma. Razen tega je povedala, da 6-krat več vitamina B 2 in kar petje pesem nastala med prvo svetovno najstkrat več vitamina B 12
O Jožetu Marinšku in njegovih japonskih prcpelicah bomo še po-rpčali. Tolaat pa naj povemo še, da sodi japonska prepelica med domačo perutnino in ne živi na prostem kot poljska, temveč doma v posebnih kumikih.
Nečakinja Angela Vajs iz Ra' dulje mi je zatijevala, da je avtor pesmi njen stric Ivii Komljanec.
v tamburaškem orkestru v Kočevju-Pri njeni sestri Angeli Vajs, ki Žvi nedaleč od Bučke, pa sem dobil do* kaj točno zatrdilo, da je avtor te ljudske pesmi Ivan Komljanec in da je -posvečena naši Bučki. Na vpra' šanje, kdo je bil Martinek, je od;
»Atomska peč«, ki potuje
v Celovcu. Ti pa so spoznali Forestija kot nekrivega. Obrekovani g. župnik mora pa plačati stroške. Strašno se godi Slovencem dobro na Koroškem!
(V Belgiji) zahteva narod vedno bolj občo volilno pravico.
(Iz Novega mesta) — Veliki teden, cvetno nedeljo ob pol petih in osmi uri, pa veliko sredo ob pol peti uri se je predstavljalo v tukajšnjem „Narodnem domu“ zopet trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa ali pasijon. -Go^odje in gospodične, ki so prevzele to težavno nalogo, so jo izvršile izvrstno v občo zadovoljnost.
(U Bele Cerkve) — Dne 22. marcija ob 8. uri gutraj prišel je k nam predavat blago g. vodja* Rihard Dolenc o sadjereji in cepljenju. Da-si je bilo duhovno opravilo še le ob poldeseti uri, se ie klub temu kmalu po osmi uri v Soli zbrala polna šola ukaželjnih in naprednih mož in mladeničev — še celo par žensk je bilo videti. Gospod vodja je v celo uro trajajočem govoru z njemu lastno zgovornostjo dokazal, da Dolenjec naj išče le v sadjereji boljše prihodnjosti; kajti le ona ga mora še rešiti pogina in mu zamore gmotno pomoči. Vinograde bode v kratkih letih trtna uš ugonobila, in manj premožen vinogradnik ne bode nikdar toliko zmogel, da bi si zasadil z američanskimi trtami nove vinograde, katerih ne bo mogel nikdar več grubati.
(Iz Dolenjskih Novic, 1. aprila 1890
vojno; tega se spominja iz svojih otroških let.
Nisem povsem prepričan, da j® tako. Zato želim, da se oglasi še kdo drujg in skupaj skušamo razvozlati skrivnost te pesmi. Včasih pa tndi ljudsko pripovedovanje ni daleč od repice.	SLAVKO	DOK^
Ru^ učenjaki navajajo, da uživanje jajc japonskih prepelic poživlja krvni obtok in telesno presnovo človeka, ugodno deluje na krepitev srca in preprečuje poapnenje žU. Uživanje teh jjgc zboljšuje delovai^je Mer, ledvic in prebave, zlasti pri čiru na želodcu.
Zvedeli smo, da v trafikah od danes naprej tudi v Jugoslaviji ne bodo več smeli prodajati cigaret, če na zavojčkih ne bo napisa ,^e-vamo za zdravje". Na televizijskih zasloni pa bomo že nocoj lahko videli plačano reklamo zdravniškega društva proti cigaretam. Sprašujemo pa se začudeni in z vso zaskrbljenostjo: le kje so slovenski zdravniki zbrali toliko denarja? !
na Črnem kontinentu
Krpanov icotičak
Veliki novci
Mlado in staro je menilo, da ne bo več prave zime, in govorilo se je, da bo poleti mrzlo, akoravno je zima topla. Menda bo že držalo, sem si mislil, če drugi tako pravijo. Prav gotovo se bo še ohladilo, da bodo ledeni kosmi padali z neba pred mano na pot, ko mi bo to najmanj všeč. Tudi lani je bilo takisto. Tako sem modroval, kar zagledam na bor-jaču mladega moža, ki je z bradačo mlatil po lesu.
„Se bojiš zime, da tako hitiš, ka-li? " ga vprašam.
,JVič se ne ve," mi odvrne. „Pravijo, da je bolje drži ga, nego lovi ga. Pa tudi razklana polena pridejo vedno prav; četudi jih ne porabimo, se bodo vsaj posušila."
'; „Kako živiš? " hočem vedeti. .
,JPrekleto slabo, daravno se mi je začel trebuh rediti, česar pa nisem jaz kriv, ampak moja žena."
,To je kakor nalašč zame‘, si pravim, pa vprašam: „Kaj se ti je, zagovednež, tako zamerilo, da se kislo držiš? "
„Kaj se ne bi, ko pa je to-liko nepravde na svetu!"
,JLej gp., no," se čudim, ,fiko znaš več kot hruške peči, pa rru razloži, od kod te ničeve besede."
„Vidiš, Martin, ti pišeš zgolj o majhnih rečeh, ko velikih ne veš. Anti veš, da
so zdaj začeli delati velike novce? "
„Kaj ne bi vedel! Bo vsaj mošnjiček lažji; in kaj je potlej? "
„Za koga delajo velike novce? Za nas reveže prav gotovo ne. Komu so mali novci premajhni? Lej, v naši vasi smo napeljevali vodo. Rabili smo pečat in iz mesta se je pripeljal tisti, ki to naredi. Samo malo je pogledal, pa se je obrnil nazaj. Akoravno je hitro opravil, je za ohodke računal vaščanom < toliko, da bi moral jaz za to cel mesec delati. Vidiš, toliko on potroši v par urah! On rabi velike novce, da mu ni treba s sabo celegfi tovora reparjev."
„Prav imaš. Tudi jaz poznam takega človeka. Zvit je kot lisjak in takisto naredi, da mu noben ne more do živega. Dostikrat potuje po kupčiji na Dunaj in še dalj, po trikrat zaračuna eno pot, jedačo, pijačo, spanje in še opravke po vrhu. Pravil mi je, da dobi toliko novcev, da bi se mi v glavi zavrtelo, Qko bi jih naenkrat videl Zapisani imajo zadaj pol ducata lukenj, pa mu jih noben mejač ne dacar ne more izbaviti iz njegove malhe. Vidiš, midva tega ne bova rešila. Ne zameri, moram trebuhu votko vdeti," se izgovorim in zavijem v krčmo. MARTINKRPAN
Ža kratek čas
VODORAVNO: 1. ^aček, 6. gorovje v Bolgariji, 8. hrušč, razgrajanje, 9. očka, 10. kovina (simbol Re), 12. okrogel ali obtesan kol v plotu, 13. žensko ime, 14. barva obraza, polti, iS. država ob Nilu, 18. zmeijalec, lajavec, 20. duhovniška obleka, 21. naplačilo, 22. natisk, 24. popularna francoska filmska igralka (Anna), 25. velik gorski vrh, 26. kitajski voditelj (Ce Tung), 27. splošnp znana resnica (predvsem v matematiki), 31. negativna elektroda, 32. slovenski kolesar;
NAVPICNO : 1. požirek, 2. povrtnina, 3. ime ital. pisateyice Negri, 4.' kovan denar, 5. otopelost, brezbrižnost, 7. moško ime, 10. kdor kaj zataji, odpadnik, 11. starc^rška boginja mačevanja, 12. stara dolžinska mera, 16. grič v starem delu Rima, 17. snov, 19. zaznamovana lega aili smer, 22. delavec gostinske stroke, 23. slavni itaUjanski renesančni pesnik, 24. prašič, ki ga pitajo, 28. naelektren delec, 29. vzvišene lirske pesmi, 30. okrajšava za marec;
REŠITEV KRIŽANKE OD 25. MARCA
Vodoravno: 1. Taras, 6. opanka, 8. kobila, 9. Ir, 10. ser, 11. Oto, 13. DO, 14. plan, 16. srna, 18. poanta, 21. Ob, 22. zet, 23. Rii^na, l5. Edi, 26. IM, 27. dalija, 29. etan, 30. trta, 32. Ra, 33. sad, 36. Ada, 38. VI, 39. Tolmin, 41. askeza, 42. talar;
1	2	3	4		L
6					7
8					
		V			
J	10	11			
12					
13				r	
14			L		
15			16		L
18					19
	20				
		1			
1	22	23		-	
24					
25					r
26			r		
27			28	29	30
31					
H”					
SovjetsKa „cevema iuc” je prva jrfavajoča „atomska elektrarna” na svetovnih moijih
Nenaseljena in še neobdelana prostrana področja severne Sibirije terjajo od strokovnjakov Sovjetske zveze precejkrat izredne napore, ko je treba oskrbeti gradbišča v teh krajih s potrebno električno energijo. Objekte, izgradnjo novih mest in tovarn ter drugih naprav pa je treba dokončati — vendar tega brez elektrike nihče ne zmore.
Pri kraju Bilibino so se lotili; Sovjeti gradnje najsevernejše jedrske centrale na svetu. Na severnosibir-skem polotoku, kjer bo stala nova jedrska centrala, so se domislili nevsakdanje in stroškom ustrezne „elektrifikacije": sestavili so prvo plavajočo „atomsko elektrarno".
Zgrajena je 18.000-tonska ladja „Severna luč“, ki je manjši ledolomilec in manjša potujoča elektrarna hkrati. Jedrski poron omogoča ladji ne le potrebnih 68.000 konjskih sil za n^eno plovbo skozi ledena območja Severnega morja, temveč daje
sk-
prek dveh generatorjev toliko ele trične energUe, kolikor jo potrebuje mesto z 25^0.000 prebivalci. To pa zadostuje, da napajajo z elektriko
vse naprave pri gradnji nove centrale Bilibino.
Ce se bo sedanji poskus s „plavajočo atomsko elektrarno** dobro obnesel, bodo Sovjeti zgradili celo fioto takih ladij.
Knjige za nove naročnike
Med 69 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili:
Marija Pirkovič, Orehovica 26, Šentjernej; Fanika Volčanjšek, Sromlje 31; Štefka Stefanič,. Kočarija 17, Kostanjevica; Ivanka Ocvirk, Pečje 12, Sevnica; Stanko Vidmar, Konjsko 5, Boštanj; Mirko Pantar, Trata 14, Kočevje; Francka Pogorelc, Breg 1, Ribnica na Dol.; Drago Kramarič, Dragomya vas o, Suhor; Marija Malnarič, Krupa 15, Semič in Marya Zupančič, lludeje 3, Trebnje.
/
O
22. Klara je pridno podajal* PiScote na ono stran in sosed na dnigi strani je pridU^^ ^nistal pecivo. Ko je bila vrečka prazna, je Klara za^**olela: — No, so bili dobri moji piScoti?
Z druge strani je prifrčal sP®* tisti suhi „aha Klara se je dvignila v mreži.
m
- Veš kaj! Dovolj mije teh tvojih ahajev! Ali ne bi že enkrat našel lepše besedice priznanja za trudno gospodinjo, ki se je cele tri ure ob vročem štedilniku znojila zato, da bo njen mož posladkan ... je bruhnilo iz Klare.
- Aha! je priletelo nazaj.
Klara se je zdaj stegnila ha drugo stran in — se srečala z milim po^dom živalce na oni strani...
Klara je zardela v lica, potegnila je za vrv, da se je ta v hipu odvezala in da je kosmati vsiljivec telebnil na tla. Odmerila mu je še eno v zadnjo plat, potlej pa odfurjala iskat svojega zakonitega možička.
 Toda 20. julija podobnega ukaza ni izdal, nemara tudi zato ne,
ker se je zavedal, kako za las se je prejšnjikrat izmaknil usodi. Poveljniki enot v Berlinu ter v bližnjih vadbenih središčih v Doeberitzu, Jueterborgu, Krampnitzu in Wuensdorfu so prejšnji večer zvedeli, da bodo prejeli ukaz za začetek Valkir najbrž dvajsetega. Toda Olbricht je sklenil Čakati, dokler mu Fellgiebel iz Rastenburga določno ne pove, da se je atentat posrečil. Sele potem naj bi pognal čete v ^banje. General Hoepner je prišel na Bendlerstrasse ob pol enih, torej prav v trenutku, ko je Stauffenberg zdrobil ampulo na peklenskem stroju. S seboj je v kovčku prinesel uniformo, ki mu jo je bil Hitler prepovedal nositi. Z Olbrichtom sta šla ven . na kosilo in nazdravila uspehu akcije s polovico steklenice vina.
Vrnila sta se v Olbrichtovo pisarno, čez nekaj časa pa je pridrl ^a še glavni častnik OKH za zveze, general Fritz ITiiele. Ves razburjen jima je povedal, da je po telefonu pravkar govoril s Fellgieblom. Zveza je bila slaba, Fellgiebel je govoril zelo previdno, vendar je general Thiele menil, da je do eksplozije prišlo, a da Hitler ni mrtev. Dejal je, da operacije Valkire v tem primeru ne bi smeli sprožiti. Olbricht in Hoepner sta mu pritrdila.
Tako med 13.15 in 15.45, koje v Rangsdorfu pristal Stauffenberg in telefoniral, niso ukrenili ničesar. Čet niso zbrali, vojaškim poveljstvom v drugih mestih niso poslali nikakršnih ukazov, še najbolj čudno pa je bilo nemara to, da ni nikomur prišlo na misel zasesti glavni stan radijske službe in telefonske ter brzojavne centrale. Poglavitnih vojaških voditeljev, generalov Becka in Witzlebna, še ni bilo od nikoder.
Stauffenberg je zarotnike naposled le spodbodel k dejanjem. Generalu Olbrichtu je še po telefonu iz Rangsdorfa dejal, naj ne čaka, da pride on na Bendlerstrasse — saj bo za vožnjo potreboval petinštirideset minut - ampak naj takoj sproži operacijo Valkire. Zarotniki so končno z*ačutili, da jim nekdo ukazuje - brez človeka, ki poveljuje, je bil nemški častnik, celo upornik in celo na tako usoden dan, očitno povsem izgubljen. Zganili so se. Načelnik Olbrichtovega štaba' polkovnik Mertz von Quimheim, ki je bil dober prijatelj Stauffenberga, je pograbil ukaze za Valkire in jih jel razpošUjati s telefonom in teleprinterjem. Prvi ukaz je spravil na noge čete v Berlinu in okolici. Kot „vrhovni poveljnik Wehrmachta‘* je bil podpisan Witzleben, poleg njega pa je stal še podpis grofa von Stauffenberga. Te ukaze so pripravili že več mesecev prej. V njih je pisalo, da je fuehrer mrtev in da Witzleben „prenaša izvršno oblast** doma na okrožne vojaške poveljnike, na frontah pa na glavne poveljnike bojujočih se armad. Feldmaršala von Witzlebna še ni bilo na Bendlerstrasse. Mudil se je celo v Zossenu, dvajset milj jugovzhodno od Berlina, in se tam posvetoval s prvim generalnim intendantom generalom Wagnerjem. Poslali so ponj in po generala Becka. Najviša generala in zarotnika sta se na ta usodni dan vedlai skrbno zložno.
ijlcazi in povelja so torej odhajali. Na nekaterih je bil podpisan general Fromm, ki za tQ niti vedel ni. Olbricht je zdaj odšel v pisarno poveljnika nadomestne vojske, mu povedal, daje Fellgiebel sporočil, da je bil Hitler umorjen, in mu prigovarjal, naj prevzame operacije Valkire ter zagotovi notranjo varnost v državi. Zarotniki so se zavedali, da bi vojaški poveljniki avtomatično sledili Frommovim ukazom: Zanje je bil Fromm v tem trenutku zelo pomemben. Toda Fromm je bil podobno kot Kluge naravnost genialen omahljivec; ni bil človek, ki bi skočil, dokler ne ve, kje bo pristal. Preden se odloči, je hotel zatrdno vedeti, da Hitlerja ni več med živimi.
Zdaj je Olbricht zagrešil še eno med strašnimi napakami, ki so jim tega dne zapadli zarotniki. Spričo tistega, kar mu je bil povedal Stauffenberg, je bil prepričan, da je fuehrer mrtev. Vedel je tudi, da se je Fellgieblu posrečilo za ves popoldan pretrgati zveze z Rasten-burgom. Drzno je vzdignil slušalko in terjal, da ga „nujno“ zvežejo s Keitlom. Silno ga je presenetilo, ko se je Keitel zares skoraj takoj oglasiL Kot vemo, so zveze medtem že obnovili, le da Olbricht tega ni vedeL Potem se je razpletel takle pogovor:
FROMM: Kaj se je zgodilo v glavnem stanu? Po Berlinu se širijo divje govorice.
KEITEL: Kaj naj bi bilo? Tu je vse kot ponavadi.
FROMM: Jaz sem pravkar prejel sporočilo, daje bil fuehrer umorjen.
KEITEL: Kje neki! Resje nekdo poskusil izpeljati atentat, a mu je na srečo spodletelo. Fuehrer je živ. Le malce gaje ranilo. Mimogrede, kje pa je načelnik vašega štaba, polkovnik grof Stauffenberg?
FROMM: Staufi~enberg se še ni vrnil sem.
Od tega trenutka dalje je bil Fromm za zaroto izgubljen, to pa je povzročilo izredno hude posledice. Olbricht, ki mu je prvi hip zaprlo sapo, se je brez besede izmuznil iz pisarne. Tisti trenutek je prispel general Beck, napravljen v tenmo civilno obleko — morda je hotel tako poudariti, da udar ni samo vojaške narave. Prevzeti je hotel vodstvo. Toda pravi vodja je bil, kot so se vsi zavedali, polkovnik Stauffenberg, ki se je ob pol petih brez klobuka in brez sape pripodil po stopnicah v prostore nekdanjega vojnega ministrstva. Na kratko je poroči o eksploziji, za katero je rekel, da jo je sam videl. Olbricht mu je posegel v besedo, rekoč, da je po telefonu pravkar govoril s Keitlom, ki je prisegel, da je Hitler samo laže ranjen. Stauffenberg je dejal, da Keitel laže, ker želi pridobiti čas. Sicer pa, je rekel, zdaj ne morejo drugega, kot izrabiti sleherno minuto, da strmoglavio nacistični režim. Beck mu je pritrdil. Dejal je, daje zanj precej vseeno, če je despot živ ali mrtev. Zdaj morajo delovati dalje in uničiti njegovo zloveščo vladavino.
Smola je bUa v tem, da po usodni zamudi in navzlic vsem pripravam niso vedeli, kaj bi. Zganili se niso niti tedaj, ko je prispel general Thiele z novico, da bodo po vsenemški radg^i mreži prav v kratkem sporočili, da je Hitler živ. Ni^i tedaj se zarotnikom po vsem videzu ni posvetUo, da bi morali zasesti osrednjo radgsko postajo, nacistom preprečiti objavo te novice in preplaviti eter z razglasi o ustanovitvi nove vlade. Ce za kaj takega že niso imeli vojske, bi bUa to lahko opravila berlinska policija. Policijski načelftik grof Helldorf, ki je bil že dolgo udeleženec zarote, je že od poldneva dalje nestrpno čakal, da bi s svojimi silami, ki so bile precej krepke in že na nogah, posegel v dogo0ce. Toda sporočil mu ni nihče nič in okrog štirih popoldne je sklenil, da se bo sam odpeljal na Bendlerstrasse in pogledal, kaj se dogaja. Olbricht mu je povedal, da bodo njegovo policijo podredili vojski Toda uporniške vojske v tem trenutku še ni bilo — bili 90 le zmedeni častnJki, ki so tekali po poveljstvu sem ter tja, vojakov pa niso imeli, ki bi jim poveljevali.
Stauffenberg bi bil moral za to poskrbeti, namesto tega pa je nujno telefoniral bratrancu, podpoUcoviiiku Caesarju von Hofackerju, ki je bil v glavnem stanu generala von Stuelpnagla v Parizu. Naročil mu je, naj se tamkajšnji zarotniki pri priči lotijo dejanj. To je bilo* zares skrajno pomembno. Zarota je bila v Franciji dobro organizirana in je imela na svoji strani toliko častnikov kot nikjer drugje razen v Berlinu. In res je Stuelpnagel nastopil odločneje kot njegovi-generalski tovariši v središču zarote. Se pred večerom je pozaprl vseh 1200 častnikov in pripadnikov SS in SD v Parizu, med njimi tudi njihovega poveljnika, esesovskega generalmajorja Karla Oberga. Ce bi bili zarotniki v Berlinu tisto popoldne ukrepali enako odločno in usklađeno, bi se bila zgodovina morebiti zasijala drugače, kot se je.
Stauffenberg se je zdaj, ko je spravil na noge Pariz, lotil trmastega Fromma, pri katerem je bil načelnik štaba. FiOmm se po pogovoru s Keitlom ni maral pridružiti zarotnikom, kar je resno ogrožalo udar. Beck se tako zgodaj ni maral spreti s Frommom in ni hotel iti k njemu skupaj s Stauffenbergom in Olbrichtom. Olbricht je Frommu rekel, da Stauffenberg lahko potrdi, daje Hitler unul.
Taborniki ob 20. obletnici
Ob 2(Hetnici ustanovitve taborniške organizacije v Novem mestu pripravlja Odred gorjanskih tabornikov več akcij. Za dan taborništva 22. april bodo organizirali razstavo fotografij iz taborniškega življenja, dvodnevni pohod na Gorjance in taborni ogenj v Ragovem logu s programom. Razen tega pripravljajo tudi propagandni tabor, ki ga bodo postavili za dan mladosti na travniku za Loko.
POZORNA VRTNARIJA
Novomeška vrtnarija izboljšuje svoje poslovanje; mimo boljše kvalitete je tudi postrežba boljša, saj po naročilu nosijo tudi domov. Zanimivo je, daje vrtnarija novomeškega komundnega podjela uvedla tudi nedelj^o prodajo cve^a. Od 11. do
14.	ure prodajajo rezano cvetje zraven kioska ob splošni bolnišnici — vsako nedeljo in praznik.
P. D.
KRVODAJALCI PRIDITE
V	ŠENTJERNEJ!
V	torek, 6. aprila na transfuzijski postaji v Novem mestu ne bo odvzema krvi, ker bo ta dan odvzem v Šentjerneju.
Zares dvorana!
Čeprav smo se posmehovali in čeprav smo mislili, da gre posek topolov na Loki v Novem mestu na račun, smo se pošteno ušteli: danes ob 10. uri dopoldne bodo na dosedanjem rokometnem igrišču svečano položili temeljni kamen za novo montažno športno dvorano, v kateri bodo svoje prostore dobile tudi kulturne prireditve. Po zgledu modernih dvoran bodo položili posebna tla, namenjena športnikom, pod dvorano bodo zgradili 25-metr-ski bazen, ob strani pa še k^-Ijišče. Gradnja bo velj^a 35 milijonov dinarjev. Ob svečanem začetku del pričakujejo danes v Novo mesto številne republiške
Predstavnike s Stanetom Kav-ičem, Sergejem Kraigherjem in Francetom Popitom na čelu, udeležbo pa je obljubil tudi Mitja Ribičič, ki je izjavil, da bo to zares dvorana, kakršno si vsak žeU!
V	>
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
V	SREDO, 24. marca, je bil v Žužemberku zbor občanov in sestanek krajevne organizacije SZDL. Razpravljali so o programu krajevne skupnosti za letos in ga dopolnili ter sprejeli. 2^vzeli so se za popravilo poti in razširitev javne razsvetljave. Predlagali so, naj se za to namenijo tudi sredstva iz prispevka za mestno zemljišče, kar je kraievna skupnost v celoti namenila za kanalizacijo, razpravljali o potrebi po bencinski črpalki, niso pa odobravali gradnje majhne črpalke na tr^u. Menili so, da je za to treba najti drug prostor izven središča Žužemberka.
RAZSTAVO FOTOGRAFIJ IZ 2IVUENJA IN DELA VOJAKOV so pripravili v Žužemberku 24. in 25. marca'. Ogledalo si jo je veliko ljudi, najbolj pa se je zanjo zanimala Nadina.
25.	MARCA je bil občni zbor osnovne org^izacije RK Žužemberk. Odbor je pripravil izčrpna poročila iz seznanil člane z dosedanjim delom. Lep uspeh so dosegli v kiVo-dajalstvu, v skrbi za socialno ogrožene in zdravstveno šibke občane, prav tako pa so poskrbeli za letovanje socialno in zdravstveno šibkih šolskih otrok, sodelovali so v solidarnostnih akcijah za pomoč prizadetim pri potresu in za Vietnam. Osnovna organizacija v Žužemberku šteje 321 članov in 444 podmlad-karjev na šolah. Občni zbor je potekal v delovnem vzdu^u. Sprejeli so tudi program dela za tekoče leto in izvobli nov odbor.
27. marca je bil sestanek krajevne skupnosti v Drašči vasi. Ugotovili so, da k treba nujno popraviti leseni most čez Krko, kar je za vas zelo pomembno.
28. marca je bil zbor občanov v Ajdovcu. Sprejeli so delovni pro-.
gam krajevne skupnosti za letos, irektor komunalnega Zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto je občanom razložil obveznosti in pravice v zdravstvenem zavarovanju kmetov. Pogovarjali so se tudi o preskrbi z vodo na tem območju in o ustanovitvi podružnice gasilskega društva Dvor, ki bo imelo sedež na Ajdovcu.
M. S.
Cvetoča pomlad na cestah
Vsako pomlad se ponavlja stare pesem: na cestah nastanejo jame, avtomobilisti kolnejo, pešci se razburjajo. Cestno podjetje preklinja in maja so potem ceste zakrpane kot beračeva obleka.
Letos ni nič drugače: priključka na avtomobilsko cesto na Karteljevo in v Ločno, cesta proti Dolenjskim Toplicam in deloma tudi cesta čez Gorjance so take, da bi se jih še hudič usmilil. Kot vsako leto bo tudi letos minilo nekaj tednov ali celo mesecev, preden bodo vremenske razmere dopuščale, da jih cestarji pokrpajo.
To pa je samo začasna rešitev, saj bodo prihodnjo pomlad ceste spet zacvetele, nove luknje se bodo pridružile starim. To dokazuje, da cenene gradnje niso vedno dobre, saj je treba velikokrat znaten delež prihranjenega denarja kaj hitro spet vložiti v obnovo cestišča.
Pri Cestnem podjetju so mnenja, da bodo tiste po-
škodovane ceste, katerih trasa je dokončna, solidno popravili: mišljena sta priključek s Karteljevega in cesta čez Gorjance do Metlike. Ločenski priključek in Straško cesto pa bodo le za silo zakrpali in polili z asfaltom. Urbanisti namreč predvidevajo do Ločne celo štiripasovno cesto, prav zdaj pa vse do Mačkovca rastejo nove hiše. O usodi stare in uničene straŠke ceste bo dokončna odločitev še potrebna.
Letos bodo začeli obnavljati cesto čez Gorjance: bržkone se bodo odločili za tisti del ceste, ki je namenjen tudi že tradicionalnim gorjanskim dirkam. Prav tako bodo v naslednjih letih obnovili še druge gorjanske odseke.
Prvega maja bodo ceste sicer zakrpane, toda veljalo bi premisliti vsaj za naprej, ko se bomo odločali za gradnjo ali modernizacijo cest: povsod ne kaže na silo prihraniti nekaj dinarjev!
V četrtek, 25. marca ob 19. uri, sta Dolenjski oktet in Toni Ga^erič, humorist iz Metlike, pripravila bolnikom pljučnega oddelka novome^e bolnišnice zanimiv večer slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter Tonijevih šal, ki so se jim obiskovalci prisrčno nasmejali. Primer Dolenjskega okteta lahko služi za zgled tudi drugim umetni^im skupinam, ki bi s podobnimi prireditvami lahko večkrat razveselile bolnike. (Foto: A. Vitkovič)
BODO BRua^KE ZAHTEVE PADLE NA PLODNA TLA?
Dovolj je čakanja in potrpljenja
Na zboru volivcev v Brusnicah sta izbruhnili na dan predvsem dve zahtevi: dozidati šolo in zidati stanovanjski blok za učitelje!
Na zboru volivcev v Brusnicah 21. marca so učitelji odločno povedali, da so se naveličali moledovati oblasti za ureditev šole in stanovanj. V novem šol^em letu bodo opustili vse pošolske dejavnosti, če ne bodo takoj dobili odgovora na vprašanje, kdaj se bodo ta pereča vprašanja v Brusnicah vendarie začela reševati.
• KONHC SPORA MED KOMUNISTI?
Sporazum ob uri strahov
Na maratonsko dolgi seji so obsodili postopek za odvzem opravilne sposobnosti Vladislava Seničarja, pa tudi Seničarjeve postopke
Kar takoj moram zapisati, da bom razočaral vse tiste bralce, ki pričakujejo po pisanju Nedeljskega nove senzacge v aferi novomeške „civilne smrti“, prav tako vse tiste, ki pričakujejo popohioma nova, doslej še neodkrita dejstva. Ne upam si namreč presojati o tako pomembnih zadevah, kjer gre na eni strani za ugled, čast, in če hočete, tudi poštenje deseterice ali še več komunistov, na drugi strani pa za civilno smrt, politično rehabilitacijo ali obsodbo diplomiranega ekonomista Vladislava Seničaija.
Ne upam si tega presoditi iz preprostega razloga, ker so bile karte v tej igri pokra razdeljene že pred leti, potem pa so svoje adute igralci skrivali, postavljali na kocko in z njimi mahali nasprotniku pred očmi. Četrti senat častnega razsodišča slovenskih komunistov, novomeški komite občinske konference ZK, prizadeti komunisti v tem maratonskem sporu in novinarji smo sedeli prejšnjo sredo od 16. ure pa do četrtka, 10 minut po polnoči — se pravi več kot osem ur, pa moram priznati, da se mi je zdelo, da imajo vsi nekaj za bregom. Vsako uro so prikazovali nova dejstva, nove dokaze in protidokaze in namesto pomiritve smo slišali nove besedne dvoboje.
Zato lahko zapišem le predlog stališč, ki so ga sprejeli ob koncu te rekordno dolge seje. Obsodili so postopek za odvzem opravilne sposobnosti odbornika in komunista, diplomiranega ekonomista Vladislava Seničaija, obsodili, da vodilni komunisti občinske skupščine in komiteja konference ZK niso obravnavali in analizirali Seni-čaijevih vprašanj in opozoril, predlagali, naj odbornike in osnovno organizacijo, v kateri je Seničar, obveste o dosedanjih
Novo v radioklubu
Novomeški radiomateiji so pred kratkim na seji upravnega odbora kluba izvolili za predsednika Branka Lukiča in sprejeli načrt dela za tekoče leto. Med drugim so se dogovorili, da bodo organizirali začetne in nadaljevalne tečaje za radio-ama-terje in sodelovali na različnih tekmovanjih.
razpravah, in ugotovili, da odnos nekaterih komunistov do častnega razsodišča ni bil iskren (čemur pa so nekateri na glas nasprotovali). Po drugi strani pa so ugotovili, da tudi Seničar s svojim nekulturnim besednjakom, z nespoštovanjem dogovora in z nekaterimi dejanji, s katerimi je obremenjeval po nepotrebnem nekatere forume, ni delal prav, zato so tudi te postopke obsodili.
Ob koncu so se sporazumeli, naj bi ta seja pomenila konec medsebojnih obračunavanj. O materialnih odškodninah bo seveda moralo odločati sodišče.
Proces je tako končan. Začenja pa se novi, če lahko prerokujem. Proces za denar, ki ga
zahteva Vladislav Seničar. Tudi ta pot ne bo ne lahka ne kratka!
J. SPLICHAL
Sola ima že od ustanovitve štiri učilnice: tri v svoji stavbi, eno v zadružnem poslopju. Ob sedanjem številu učencev (211) ne morejo govoriti niti o eni izmeni, še manj o sodobnem pouku. Stanje je približno tako, kot je bilo pred desetimi leti.
Na zboru volivcev so povedali, da bnisniška šola edina v občini v vsem tem času ni dobila ničesar; niti šolski prostorov niti učiteljskih stanovanj. Stanovanjskega bloka v Brusnicah ni, zato so se učiteljske družine stisnile v podnajemniške sobe.
Dejali so, da se zavedajo težav, ki jih je tudi v novomeški občini dovolj, da pa so se kljub temu na-
veličali obljub in uteh, da „zdaj pa bo“, ker se to že predolgo vleče.
Brusničani so na tem zboru jasno in glasno povedali, da so že predolgo zapostavljeni. Vprašali so se, aU njihovi delavci v novomeških podjetjih res tako malo ustvarjajo, da se ne more niti trohica tega dohodka vrniti za razvoj kraja.
Na zboru volivcev so izglasovali nekakšno odprto pismo, v katerem zahtevajo, naj se v najkrajšem času rešita dve z^evi: pnmema stanovanja za učitelje in dozidava ter ureditev šole v prostore, da bo v njih možno izv^jati učni program in dni-ge oblike vzgojnoizobraževalnega dela.
To odprto pismo bodo poslali vsem pristojnim v občini: ol^inski skupščini, izobraževalni skupnosti in poslancem.
I.Z.
TUDI RIBIŠTVO JE LAHKO' DONOSNA TURISTIČNA DEJAVNOST
Zlata luknja novomeških ribičev
Novomeški ribiči so lani dobro gospodarili — Ribiška družina je imela v blagajni 1,100.000 dinarjev — Največji uspeh je bil dosežen v ribogojnici Temenica v Luknji, kjer so vzredili 500.000 postrvi
Ne letnem posvetu novomeških ribičev so največ razpravljali o gospodarjenju lani in načrtih v letošnjem letu. Razen tega je razprava obravnavala še nekatera vprašanja.
ki so izredno važna za še hitrejši razvoj te organizacije, ki iz leta v leto dosega večje poslovne uspehe. 2e sam podatek, da so novomeški ribiči lani v svoji blagajni imeli več kot
1.100.000 dinaqev, veliko pove. Res, da vsega niso ustvarili v preteklem letu, vendar so s takšnimi sredstvi lahko razpolagali. Največ dohodka so imeli od izredno donosne ribogojnice v Luknji, ki je vzredila nekaj manj kot 500.000 mladic postrvi šarenke. Razen te§a so poskusili tudi z znano postrvjo shasta, ki se je tudi obnesla. Proizvodnjo ribogojnice so v glavnem prodali, saj v Krko in druge pritoke na Dolenjskem vlagajo zdaj že bolj iskano in športno zanimivo ribo - potočno postrv. Skupno so lani vložili okoli
350.000 mladih ribic; največ je bilo potočnih postrvi, potem postrvi sliasta, lipanov in ščuk.
Ob znanem podatku, da so domači in tuji ribiči 1970 ujeli okoli
23.000 rib v skupni teži čez 10 ton, je tak vložek res potreben. Sc več, s takšnim premišljenim posegom Krka lahko samo bogati; kajti ribiči ^ trdno sklenili, da reka ne sme čutiti povečanega števila domačih in tujih ribičev. Tujci so samo za ribolovnice odšteli nekaj več kot 100.000 dinarjev, domači pa za polovico manj.
Z željo, da bi Dolenjska še več pomenila v ribolovnem turizmu, so vezana vsa prizadevanja ribiških de-
lavcev za še hitrejše napredovanje. Tako bodo novomeški ribiči usposobili še dva velika ribnika na Otočcu, ki bosta izključno služila ribolovnemu turizmu; uredili bodo tudi ribogojnico za lipane, sedanjo pa še bolj modernizirdi. Vse zato, da bi dobili čim trdnejšo osnovo za i gospodarjenje.
S. DOKL
Kmetijstvo danes
Na svojem rednem občnem zboru so člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v Novem mestu v nedeljo spregovorili tudi o stanju kmetijstva po razvrednotenju dinarja. O tem je predaval tudi tajnik sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev inž. Ivan Kukovec. Na občnem zboru so izvolili nov odbor društva.
10. aprila — kmetijci
Dijaki četrtega letnika Srednje kmetijske šole Grm bodo v soboto,
10.	aprila, pripravili svoj maturantski ples v Smaijeških Toplicah. Kot je že v navadi, bodo maturanti organizirali tudi srečolov. Dobiček, ki ga bodo ustvarili na plesu, bodo namenili za svoj maturantski izlet ob koncu šolanja. Pravijo, da bodo šli po Jugoslaviji, da bi jo čim bolj spoznali.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Pri grobnici padlih borcev na Cviblju nad Žužemberkom so vojaki-novaki komandanta polkovnika Jožeta Nagodeta v četrtek, 25. marca, dali svečano zaobljubo. Zbrane vojake je nagovoril komandant Jože Nagode in jim čestital ob tem pomembnem dogt^ku, v imenu občinskih in krajevnih družbeno-političnih organizacij pa jih je pozdravil domačm Stane Gorinšek' Mladi Žužemberčani so vojakom pripravili tudi kulturni program in jih obdarili z nageljčki. Po končani dovesnosti je bilo še športno srečanje med žužemberškimi mladinci in vojaki. Podobna svečanost je bila na isti dan tudi pri spomeniku na Gričku v Črnomlju, kjer so zaobljubo dali vojaki črnomaljske garnizije. Na sliki: novak podpisuje svečano zaobljubo na Cviblju. (Foto: S. Dokl)
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Marija Šiško, Jože Udovč, Peter Zajc in Jože Stine, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Pirc in Viktor Avsenik, člana Novolesa, Straža; Marija Bartolj, gospodirya iz Dolnje Straže; Anuša Bukovec, gospodinja iz Novega mesta; Mirko Ferbežar, član Iskre, Novo mesto; Jože Goršin in Anton Petrič, člana IMV Novo mesto; Ivan Boltez, član Splošnf bolnice, Novo mesto; Mitja Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Alojzija Blatnik in Marija Stine, gospodinji iz Uršnih sel; Ivanka Brulc, članica Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Antonija Klemenčič, gospodinja iz Lazov; Jožefa Počervina, gospodima iz Jurke vasi; Stcllca Simič, članica Dolenjke Novo mesto; Franc Šinkovec, kmet iz Zaloga; Miha Hudelja, 1’ranc Martini, Anton GrCfeOrčič, Danijel Jerič, Jože Klemenčič, Drago Merčnik, Milan Kavšejc, Jože Košljar, Slavko Gorše, Jože Žalec, Milan Vene, Ivan Rešetič, Dušan Mikec in Pavel Kastelic, člani Gorjancev, Straža; Tončka Zupan, gospodinja iz Velikih Poljan; Alojzija Hrovatič, gospodinja iz Gornjih Lakovnic; Terezija Može, gospodinja iz Dolnjih Lakovnic; Ana Ravbar, gospodinja z Ljuhna; Jože Božič, kmet iz Šmarja.
ČETRTKOV INTERVJU
8 kilometrov želja
Inž. Lado Kotnik, direktor Cestnega podjetja: »Cesto proti Straži je nujno posodobiti«
Prejšnji četrtek je prof. dr. Oton Bajc vprašal, kako je s cesto iz Novega mesta v Dolenjske Toplice. Inž. Slobodan Novakovič je pojasnil, da o tem pri občinski skupščini ne vedo, ker je cesta takega reda, da zanjo skrbi Cestno podjetje. Direktor inž. Lado Kotnik pravi:
i
„Cesta je bila asfaltirana pred 12 leti na način, ki je samo odpravil prah, ni pa povečal nosilnosti. Cesta je ostala nerazširjena in zaredi neprimerne izpeljave ne dopušča hitrega prometa. Prometne zahteve zaradi naraščajoče industrije v Straži rastejo: zdaj bi že morali imeti moderno cesto z večjo propustnostjo. “
- Pravite, da bi jo morali imeti: imamo pa zbirko lukenj!
„Trenutno je stanje na tej cesti res nemogoče. Z manjšim vlaganjem bi jo sicer lahko zakrpali, a problema ne bi rešili. Cesto je treba usposobiti vsaj današnjim zahtevam prometa primemo. To pa se pravi, da jo bomo mo-
rali rekonstruirati in popraviti krivine, širino in nosilnost te gospodarsko vse pomembnejše ceste. “
- To je le del problema, ostaja še mestni del ceste.
„Tudi tu imamo veliko preglavic. Ko bomo cesto v celoti urejali, bo treba rešiti vprašanje križanja z železnico na Drski, poskrbeti za primernejšo ureditev mestnega prometa med levim in desnim bregom in končno bo treba rešiti tudi vprašanje, kako umakniti ceste z območja, ki zdaj deli bolnišnico na dva dela. Razumljivo je, da je za dokončno rešitev potrebna zelo zahtevna študija, celotna rekonstrukcija pa ,bo kajpak zahtevala ogromno denarja. “
- Vsako odlašanje ob že znanih podražitvah ureditev samo še podraži, mar ne?
„Prav gotovo je skrajni čas, da problem uredimo, saj ga ni mogoče več prelagati. Ce bomo hoteli uspešno urediti te težave s cesto od Novega mesta do Straže, bo potrebno uskladiti možnosti republiškega cestnega sklada in občinske zmogljivosti. “
- Cena gotovo še ni znana. Koliko pa bi približno gradnja veljala?
„Ocenjeno zares na oko -okrog 10 milijonov dinarjev. “
- In kdaj bo padla odločitev?
„Dogovoriti bi se morali vsekakor še to pomlad!"
- Pa še vaše vprašanje?
.JDirektor pošte Jakob
Berič bo vedel povedati dosti zanimivega o načrtih in možnostih telefonskega in teleprinterskega prometa. Potrebe v Novem mestu so iz dneva v dan večje. Kaj lahko pričakujemo? “
J. SPLICHAL
GASILCI: Bodoči podčastniki v Novem mestu pri praktični vaji. (S. Dokl)
MOIRDA DA, MOiRDA NE ZA SARAJEVSKI MAJ
Da bi kongres ne bil parola
Novomešeani menijo, da bo majski kongres samoupravljavcev uspel, če bodo sklepi postali temelj nadaljnjega samoupravnega razvoja
v Novem mestu je bila pred preložitvijo kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo zdaj maja v Sarajevu, precej večja ^tiv-nost. Širšo razpravo je zdaj zamorilo tekoče delo, ki so ga imeli v načrtu že prej. Pred preložitvijo kongresa pa so se v Novem mestu že pogovoi^ o uveljavljanju pravic delavcev.
O tem naj bi v Sarajevu govoril tudi novomešld predstavnik'. Kakor je znano, bo novomeško občino na tem kongresu zastopalo osem delegatov, od tega pet iz delovnih organizacij IMV, Krka, Pionir, Novo-les in Novoteks, trije pš iz družbenih in storitvenih dejavnosti ter iz prometa.
V dosedanjih pogovorih in iz prakse so v Novem mestu ugotovili, da delavci le težko uveljavljajo svoje pravice. V sindikatih se največkrat srečujejo z delavci, ki se pritožujejo zaradi odpuščanja in premeščanja, zaradi neurejenih medsebojnih odnosov, zaradi slabih stanovanjskih zadev in podobno.
Zaskrbljujoče je ob vsem tem dejstvo, da imajo delavci čedalje maii zaupanja v razne pri-
tožbene organe v delovnih organizacijah. Najhuje je v združenih podjetjih, j^er največkrat kršijo z^onitosti. V posameznih obratih sploh nimajo notranje zakonodaje, ob tem pa je razumljivo, ^a je veja samoupravljanja močno trhla.
Irt kaj pričakujejo v Novem mestu od sarajevskega kongresa samoupravljavcev? Predvsem to, da na kongresu ne bi samo govorili in besede zapisali na papir ter jih potem pozabili, ampak da bi sklepe potem tudi uresničili. Prav je, da o nadaljnjem razvoju samouoravljanja
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Večji izvoz, neznanke ostale
Industrijski izvoz v novomeiki občini se je sicer povečal, toda gospodar stvo si ni na čistem, ker nekaterih ukrepov še niso sprejeli
Upravni odbor republiške gospodarske zbornice je prejšnji •teden ugotovil, da je konkurenčna usposobljenost slovenskega gospodarstva izredno slaba in da razvrednotenju dinaija niso sledili nekateri bistveni ukrepi. Mislijo predvsem na zni-
NASTOPILO 122 TELOVADCEV
Sredi tedna je bilo v Novem mestu gimnastično prvenstvo za učence osnovnih šol. Organizatorje je presenetila odlična udeležba, saj se jc kosalo kar 122 mladih telovadcev (84 deklet in 38 fantov). Presenetljivo lep napredek so pokazali
Eioniiji iz Stopič in Žužemberka, ki i se še bolje uvrstili, če bi bili pravočasno seznanjeni s pravili tekmovanja.
Rezultati - Pionirke: 1. M. Dokl 38,40, 2. PeUov 37,15, 3. J. Zupančič 37,00, 4. Cemič 36,20, 5. J. Dok! 36,05, 6. M. Zupančič 35,20 itd. Honirji; 1. Kranjc (N. m.) 36,35, 2. Novak (Žbk.) 36,20, 3. Porenta 36,00, 4. Jakovčič (oba N. M.) 35,20, 5. Robida 34,20, 6. Kosmina (oba 2bk.) 34,05 itd.
R.K.
58 NOVIH PODČASTNIKOV
V nedeljo, 28. marca, so tudi v Novem i^iestu končali tečaj za gasilske podčastnike. Zaključnega izpita se je udeležilo 58 tečajnikov, ki so vsi brez izjeme pokazali solidno znanje. Končna poprečna ocena je bila prav dobro. Med številnimi kandidati za vodilne gasilske kadre so bile tudi tri ženske.
C R.
žanje carinskih dajatev, na zmanjšanje uvoznih taks in prometnega davka. Carinska politika po mnenju gospodarstvenikov bolj povečuje stroške gospodarstva, namesto da bi ga ščitila.
Podobno ugotavljajo tudi v industrijskih podjetjih novomeške občine, kjer nestrpno pričakujejo ukrepov. Samo od obljub, da bo izvoz zdaj bolj odbuden, se ne da izvažati, tevilke sicer dokazujejo, da je v februarju industrija v občini izvozila za dva milijona dolarjev in četrt izdelkov, v dveh mesecih pa celo za 3,6 milijona dolarjev, kar je za 64 odstotkov več kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Ob zmanjšani akumulaciji, manjši konkurenčnosti in večjem zadolževanju pa je seveda vprašanje, doklej bo industrija ^ zmogla napredovati in toliko izvažati.
Že v Novoteksu so pred tedni ugotavljali, da izvoz po razvrednotenju dinaija ni na boljšem niti za tisto razliko, kolikor je v primerjavi z dolarjem padel uradni tečaj dinarja, ker so z nekaterimi zveznimi ukrepi pobrali industriji več olajšav. Podobno so ugotavljali tudi drugje: povsod so bili takoj po razvrednotenju dinarja prepričani, da se bo položaj zbistril že čez nekaj tednov, ko bo zvezna
vlada sprejela vse tiste ukrepe, ki so se v gospodarstvu doslej kazali v obliki neznank.
Tega za zdaj še niso storili, kar seveda povzroča nezanesljivost v gospodarjenju in počasi ter morda celo nevidno vzbuja dvome v uspešnost tega kirurškega posega na našem dinarju. Kako je to vplivalo na položaj podjetij v novomeški občini, bo pokazala analiza, ki naj bi jo naredili prav\ teh dneh.
PORODNiSNiCE^M
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Erjavec iz Stranske vasi - Zvonka, Marica Malič iz Radatovičev - Nedeljka, Pavlina Mavrin iz Dragatuša - Mojco, Jožefa Brodnik iz Straže - Mojco, Irena Kmet iz Starega trga -Igorja, Marija Gorenc iz Šentjanža -Blaža, I^vla Zupančič iz Grmovelj
- Jožka, Marija Može iz Gabrja — deklico, Jožica Kopina iz Gornje Straže - dečka, Anrela Mrvar iz De-šeče vasi - Mirka, Vera Stih iz Kamnice - Jožeta, Darinka Barič iz Metlike — Julijano, Nežka Simonič iz Dolenje Lokvice - Jožeta, Ivanka Ivancž iz Žabje vasi - Suzano, Jožefa Skedelj iz Gabrja - deklico, Ana Lipar iz Krškega - dečka, Milena Jakše iz Orehovice - deklico, Marija Plut iz Drašičev - dečka, Antonija Grabnar iz Gornje^ Vrhflolja, - dečka, Anica Jaklič iz Telčic - deklico, Marija Jakše iz Dolnje Straže - dečka, Matilda Kastelic iz Dolnje Težke vode - deklico, Frančiška Vesel Lz Doblič — dečka, Alojzija Šinkovec iz Jelovca
- dečka, Jožefa Fink iz Smolenje vasi - Janeza in Marija Turk in Dolnjih Kamene - Bojana.
OB ZAKLJUČKU PODČASTNIŠKIH TEeAJB\'
Pomlad tudi v gasilskih vrstah
Jeseni morda tudi častniški tečaj v Novem mestu
Občinska gasilska zveza ter občinski gasilski sklad iz Novega mesta sta organizirala podčastniške tečaje v Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju ter v Novem mestu.
Zanimanje je bilo v vrstah prostovoljnih gasilskih društev veliko. Medteift ko sta tečaja v Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju že končana, pa bo v Novem mestu končan te dni.
Razveseljivo jc dejstvo, da se je tečaja v Novem mestu udeležilo ve-bko mladih članov gasilskih organizacij, ki so z znanjem pokazali, da bodo na terenu uspešno opravljali naloge, ki bodo prav gotovo pripomogle k poživitvi prostovoljnih gasilskih društev na vaseh.
Vodja novomeškega tečaja častnik Jože Repše je izjavil; .Jzredno
govorimo prav zdaj, ko so v javni razpravi tudi ustavna dopolnila. Vsak bi moral videti v samoupravljanju tak medsebojni odnos, ki bo delavcu zagotavljal popolno pravno in socialno varnost. Če bodo kongresna stališča postala temelj nadaljnjega razvoja samoupravljanja, potem bo kongres po mnenju Novo-meščanov dobro uspel.	J. S.
»Dolenjski list« v vsako družino
Odviti klopčič
Novomeško Mesno prehrambno podjetje je odslej brez direktorja, brez samoupravnih organov in brez vodstva. Vsi so namreč kolektivno odstopili, da bi tako občinskemu sindikalnemu svetu, družbeno-poli-tičnim organizacijam novomeške občine in komisiji za družbeni nadzor omogočili hiter in učinkovit zaključek akcije. Kot smo lahko izvedeli, namerava direktor oditi v pokoj, podjetje pa se bo bržkone na referendumu odločilo o združitvi z neko drugo delovno o^anizacijo, katere imena pa za zdaj še nismo mogli ugotoviti.
MINI ANKETA:
Odprta vrata
O tem, da turizem lahko prinaša lepe denarce, ni nobenega dvoma več, prav tako pa najbrž drži ugotovitev, da imamo v Jugoslaviji oči večje od ust. Lanske fantastične napovedi so se ob koncu leta, ko smo prešteli turistično bero, podrle kot hišica iz peska na morski obali ...
Kako pa bo letos? Kaj pričakujete od turistične sezone 1971 - to je bilo telefonsko vprašanje peterici gostincev oziroma turističnih delavcev v novomeški občini Odgovori pa so:
Franci Smajdek, hotel Grad Otočec: PričaJcujem, da bomo ostali na lanskih številkah, se pravi, da bomo imeli okrog 40.000 prenočitev. Gami hotel namreč do sezone ne bo odprt, to lahko trdim. Večje zasedenosti postelj, kot smo jo imeli lani — bila je okrog 65-odstotna - pa najbrž tudi ne bomo zmogli. ..
Rudi Pintar, hotel Metropol: Upam, da bomo letošnjo sezono v redu prestali. Pričakujem pa, da bodo stabilizacijski ukrepi obveljali in da cene ne bodo preveč poskočile. Upoštevati moramo, da tudi tujci gledajo na vsak dinar!
Niko Paulič, Dolenjska puristična zveza: Ce bi prerokoval, potem pričakujem, da bo mo-zemski turizem malo napredoval, domači pa bo ostal na lanskih številkah. To pričakujem predvsem zaradi razvrednotenja dinarja in zaradi stabilizacijskih ukrepov, kar se bo nujno poznalo pri številu turistov, ki bodo ^prišli na Dolenjsko. Naše upanje je, da bo prišlo k nam več tujcev . ..
Milena Popovič, zdravilišče Šmarješke Toplice: Mislim, da bo letošnja sezona najboljša doslej. Že zdaj lahko povem: premio postelj bo! Vse sobe z balkoni imamo že razprodane za julij, avgust in celo za september. To dovolj zgovorno kaže, da so naše zmogljivosti premajhne in da- bi potrebovali vs^ še en tak hotel, kakršnega imamo zdaj ...
Jože Tomlje, hotel Kandija: Zelo dobro se nam obeta za to sezono, saj bomo pridobili nekaj novih ležišč, tako da bomo imeli sJcupaj 60 postelj. Zato pričakujem, da bomo imeli tako prometa kot prenočitev za polovico več od lansk^a leta.
Tako torej: turistična vrata so odprta - nekateri se sezone vesele, drugi se je boje. Vsi pa upćuo. Počakajmo nekaj me-^secev.	^
OB KONCU ŠE ODBOJKARSKO SRECANJE
V soboto, 27. marca, so se po končanem občnem zboru društva matematikov, fizikov in astronomov, ki je bil v Šmarjeških Toplicali, srečali v prijateljski odbojkarski tekmi novomeški ^mnazijci in člani DMFA. Gimnazijci so zanimivo srečanje odločili v svojo korist z 2:1 (15:11,11:15 in 20:18).
I. K.
NovomeSl^ kronika
sem zadovoljen z dosedanjim delom in disciplino in menim, da so taki tečaji izredno pomembni za Razvoj gasilstva na Dolenjskem.
Izjavo je dal tudi pobudnik ter organizator tovrstne dejavnosti občinski gasilski poveljnik Evstahij Janežič. Povedal je: ,^er smo s podčastniškimi tečaji in znanjem izredno zadovoljni, sem prepričan, da bomo že jeseni omogočili organizacijo častniškega tečaja.“
Prepričani smo, da bo s takšnim in podobnim delom gasilska organizacija na Dolenjskem še bolj na-
)redovala. Občinska gasilska zveza v Novem
spevala precejs
ovem mestu pa je nedvomno pri-
gasilstva.
delež k razvoju M.OIEC}ORCiC
PESCt so se na novomeških ulicah prejšnji teden kaj slabo počutili, saj se niso mogli izogniti lužam ob pločnikih, ne da bi jih avtomobilisti, ki jim luže niso bile mar, poškropili od vrha do tal. Zlasti nevarno je bilo iti čez kandijski most, nevarnost pa je pretila prav povsod.
V MERCATORJEVI trgovini na Glavnem trgu so spet znižali cene ženskim torbicam, ki jih sedaj lahko kupite za polovico nižjo ceno. Na zalogi imajo veliko izbiro modelov.
SANCE, nekdaj priljabljeno sprehajališče mladih in starih na Kapitlju, je popolnoma zapuščeno, z majhnimi stroški pa bi se dalo lepo urediti. Potrebno bi bilo le odstraniti skale in kamnite stebre, ki so razmetani po tleh, in postaviti nekaj klopi. Ker tja poleti zahaja še vedno največ mladih, morda ne bi bilo napak, če bi se te akcije lotila prav mladina.
PIONIRSKA KNJIŽNICA postaja s svojim vzgojno-izobraževalnim programom vedno bolj zatočišče novomeških osnovnošolcev, kjer učenci preživljajo večji del dneva. Zlasti velja to za otroke zaposlenih staršev. Vodstvo knjižnice se trudi, da bi obiskovalcem postreglo z vsemi knjigami, kijih predvideva šolsko čtivo, ter z vsemi novostmi s knjižnega trga za mladino, vendar zaradi skromnih denarnih sredstev, ki jih knjižnica ima, to velikokrat ni mogoče. Prav bi bilo, če bi močna novomeška podjetja prispevala knjižnici večjo denarno pomoč za nabavo knjig, saj bi s tem pomagala tudi otrokom svojih delavcev.
CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take: cvetača 6 din, čebula 2 do 3 din, česen 8 do 10 din, fižol 6
do 7 din, krompir 1,50 din, koleraba 2,50 din, korenje 3 din, motovilec 10 din, ohrovt 4 din, pesa 4,50 din, por 5 din, peteršilj 10 din, repa 2 din, kisla repa 4,50 din, radič 10 do 12 din, endivija 7 din, ^inača 10 din, zelje 3 dm, kislo zelje 3,50 din, zelena 10 din, suhe fige 8 din, hruške 6 do 7 din, jabolka 3 do 6 din, limone 5,50 din, orehi 5 din, pomaranče 5 din, suhe slive 4 do 5 din, banane 6 din, jajca 0,55 do 0,60 din, smetana 10 din, sirček 8 din.
RODILE SO:	Jožica	Kovač,
Mestne njive 4 - Petra, Marija Gabrijelčič, Ulica Majde Sile 3 — Mitja, Ana Retelj, Nad mlini - deklico in Cvetka Tomšič, Volčičeva 1 -
UMRLA STA; Martin Zupančič, Zdinja vas, 65 let, Branko Zamida, Uršna sela 18, 17 let.
- Ena gosp« je rekla, da imajo v samopostrežni trgovini na Kristanovi ulici varnostno napravo proti zmikavtom: vhodna vrata za vsak slučaj od časa do časa kupcu odrežejo kak prst ...
Dve plati medalje
So nilokrice le jna vrsti?
V	petek so se V Mokricah srečali predstavniki občinske skupščine Brežice, šolskega gostinskega centra in tovarne Krke iz Novega mesta s člani gostinskega kolektiva grad Mokrice. Beseda je tekla o razvojnem programu Mokric. Zvedeli smo, da je tovarna zdravil pripravljena nalagati del sredstev v turizem in da tudi Mokrice lahko računajo na njeno pomoč. Na petkovem razgovoru so se dogovorili za imenovanje 4-članske komisije, ki naj bi takoj začela pripravljati načrte za razvoj Mokric. To gostinsko podjetje vrsto let čaka investitorja, vendar je vsakokrat izpadlo iz kombinacije. Zdaj kaže, da si tudi oni lahko privoščijo uresničenje dolgoletnih razvojnih načrtov.
Cene v Brežicah in Krškem
v v ponedeljek so v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah in Krškem veljale naslednje maloprodajne cene:
	Brežice	Krško
	(cena v din za kg)	
cvetača	6,00	6,60
čebula	2,60	2,50
česen	10,00	—
fižol	4,60	5,00
	5,00 in 6,00	in 6,50
krompir	1,00	1,00
korenje	3,00	1,20
	6,00 in 8,00	in 0,70
kumare	11,60	-
ohrovt	4,00	3,00
pesa	3,00	3,00
por	3,60	4,00
peteršilj	8,00	14,00
	in 10,00	
repa - kisla	4,00	3,00
solata — mehka —		9,00
solata - endivija 8,00		8,00
^inača	6,00	-
zelje	2,60	3,00
zelje - kislo	3,50	3,50
zelena	5,00	4,00
fige — suhe	6,00	6,60
hruške	6,60	—
jabolka	3,80	3,50
	in 4,20	in 4,00
limone	5,40	6,50
orehi	6,00	—
orehi - jedrca	32,00	30,00
pomaranče	5,40	5,80
slive - suhe	5,00	5,00
oanane	6,00	7,00
jajca	0,55	0,50
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiSci bolnišnici: Jožefo Ferlin, gospodinjo iz Stolov-nika, je nekdo m škodoval po glavi; Frančiška Kroflin, gospodinja iz Rozge, je padla na dvorišču in si zlomila levo n<^; Anica Travnikar, go-^odinja iz Podgorja, si je z žago po-šKodovala desno nogo.
IZ BR€
Pretekli teden so v brežiški to-rodnišnici rodile: Angela Pungerčič s Čateža — deklico; Bernarda Reberšak iz Gorenje vasi - Boštjana; Terezija Božič iz Drnovega - dve deklici; Matilda Skrlec iz Vel. Doline
-	Boštjana; Marya Drežnjak iz Cerkelj - dečka; Mira Kerin iz Brežic -Taerja; Fanika Grlović iz Nedelje -Krunoslava. - Čestitamo!
ZA KMEČKO ZAVAROVANJE BO 590 TISOČAKOV
Mošnjiček za četrtino dehelejši
Prordčun obremenjujejo novi izdatki — Za podpore in oskrbnine v domovih že spet premalo — Deleži krajevnih skupnosti bi bili pravičnejši po novih merilih — Letos bo treba odplačevati precej dolgov
SZDL se pridružuje boju proti alkoholizmu
Na vprašanje, koliko bo kdo dobil iz občinskega žepa, je predlog proračuna že dal odgovor. Pripombe so začeli volivci obravnavati minuli petek, v torek pa so povedali svoje še odborniki občinske skupščine. Od lanskih 10 milijonov 146 tisoč se bodo letošnji dohodki povečali predvidoma na 12 milijonov in 805 tisočakov, k temu pa moramo prišteti še 8,800.000 din, ki jih bo prejela izobraževalna skupnost.
Letos so v proračunu novi izdatki. Odplačilo dolgov za investicije v šolstvu se povečuje kar za 51 odst. Povsem nov je delež občine za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga mora skupščina prispevati komunalni skupnosti SZ v Celju. Ta znaša 590 tisočakov. Vidno naraščajo izdatki za kmetijski, cestni in turistični sklad, kar za 68 odst.
Največji skok je pri cestnem skladu, in sicer od lanskih 679 tisoč na 1 milijon 136 tisoč din v letu 1971. Ostali izdatki naraščajo v sorazmerju s porastom dohodkov to je približno za četrtino, nekateri pa tudi samo za desetino.
Kultura bo dobila toliko kot lani, socialno skrbstvo in zdravstvo pa 22 odst. več, vendar to
NAJETJE POSOJILA
Za dokončno odplačilo dolgov za novo osnovno šolo v Brežicah bo občinska skupščina najela 890.000 din kredita. 460.000 bo dobila iz oročene vsote pri banki, 380.000 iz sredstev komunalne banke, preostanek pa iz sredstev zavarovalnice Sava.
Prva v Posavju
Po dvomesečni javni razpravi in drugih pripravah, ki sta jih vodila iniciativni odbor ter sekcija za kulturo pri občinski konferenci SZDL, so 29. marca ustanovili v Krškem temeljno kulturno skupnost. 25-član-ski skupščini bo načeloval predsednik Matko Matjan, njegov namestnik pa bo Leo Likar. Izvršni odbor, ki šteje šest članov, bo vodil Peter Markovič .
Iz statuta in razprav je mogoče povzeti, da se bo krška kulturna skupnost pri svojem delu povezovala z drugimi skupnostmi in skrbela za rast vseh amaterskih kulturnih dejavnosti in poklicnih ustanov.
Tehtne misli je v razpravi nakazal predsednik sekcije za kulturo pri republiški konferenci SZDL Marjan Javornik. Poudaril je pomen načrtne kulturne vzgoje in navezovanja stikov z delavci, ki služijo kruh v tujini. Prva in .tudi najtežja naloga nove kulturne skupnosti v Krškem bo sestavljanje programa in finančnih potreb, pa tudi sklenitev družbenega dogovora z , republiško kulturno skupnostjo. Začasno strokovno službo za to kulturno skupnost bo opravdala temeljna izobraževalna skupnost.
V. PODGORŠEK
NOVO V BREŽICAH
PO VSEH KRAJEVNIH SRE-DlSClH brežiške občine so popisovalci obiskovali od nedelje do torka seminarje, na katerih so dobili podrobna navodila za popis prebivalstva in stanovanj od inštruktorjev in članov občinske popisne komisije.
V	PONEDELJEK SE JE SESTALA v Brežicah medobčinska komisija za izdelavo dolgoročnega načrta za razvoj Posavja. Na seji so se pogovorili tudi o metodologiji za izdelavo srednjeročnih razvojnih programov sevniške, krške in brežiške občine.
ZBORI VOLIVCEV, ki so se od petka do nedelje zvrstili po vsej občini, so bili večinoma zelo živahni. Največ pozornosti so bili deležni predlogi za zmanjšanje davčnih obveznosti, proračun in pa seveda krajevna vprašanju. Občani so izkoristili zbore za to, da so pretresli načrte krajevnih skupnosti in denarne vire, ki se stekajo za te namene iz proračuna občine.
PODJETJE BOROVO je dalo soglasje za preureditev zgradbe naspro-
ti glasbene šole za nov trgovski lokal. Stanovanjsko podjetje bo začelo adaptirati pritličje v mesecu maju. Nova trgovina z obutvijo bo imela poslej 155 kv. m površine.
AVTO-MOTO DRUŠTVO šteje letos že 500 članov. Ta organizacija si veliko prizadeva za šolanje novih voznikov in na nedeljskem občnem zburu je sklenila kupiti epidiaskop in nekatere druge pripomočke za nazornejši pouk voznikov. Letos se bodo potrudili uresničiti načrte za ureditev nove dirkalne steze v Velikih Malencah. Pričakovati je, da bosta zaživeli predvsem športna in šolska sekcya.
ZA PRIHODNJO NEDELJO je .sklicana redna letna skupščina občinske gasilske zveze. Na njej bodo oblikovali delovni načrt za tekoče leto in poročali o uspehilt v minulem obdobju. Predstavniki ga- • silske zveze so .se v torek srečali s predsednikom občinske skupščine in ga seznanili s svojimi prizadevanji na področju požarne varnosti in civilne zaščite.
ne bo zadostovalo. Oskrbnine v domovih počitka močno naraščajo, prav tako tudi oskrbnine v domovih za mladoletnike. Pričakovati je tudi precej večje stroške zazdravljenje plačila nezmožnih občanov. Za zdravljenje socialnih podpirancev je v proračunu nekaj nad milijon dinarjev.
Nov smučarski klub v Brežicah
Minuli teden so v Brežicah ustanovili smučarski klub, ki je sprejel delovni program za bodočo sezono. Med najvažnejšimi je poudarjena skrb za vzgojo mladih, organizacija smučarskih tečajev, izgradnja manjše smučarske- vlečnice na Čatežu itd. Na občnem zboru - udeležilo se ga je blizu 150 ljubiteljev smučanja - so izvolili tudi vodstvo kluba.
V. PODGORŠEK
NAJBOLJŠI MLADI BREŽICANI
V	Brežicah je bilo v organizaciji osnovne šole bratov Ribarjev izvedeno občinsko prvenstvo za pionirke in pionirje v gimnastiki. Sodelovalo je devet ekip s 54 tekmovalci.
V	obeh konkurencah so bili najboljši mladi Brežičani.
Rezultati - pionirji‘ekipno: 1. Brežice 1, 2. Cerklje, 3. Brežice II, 4. Artiče. Najboljši posamezniki: 1. Gerjevič 27,75, 2. Ban (oba Brežice) 27,40, 3. in 4. Pleteršnik ^Cerklje) 26,70 in Kuzmin (Brežice) 26,70. Dekleta - pionirke ekipno: 1. Brežice I, 2. Globoko, 3. Brežice H, 4. Artiče itd. Posameznice: l. in 2. Oberč, Avlič (Brežice) 28,0, 3. do
4.	Kos, Deržič (obe Brežice) 27,0.
P.-ROW4
DA NE BO PREVEC DAVKA
Pristojnost občine za davčne olajšave je letos nekoliko okrnjena, zato je skupščina na zadnji seji nekaterim naseljem zmanjšala obveznosti. Prej so ta naselja spadala v Četrto skupino, sedaj pa so jih izvzeli in jili uvrstili v skupino, za katero velja opredelitev do 3.000 din katastrskega dohodka. To so naselja Mali Cimik, Kraška vas, Stankovo, Kamence, Čedno, Gaj, Dobeno in Brezje.
V	OTROŠKIH VRTCIH SEDAJ SAMO 118 OTROK
V	brežiški občini je okoli tisopč predšolskih otrok. Od t<^a jih je samo 120 v varstvenih ustanovah. Največ jih ima otroški vrtec v Brežicah (79). Varstvena oddelka pri osnovnih šolah v Cerkljah in Dobovi vključujeta le 39 malčkov. Najbolj pereče je varstvo v Brežicah, kjer so v tem šolskem letu odklonili 70 prošenj. Svet za otroško v arstvo se bo te dni posvetoval o začasnih prostorih za varstvo do dograditve novega otroškega vrtca.
ZK MENTOR MLADIH V PIŠECAH
Komunisti iz Pišec so na četrtkovi seji krajevne organizacije ocenjevali dosedanje delo in se zavzeli za več delovnih srečanj. Spregovorili so o poživitvi mladinske organizacije Zveze komunistov. Na seji so sc zavzeli za stalno .spremljanje pomoči socialno ogroženim občanom. Aprila se bodo ponovno srečali. Imenovali so tudi komisijo, ki bo pripravila osnutek za reševanje vinogradni-
štva in kmetystva v tej krajevni kupnosti. To ^adivo bo lahko s iridom uporabila komisija za druž-
benoekonomske odnose pri občin ski skupščini v Brežicah.
V	ARTIČAH SE JE RAZMAHNIL ŠPORT
V	Artičah razmišljajo o preureditvi dvorane prosvetnega doma zaradi tega, ker balkon ovira športne i igre. Dvorana je nanrueč tudi telovadnica. Letošnji dan mladosti bodo Artičani, proslavili z otvoritvijo športnih objektov poleg prosvetnega doma. Vse naprave zanje so napravili .sami, igri.šče pa zasadili z živo mejo in brezami.
Krajevne skupnosti bodo prejele po že ustaljenih merilih 280.223 dinarjev, to je prav toliko kot lani. Za letos predlagajo občani spremembe teh meril; tako bo delež vsake krajevne skupnosti odvisen od površine in števila prebivalcev. Če bi se ravnali po tem predlogu, bi se dosedanje razmerje precej spremenilo.
J.T.
45 VOJAKOV V ZK
V	enoti Franca Jordana so na nedavnem sestanku Zveze komunistov sprejeli v organizacijo 45 vojakov, dve starešini in dva delavca, ki sta zaposlena v JLA. Zanimanje za vstop v organizacijo je izredno veliko in je posledica dobrega dela ZK v enoti. Lani so sprejeli v vrste ZK 60 vojakov, letos pa računajo na večje število, ker se mladi ljudje vedno bolj zanimajo za grejem.
Za vojake prirejajo seminarje, predavanja in razgovore. Večina na novo sprejetih članov se je že pred tem udejstvovala v mladinski organizaciji na šolah, v podjetjih ali na vasi.
M. JARANOVlC
Na petkovi seji izvršnega odbora SZDL Brežice so ustanovili sekcijo za boj proti alkoholizmu. Alkoholizem je družbeno zlo, s katerim se že spopadajo socialno-var-stvena služba, organizacija Rdečega križa, šole in drugi.
Z lepo stranjo alkohola se srečujemo v televizijskih reklamah, z drugo, resničnejšo platjo medalje pa na cestah, v gostilnah in doma. Kdo bi preštel vse zle posledice, ki jih prinaša s seboj pretirano uživanje alkoholnih pijač!
Najhuje je tam, kjer morajo trpeti otroci. V' Brežicah vodi pregled nad najbolj kričečimi primeri alkoholizma oddelek za socialno varstvo pri občinski skupščini. Po svojih močeh se trudi, da bi omilil njegove posledice. Socialni delavci pomagajo, prepričujejo alkoholike, da bi se zdravili, vendar le malokdaj z uspehom. Tre-
nutno se zdravi za alkoholizmom samo en občan.
Socialni delavci vsi po vrsti podpirajo predlog za sprejem zakona o obveznem zdravljenju alkoholikov. Samo z nasveti in podukom ne dosežejo tega, kar bi želeli. Kdaj pa kdaj izreče obvezno zdravljenje tudi sodišče kot varstveni ukrep zaradi prekrška, vendar je tudi v teh primerih zdravljenje odvisno od pripravljenosti prizadetega.
So celo primeri, kjer sta alkoholika oče in mati. Tedaj socialna služba odda otroke v rejo, saj se v domačem okolju ne bi mogli normalno razvijati. Na srečo takih družin ni veliko. Alkoholu je podvrženih največ ljudi v mestu in bližnji okolici, nekaj pa tudi na podeželju. Najpogosteje zvablja ljudi v gostilno slaba družba, ki se ji nekateri ne morejo upreti tudi potem ne, ko se vrnejo z zdravljenja.
VEUKO MATER TEIKA NA VRATA VRTCA ZA SPREJEM OTROK
Spomladi spet k zobozdravniku
Na vasi od vzgojiteljice veliko pričakujejo — V Dobovi skrbi tudi za to, da imajo malčki popravljene zobe — Za otroški vrtec je en sam prostor premalo — Varovancev je za dva oddelka — Otroke odklanjajo
Varovancem otroškega vrtca v Dobovi nudi streho osnovna šola. Vzgojiteljica Jelka Škoberne ima v varstvu 22 otrok. Sama je, zato so otroci v varstvu samo dopoldne. Precej je staršev, ki želijo, da bi njihovi malčki ostali v vrtcu do treh ali štirih, vendar to za sedaj ni mogoče.
C e bi imeli dodaten prostor, bi lahko odprli še en oddelek. Veliko zaposlenih mater trka na vrata, vendar zaman. To so delavke iz ,3cti“ in žene, ki se nameravajo zaposliti pri .jutranjki*’. Sprva so upah na
Bližnjica za traktorje
Pričakovati je, da bo železnica ugodila zahtevi nekaterih traktoristov iz brežiške občine in jim dovolila vožnjo po progi, seveda pod posebnimi pogoji. V poštev pride že preizkušeni del proge od križišča na Črncu in do železniške postaje. Za sedaj pa še ni znano, če bodo mednarodni in domači brzovlaki kaj znižali odškodnino za zamude, ki jo bo povzročila ta traktorska bližnjica.
prostor za vrtec v starem župnišču, v neposredni bližini šole. Tja bi preselili starejše otroke, mlajše pa bi zadržali v šoli.
S temi načrti ne bo nič, je dejala vzgojiteljica. Druga možnost je ■ V prosvetnem domu, če bi se izselila
pošta, tretja pa je gradnja novega vrtca, ki pa ne bo talko kmalu uresničljiva. če ne prej, jeseni bodo mo-
rali pretresti vse prošnje za sprejem in sprejeti v varstvo tiste otroke, ki imajo matere zaposlene, doma pa nikogar, da bi pazil nanje.
Trenutno je v vrtcu največ kmečkih otrok. Za varstvo plačajo starši le simboličen prispevcK 25 dinarjev na mesec. Za ta denar imajo otroci dopoldne malico, in to zelo okusno ter izdatno. Tovarišica Skoberne-tova pravi, da z njo ni primerjati malice v brežiškem vrtcu, čeravno je tam vse dražje.
Ko bo lepo vreme in dovolj toplo, bodo malčki spet začeli skup^ obiskovati zobozdravnika. Nič jih ni strah, ker se v vrtcu večkrat igrajo te
Na stenah dobovskega otroškega vrtca se je že razcvetela pomlad. Na sliki: dve varovanki s tovarišico Skobernetovo pri kuhanju kosila za lutki. (Foto: Jožica
stvari, in tako celo najbolj boječih ni treba posebej prepričevati. Zobozdravnika so spoznali že jeseni in z veseljem so ga enkrat tedensko obiskovali. Matere so tega zelo vesele, saj so same večkrat brez moči. Tudi sicer so na vzgojiteljico zelo navezane. Včasih pripeljejo v vrtec celo bolne otroke, ker je tam vedlio toplo in ker zna tovarišica Jelka taKo lepo skrbeti zanje.
,V, Dobovi imiyo vitftp trelje leto. V’tem času opaža vzgojiteljica precejšen napredeK. Otroci prihajajo v varstvo počesani in umiti in tudi sicer k;po urejeni, česar sprva .ni bilo. V vrtcu so zelo radi, tam je vesela družba vrstnikov in veliko igrač. Malčki dvakrat na leto pripravijo program za starše in še pogostijo jih. Matere iz vasi se z veselem zberejo v vrtcu. Taka srečanja jim veliko pomenijo, zato se vse rade odzovejo vabilu.
J.T.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 1. APKILA: 16.00 do 16.10 - Napoved programa in poročila. 16.10 do 16.25 - NAJ POPLOT - najraje poslušam melodije. 16.25 do 16.40 - Aktualnost tedna - Zapis ob ustanovitvi kulturne skupnosti v Krškem. 16.40 do
17.00	- Obvestila in reklame. 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste .sami.
SOBOTA, 3. APRILA: 16.00 do
16.30 - 4*ol ure za pop glasbo.
16.30 do 16.40 - Turistično predavanje - Anton Krušnik: Pota in stopnice v vrtu. 16.40 do 16.50 -Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. 16.50 do 17.15 - Nove melodije s pihalnim orkestrom Francija Puharja. 17.15 do 17.30 - Za naše najmlajše. 17.30 do 18.00 -Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 4. APRILA: 10.30,-Domače zanimivosti - Poročilo s seje skupščine Občine Brežice - Za naše kmetovalce: Inž. Alojz Pirc -Zdravstvena zaščita sadovnjakov in vinogradov v letu 1971 - Franc VolcanŠek: Kaj smo ugotovili na letošnjih sindikalnih občnih zborih -Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.60 do 15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 6. APRILA; 16.00 do
16.15 - Napoved progama in srečanje z ansamblom Pavla Kosca.
16.15 dol7.15 - Poročila - Jugo-ton vam pred.stdvlja - Novo v knjižnici Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.15 do I8.O0 -MLADINSKA ODDAJA - magnetofonski zapis z zasedanja občinske konfercnce ZM Brežice o problematiki vajencev.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Rozalija Dvoršak, gospodinja iz Križ, stara 73 let; Ivan Orbanič, upokojenec iz Račje vasi, star 77 let; l-runc Zorko, kmet z Libne, star 48 let.
BREŽIŠKE VESTI
NA OBISKU PKI PROSVETTNIH DELAVCIH V BRESTANICI
Zadovoljni, ker se nikomur ne mudi
Najbrž smo edina šola v Jugoslaviji z delovnim časom od 7. do 14. ure, vendar zdaj ne bi več zamenjali za stari delavnik
v kroniki b/estani^e šole je zapisano, da so se vselili vanjo v šol^em letu 1966/67. Za učence in učitelje so se v novem okolju začeli lepši časi. Z neveijetnim zanosom se je mladina pod vodstvom učiteljev lotila urejanja okolice, igrišča in paika. Na tisoče ur prostovoljnega dela so opravili, kar se tudi pozna v vzornem okolju.
Bil je deževen dan, ko sem se oglasila v zbornici. Samo dve tovarišici tedaj nista imeli ^uka, Olga Zevnik in Vera Alegro. Pokrivali sta knjižno polico s polivinilastim pregrinjalom, da ne bi dež, ki je pronical skozi strop, uničil knjig. Velik kos polivinila je bil pritijen na stropu, da se je v sredino scejala 'voda. Tudi v pisarni, kabinetu in dveh učilnicah so tako lovili dežne kaplje. Zvedela sem, da je na občini vloga za popravilo strehe in da up^o, da bo letos to urejeno.
Vse o lutkah so zvedeli obiskovalci seminaija na Senovem. Naučili so se jih tudi izdelovati. (Foto: Rezika Pirc)
Streha na brestani^i osnovni šoli močno pušča. Na sliki vidite učiteljico Vero Alegro, kako zakriva knjižne police s polivinilddm pregrinjalom. Dež pronica skozi streho v več prostorov, v zbornico, kabinet, pisarno, pionirko sobo in ^e učilnici, zato se nadejajo, da bodo streho letos popravili. (Foto; Jožica Teppey)
Lutke so njihovi zvesti pomočniki
Na seminarju so se srečali učitelji, delavci in uslužbenci, vsi z namenom, da bi z lutkami neprisiljeno vzgajali mladino — Gostoljubje jim je nudila osnovna šola na Senovem — Odziv je bil zelo dober — Slušatelji so prišli iz vsega Posavja
Lutkarstvo ima nedvomno pomembno vzgojno in izobraževalno vrednost. Prav skozi usta lutk lahko povemo predšolskim otrokom in mkyšim šolaijem marsikatero življeiisko resnico, ki je drugače ^loh ne bi dojeli; z lutkami jim mar^kaj dopovemo ali prepovemo in jih tako usmeijamo ...
kr^e občine lutkovni odri in bodo njihove predstave otroke kratkoča-sUe in jih hkrati neprisi^eno vzgajale.
SEBEK
V krSki občini lutkarstvo do sedaj še ni bilo dovolj znana in razšiijena ' kultumo-vzgojna zvrst. Prav to dejstvo je voduo občinsko zvezo prijateljev mladine, da je pred dnevi na predlog občinske pionirske komisije organizirala na Senovem dvodnevni seminar za vodje hitkovnih krožkov. Organizator je bil z udeležbo povsem zadovoljen, saj se je seminaija udeležilo 40 tovarišic in tovarišev iz krške, brežiške in sevniške občine. Udeležba je tako presegla vsa pričakovanja, udeleženci seminaija pa so se trudili, da so z intenzivnim in prizadevnim sodelovanjem pridobili čim več znanja.
Seminar je vodil Lojze Kovačič, vodja lutkovne sekcije pri ljubljanskem Pionirskem domu. V teoretičnem delu seminaija je v zgoščeni obliki posredoval napotke lutkaijem o dramaturgui in režiji predstave, o scenski in glasbeni opremi igric ter o izdelovanju lutk, o vrsti lutkovnih odrov in o animaciji. Drugi dan so tečajniki izdelovali lutke in se pri tem naučili vseh stopenj izdelave.
Daje seminar vsestransko uspel in bo zato pripomogel k ustanavljanju šolskih lutkovnih odrov, posujejo tudi misli nekaterih tečajnikov. Upraviteljica senovške šole, kjer že deluje lutkovni oder, tovarišica Darinka Kolar je menila, da im^o otroci lutke nadvse radi in so zato pri vzgojno-učnem delu vsestransko uporabne. Zaradi prizadevnega vodje in prizadevnih slušate^ev je seminar uspel vzbuditi ljubezen do lutkarstva.
Med udeleženci seminaija so bili poleg prosvetnih delavcev tudi predstavniki drugih pokliccv, ki imajo veselje do dela z mladino in so iz-rabih to priložnost, da s pridob-
Trije na kongres samoupravljavcev
Zaposlene iz krške občine bodo na konnesu samoupravljavcev zastopali trije delegati, predsednik občinskega sindikalnega sveta Edi Komočar, Zoran Dular iz Celuloze in inž. Edgar Peternelj iz rudnika Senovo. 29. marca je predsednik iniciativnega odbora pri ObSS Maijan Zibret sklical z njimi razgovor o organizacijskih pripravah in vsebini razgovorov za okroglo mizo z volivci. Na njem so sklenili navezati stike z drugimi delegati Posavja in se skupaj dogovoriti za vsebino nastopov na kongresu. Posavke občine se ubadajo s tako sličnimi težavami, da je tudi v tem primeru sodelovai\je nujno. Krški delegati so se na prvem )>rečanju dogovorili, v katerili Komisijah bodo sodelovali na drugem kongresu samoupravljavcev, ki se bo pričel žc 5. maja.
Ijenim znai\jem pomagajo pri vzgoji mladega rodu. Nado Pavlm, uslužbenko podružnice SDK v KiŠcem, je privedla med tečignike prav želja, da sodeluje v tako pomembnem delu z mladino. ,>lenda nisem edina, ki želim aktivno sodelovati pri delu z otroki. Za udeležbo na lutkovnem seminaiju sem se odločila zato, ker se mi zdi delo zanimivo." Zaradi enakih razlogov je bil med tečajniki tudi Franc 2ičkar, po poklicu delavec, v prostem času pa predsednik' DPM v velikem Podlogu. ,J4a naši’ šoli nameravamo ustanoviti lutkovni krožek, ki mu hočem tudi jaz pomagati. Zato sem se udeležil seminarja in mislim, da bom pridobljeno znanje lahko s pridom izkoristil."
Uspešnost seminaija bomo seveda najbolje ocenili šele čez čas, ko bodo zaživeli po osnovnih folah
JAMA BO NARED DQ_4. JUUJA
KostanjeviSki jam^i so imeli prej^ji teden razšiijeni dvoletni ‘občni zbor. Kot sekcija so začeli delovati že 1964, pod strokovnim vodstvom Jamarskega kluba Novo mesto, kasneje pa so ustanovili klub. V zadnjih dveh letih seje število članov povečalo za 10, pristopilo pa je tudi 20 članov šolske mladme. iama je sedaj že elektrificirana, lahko prehodna in ima dva čolna za prevoz obiskovalcev. V letu 1970 si jo j^e ogledalo 250 oseb, kar kaže na močno zanimanje ljubiteljev kraških lepot za to jamo. Prav sedaj potekajo zadnje večje prostovoljne delovne akcije jamarjev, saj nameravajo urediti jamo za ogled obiskovalcev do občinskega praznika 4. julija.
ALENKA BURJA
OBVESTILO O DERATIZACIJI
(zastrupljanju podgan in miši)
Po odloku o obvežni, splošni in občasni deratizaciji v občini Ki-ško (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/70) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto na območju naselij
BRESTANICA, KOSTANJEVICA, KRŠKO, LESKOVEC, PODBOČJE, RAKA, SENOVO
nastavljal
zastrupljene vabe
za uničevanje glodalcev v dneh od 5. da 17. aprila 1971
Deratizacija je obvezna na celotnem območju navedenih naselij.
Na določeni dan naj hišnik ali druga pooblaščena oseba počaku doma, da bodo izvajalcem akcije dostopni prostori (kleti, podstrešja, skladišča itd.), kjer se lahko zadržujejo glodalci.
Vabe so zastrupljene s kumarinskim pripravkom, ki v manjših količinah ni zelo strupen zu ljudi in donria-če živali, vendar pa se ne sn\e uživati; pmsebej je treba paziti na manjSe domače živali' (pse, mačke, zajce itd.). Strup FX>vzroča motnj« v strjevanju krvi, protistrup zanj je vitamin KI.
PRED ZAČETKOM DERATIZACIJE ODSTRANITE Z DVORIŠČ IN KLETI OSTANKE HRANE IN DRUGE ODPADKE!
Natančno upoštevajte vsa navodila, sicei' izvajalec deratizacije ne more odgovarjati zn posledice!
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Mej vrti 5 Telefon St. 21-424
Drugih nevšečnosti nimajo na šoli. Sedemurnemu delovnemu času od sedmih zjutraj do dveh popoldne so se učitelji hitro privadili in sobesednici sta dejali, da ne bi nihče več hotel zamenjati za stari način.
Vozači imajo qutraj varstvo do začetka pouka in tudi po pouku, dokler jih kombi ne razvozi domov. Kolektiv je zelo povezan med seboj in tudi urnik je mnogo laže sestavljati, ker so ves čas vsi na šoli. Kaka prosta ura se prileže. Dobra stran takega delovnega časa je tudi, da se opoldne nikomur ne mudi domov.
Otrokom tako laže nudijo dodatni pouk in še učitelji imajo čas, da sc pogovorijo med seboj.
Tovarišica Alegrova je povedala:, da skrbi šola za vse proslave v kraju, vendar ni kaj prida obiska. Na šoli so ustanovili ^ortno društvo in pioniiji imajo telovadbo dvakrat na teden. Pred nedavnim je šolo obiskal književnik Leopold Suhodolčan in prisostvoval podelitvi bralnih značk. Mladina na šoli pogreša povezavo z mladinsko organizacijo v kraju. Ta ne dela in bi jo kazalo oživiti. Nasploh se bodo morala društva bolj vezati na šolo, kjer lahko dobe dober podmladek. Prireditve bodo imele boljši odziv med prebival-'stvom, če jih bodo pripravljali skupno z organizacijami v kraju, da bodo tudi one prevzele nase del skrbi za programe m organizacijo.
J.T.
Izdatna pomoč za temeljno kulturno skupnost
Znano je, kako silne težave povzroča razdelitev obljubljenih in že odobrenih sredstev, s katerimi bo letos razpolagala nova temeljna kultiuna skupnost v Krškem. Vodstvo nove skupnosti, ki ga hromi odsotnost nekaterih članov upravnega odbora na sejah, je dobilo v torek popoldne posebno obvestilo republike kulturne skupnosti SRS, da dobi Krško za svoje upravičene potrebe dodatnih 385.000 dinaijev pomoči. Tehtne potrebe Kostanjevice, krške galerije in spomeniškovarstve-ne službe v občini bodo lahko s tem pokrite vsaj do tiste mere, kot to predvidevajo letošnji delovni načrti te prizadevne skupnosti.
15 jih bo odločalo'
v skupščini občinskega sklada skupnih rezerv v Krškem bo imela dva prestavnika samo tovarna pa-
giija, po enega pa Rudnik Senovo, lektrarna Brestanica, Papir-konfekcija. Poslovna enota Elektro Celje, Agrokombinat, Kovinarska, industrija gradbenega materiala Sava, trgovsko podjetje Preskrba in poslovna enota Slavnika iz Kopra (Hotel Sremič). Podjetje za industrijsko opremo SOP bo skupaj s Kleparstvom iz Kostanjevice, Splošnim mizarstvom. Obrtnimi servisi in Zavodom za komunalno dejavnost zastopal en član. Občinska skupščina bo imenovala 3 predstavnike.
Kako naj potnik ve?
9. marca sem se peljal z avtobusom (U 795-89), ki vozi na progi Senovo-Krško-Brežice in nazaj. Okrog 8.35 sem vstopil v KrSiem (pri občini) in se peljal na Senovo. Takrat je avtobus ustavil tudi pred krškim mostom (na desni strani Save) in vstopila je ena potnica. Tu je tudi označeno postajališče (P-avtobus). 13. marca sem na tem mestu ob istem času čakal isti avtobus prepričan, da velja postajališče za vse avtobuse in vse čase, toda tokrat ni ustavil, ampak je odpeljal mimo mene na kr9co železnico TOstajo in potem naprej na Senovo. Razen mene je čakalo še nekaj potnikov, toda drugi avtobus, za smer proti avto cesti. Nekdo mi je rekel, da velja to postajališče menda samo za „Kranjce" (najbrž je mislil na avtobuse, ki vozijo naravnost in ne zavijajo preko mostu na štajersko stran). Z vlakom sem se potem odpeljal v Brestanico. Tu je čakal tisti avtobus, ki se je že vrnil s Senovega. Vprašal sem sprevodnika, zakaj pri krškem mostu avtobus ni ustavU, pa mi je dejal, da tam ob tistem času ne ustavijo. Ko sem mu povedal, da je 9. marca (v torek) ustavil, mije zatrdil, da „ni ustavil pa konec“. Tako sem seveda jaz .,Jagal“. Vprašujem, naj potnik ve, za katere avtobuse'ozirbma za kateri čas velja avtobusno postajališče pred krškim mostom, ko pa ni nikjer nobene oznake oziroma pojasnila.
Ne bi se oglašal, če bi se to zgodilo samo meni kmetu,, ki se bo^l malo spozna na cestni promet, toda' to se je zgodili tudi izobraženki in* morda še mnogim. Ce je avtobusno postajališče, naj bo postajališče za vse avtobuse in vse čase ali pa naj bo označeno, da postajališče ne velja za ta in ta avtobus oziroma za ta m ta čas. Morda bi bilo dovolj, če bi bil napisan vozni red.
STANKO KREVEU Lokve 24 BRESTANICA
CESTA V ^DEM
Krajevna skupnost Senovo'se je letos namenila pomagati vaščanom iz Sedma. V vas zeli speljati cesto po lepšem zemljišču in omiliti oster ovinek. Pozimi je dovoz v vas skoraj nemogoč. Popraviti bi bilo torej treba 1 km ceste.
Razen tega nameravajo letos posuti z gramozom približno 3 km ceste proti Brezju. Vaščani so vezani na Senovo in bi radi imeli čimprej tudi dobro cesto. Letos so sklenili v Brezju graditi vodovod in tudi za to delo bodo iskali pomoč krajevne skupnosti.
VIKTOR MAGVAR BO PRVI RAZSTAVUAL
Drugega aprila se bodo spet odprla vrata krške galerije. V njej bo po zimskem premoru prvi razstavljal slikar naivec Viktor Magyar. Za letošnjo sezono je napovedanih še najmanj pet umetnikih razstav. Zatrdno so zabeleženi tile datumi: slikar Andrej Jemec se bo predstavil občinstvu 14. maja, akademski kipar Vladimir Štoviček 25. maja ali 1. julija, akademski slikar France Peršin 1. oktobra in akademski slikar Nikolaj Omerza 22. oktobra. Vladimir Štoviček, ki praznuje letos 75pletnico, bo pokazal plakate in medalje, ki jih je ustvaril v zadnjih petih letih. Peršin bo razstavil grafike, Omerza pa olja. Četrtega junija je napovedana še razstava otroških likovnih izdelkov.
KRŠKE NOVICE
VEUKE VSOTE ZA REKONSTRUKCIJO
V tovarni papirja v Krškem je že v teku rekonstrukcija, ki jo cenijo na^ tri in pol milijarde starih dinaijev. Najprej bo na vrsti obrat za pripravo lesa. To delo bodo popolnoma mehanizirali in ga izix>lnili z napravami za čiščenje lesa. V kratkem je pričakovati rekonstrukcijo papurne^ stroja, obrata za pripravo kisline in papirnice. Nabavili bodo tudi nov parni kotel. Vse naštete investicije bodo zadostovale, da bo tovarna najmanj sedem let lahko nemoteno poslovala in uresničevala proizvodne načrte.
RAZUKO PLACA obCina
Letos bo znašal poprečni izdatek za zdravstveno zavarovanje kmečkih ljudi 440 dinarjev. Kmetje zavarovanci bodo plačevali iz naslova prispevka za zdravstveno zavarovanje pavšalni znesek 80 din od zavarovane osebe iz gospodinjstva in 30-odstotni prispevek od katastrskega dohodka ter od osebnega dohodka od gozda. Občinska skupščina Krško bo plačala razliko med predvidenimi izdatki za socialno ogrožene zavarovance — kmete in med stroški, ki bodo nastal! za zdravljenje.
V SREDO je bil v največjem posavskem podjetju, tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“, redni letni občni zbor osnovne sindikalne organizacije. Po poročilu o lanskoletnem sindikalnem delu so zborovalci razpravljali o številnih pomembnih vprašanjili. Med njimi je bila nedvomno najpomembnejša razprava o letošnjem poslovnem načrtu in ukrepih, ki naj zagotove njegovo uresničitev. Enako pomembna je razprava o razvojnem načrtu krške tovarne, kakor tudi o skrbi za družbeni standard zaposlenih.
FRANC ŠETINC, zvezni poslanec in odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista, je minuli petek predaval o pomenu ustavnih sprememb v SFRJ. Predavanje je organiziral Komite občinske konference Zveze komunistov in je sodilo v priprave na javno razpravo o ustavnih spremembah.
OBČINSKA KONFERENCA SZE-L je v dogovoru z Občinskim odborom Jugoslovanskih pionirskih iger razpisala nagradno tekmovanje v pisanju šolskih nalog, ki bodo zajemale snov iz časov NOB. Tekmovali bodo lahko učenci sedmih in osmih razredov iz vse občine in se s tem vključili v praznovanje tridesete obletnice ustanovitve OF. Organizator je za najboljše prispevke razpisal lepe knjižne nagrade.
V PONEDELJEK SO IMELI prosvetni delavcf komunisti posvet o
idejno-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Pripravil ga je komite občinske konference Zveze komunistov, na njem pa so obravnavali „Teze“, ki jih je pripravil CK ZKS.
CESTA. KI VODI PROTI staremu gradu, je v zadnjih letih vse bolj obremenjena. Zato jo delavci po naročilu krajevne skupnosti širijo, ublažili pa bodo tudi nepregledni ovinek, ki je predstavljal resno prometno oviro.
OBČINSKI KOMITE ZMS je v preteklem tednu organiziral uspela tekmovanja v streljanju z zračno puško, krosu in namiznem tenisu. V vseh treh disciplinah seje tekmovanj udeležilo po 6 moških in po 2 ženski ekipi. Ta teden bo še tekmovanje v nogometu.
KRSKO FILATELISTIČNO DRUSTVO bo imelo v nedeljo občni zbor, kjer bodo pregledali lanske uspehe in sprejeli delovni načrt za letošnje udejstvovanje. O občnem zboru bomo še poročali.
ZA POKLICE, kot so elektrotehnik za šibki tok, strojni tehnik, elektrotehnik za jaki tok ter kovinar, u^osablja mladino tehniška srednja šola v Krškem. Ta šola omogoča poklicno izobrazbo tudi odraslim. Občinska skupščina je na svoji zadnji seji potrdila statut zavoda in imenovala dva predstavnika v svet šole.
Št. 13 (1096) ★ - 1. aprila 1971__________________________Stran	uredila:	JOŽICA	TEPPEV______________________________________DOLENJSKI	LIST
RADIO
SEVNICA
NEDEUA, 4. APRILA: 10.30 -Občinske novice, in lokalna poročila — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (I. del) - Zabavna glasba z uganko - Ob prvih dneh popisa - Naa poslušalci ce pozdravljajo (II. del).
SREDA, 7. APRILA: 16.00 -Reklame in oglasi — Zgodilo se je v
čestitajo in
preteklosti - NAJPOPLOT - TOP-rOPS 12 (glasbena lestvica) - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (obiskaU smo mladinke v kpnfekciji „LISCA“) - Iz diskoteke naših poslušalcev - Delavec in paragrafi — Po domače — Zaključek oddaje.
REJNIKOV NI BILO
Da bi omogočili tudi otrokom iz območja Tržišča, Krmelja in Šentjanža šolanje v posebni šoli v Sevnici, so poskusili dobiti rejniške družine, kjer bi la^e duševno prizadeti otroci stanovali, ker ni mogoče organizirati prevoza tako daleč v šolo. Odziv je bil zelo slab. Le nekaj sevniških družin je bilo pripravljenih vzeti otroke v rejo, tako da je zamisel v bistvu propadla. Prizadeti otroci morajo po sili razmer obiskovati običajno osnovno šolo, kjer zaostajajo v nižjih razredih in motijo šolsko delo. Prej ali slej bo potrebno najti kako rešitev, saj gre za večje število otrok.
obCni zbor
GASILSKE ZVEZE
V nedeljo, 4. aprila, bo ob 8.30 v dvorani gasilskega doma v Sevnici občni zbor občinske gasilske zveze. Obravnavali bodo delo zveze in prostovoljnih ^silskih društev v minulem obdobju, podelili pa bodo tudi več odlikovanj in priznanj.
KAKO JE. ĆB JE REVŠČINA OBEŠENA LB NA RAMENA OBČINE
Prošnje ne kričijo, pa bi lahko
Nerešen kup prošenj za socialno pomoč — Čakajo na proračun — Akcija koordinacijskega odbora — Kdo naj nudi sosesko pomoč v revni vasici?
v predalu delovne mize socialne delavke Zofke Koren leži sveženj kakih 60 prošenj za socialno pomoč. Nanje ne morejo odg6> voriti ne tako ne drugače, zakaj ne ve se še natanko, koliko denaija bo občinski proračun odmeril v te namene. Že v minulem letu so v sevniški občini porabili za socialne podpore čez 900.000 dinaijev, za zdravstveno varstvo pa še trećino toliko, pa vendar so občinske podpore znašale tudi po 20 do 30 dinaijev, to je toliko, kot stane malo boljše kosilo.
Kot je predvideno, bodo denarne podpore delno povečali. V prihodnje naj ne bi znašale manj kot 50 dinaijev na mesec, kar je še vedno nadvse skromno. Sestavljalci prora-
čuna pravijo, da več ni mogoče dati, ker je treba za^toviti denar Še za druge dejavnosti, ki jih mora vzdrževati občili.
Dopo^lnilo k denarni pomoči pa
PRIPRAVE NA PROSLAVO OF
Komu letos priznanja
Izvršni odbor SZDL meni, naj bi jih podelili predvsem ljudem, ki doslej niso dobili priznanj
Osrednja občinska proslava ob 30-letniqj ustanovitve Osvobodilne fronte bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 10. uri v Sevnici. To bo slavnostno zasedanje vodstev družbeno-pohtičnih organizacij sevniške občine, na katerega bodo še posebej povabili člane prvih odborov OF. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim občanom podelili priznanja OF.
Tako se je glasil sklep izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki se je v Sevnici sestal prejšnji te-
I ^	I
® CVETLIČAKNAi i TREBNJEi
den. Izvršni odbor je menil, da je treba priznanja Osvobodilne fronte, ki jih bodo podelili ob 30-letnici, podeliti takim zaslužnim občanom, ki doslej niso dobili drugih javnih priznanj za svoje delo.
Izvršni odbor je obravnaval tudi letne konference krajevnih organizacij, ki so se začele te dni. Sklenil je, da je treba konference sklićati najkasneje do sredine maja. Na konferencah bodo govorili o izvajanju volilnega programa, o občinskem proračunu ter o krajevnih problemih. Odbor je priporočil, naj bi pri kadrovanju po^r^li, da bi v vodstva krajevnih orgariizacij izvolili več ženk in mladih ljudi.
naj bi bila tako imenovana soseska pomoč, za katero je dala pobudo tudi Socialistična zveza. Te dni se je v Sevnici Sestal koordinacijski odbor, ki naj bi uskladil to pomoč. Dogovorili so se, da bodo pn krajevnih organizacijah Rdečega križa ustanovili posebne komisije, ki bi se uk>^ale samo s tem, pozvali pa so tudi druge krajevne organizacije, naj sodelujejo.
Namen je dober, toda vprašanje je, koliko bo mogoče narediti. Kot pripovedujeta socialni delavki Božena Blaznik in Zofka Koren, v najbolj ogroženih vaseh niti ni več primernih ljudi, ki bi lahko nudili sosesko pomoč. Primer take vasi je Trščina pri Tržišču, kjer so potrkali na vrata vsake hiše, pa niso dobili človeka, ki bi lahko nudil sosesko pomoč. Mladi in za delo sposobni so si poiskali službe, v vasi pa so ostali ostareli ljudje, ki si sami ne morejo več pomagati.
In prav ti ostareli kmečki ljudje se krčevito držijo zemlje. Skorajda ni primerov, da bi bili pripravljeni dati zemljo na račun večje socialne pomoči. Posebno tisti, ki imajo otroke, o tem nočejo ničesar slišati, pa čeravno otroci zanje slabo ali pa sploh nič ne skrbij(?.
Tako ostane torej malo upanja za tiste, ki potrebujejo družbeno pomoč, in za soci^o službo, da bo imela kaj več uspeha pri svojem delu. Negotovost se nadaljuje, revščina ostaja, ker je obešena predvsem na ramena občine.
M. L.
Berite »Dolenjski list«
^ Odprta je v prejšnji prodajalni kruha v Trebnjem ^ il. 7 b — pri žel. postaji.
^ Nudimo vam:
^ . — rezano cvetje in tončnke
— cvetlična semena in gomoQe
^ — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo In nego ^ cvetja
^ — pripadajoči pribor in pripomočke ^ Sprejemamo naročila:
— za izdelavo vencev in šopkov
— za aranžerske usluge z dekoracgo in oskrbo poslovnih prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in dnigo)
^ Za obi^, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetli-Air; čarne!'
URBANISTOV
PREDLOGU
SEVNIŠKI PABERKI
LETOS CELO MANJ DOHODKA. Letos je v scvniški občini prijavilo skupni dohodek nad 25.0()0 dinarjev približno toliko ljudi kot lani. Ker pa so se zvečale olajšave, bo skupni prispevek, ki so ga dolžni plačati, celo manjši, kot je bil lansko leto. Pri davčni upravi ocenjujejo, da bo teh prispevkov skupno le 14.000 dinarjev (lani 19.000 din). Približno tri četrtine vseh občanov, ki imajo skupni dohodek nad omenjeno višino, bo zaradi olajšav oproščenih plačila prispevka.
POSEBNO SCJLO V STARI ZDRAVSTVENI DOM. Sevniško drpštvo za pomoč duševno prizadetim otrokom je na zadnji seji predlagalo, naj bi posebno šolo premestili v stavbo sedanjega zdravstvenega doma, ko bo novembra zgrajen nov zdravstveni dom. Ker je znano, v kakšni stiski dela zdaj posebna šola, ker ni prostorov, društvo pričakuje, da bodo pristojni upoštevali ta predlog.
PROTEST NI BIL ZAMAN. Gasilci bodo dobili, kar jim gre po zakonu. Novi zakon o požarnem varstvu pravi, da je donodek občinskega gasilskega sklada 6 odst. zavarovalnih premij, in nc samo štiri, kot so iz zavarovalnice sprva sporočili. V Sevnici so, kot smo poročali, ostro protestirali in zahtevali vseh šest odstotkov, tako kot je zapisano v zakonu. Predstavniki zavarovalnice „Sava“ so zdaj sporočili, da se bo tako tudi zgodilo.
VSEH NI BILO. Kar 78 ljudi, povečini delovodij in obratovodij, seje udeležilo nedavnega strokovnega predavanja, v katerem so prikazali delovanje gasilskih aparatov. Večina podjetij je pokazala razumevanje za
predavanje, ki sta ga organizirala občinska gasilska zveza in požarni referent pri občinski skupščini. Posebej velja pohvaliti Trgovsko podjetje Sevnica, grajati pa Stilles, Jutranjko in krmeljsko Metalno, ker niso poslali svojih zastopnikov.
OPRALI GLAVNO ULICO. Prejšnji teden so po daljšem času vendarle spet oprali glavno ulico skozi mesto. Ob straneh se je nabralo toliko umazanije in blata, da so ob sušnem vremenu avtomobili dvigali oblake prahu. Letos bodo, kot kaže, bolje poskrbeli tudi za pešce. V načrtu je namreč, da bodo asfaltirali pločnik vsaj na eni strani glavne ulice, tako da ob dežju ne bo treba več hoditi po blatu.
ZASAČENA PRI KRAJI. 30-let-ni rudar s Senovega Ivan Kozole in 40-letni Jože Skoberne, prav tako zaposlen v rudniku Senovo, sta nedavno tega imela posebno smolo, ko sta se hotela oskrbeti s sadnimi sadikami, nc da bi jih plačala. Patrulja milice ju je zasačila ravno takrat, ko sta se ponoči pripeljala z njive, kije last sevniškega kmetijskega kombinata - z butaro ukradenih sadik. ^
OBJESTNOST. Rudi Salamon. 20-letni ključavničar iz krmeljske Metalne, jc v svoji objestnosti, kateri je botrovala vinjenost, populil 6 prometnih znakov in 17 snežnih kolov na cesti Sentjanž-Krmelj. Tako početje ne sme ostati brez kazni.
OTROKU VZEL DENAR. 2 Metni Edo Završnik iz Srednika nad Šentjanžem je priznal, da je nasilno vzel 11-letnemu Stanku Jakošu 210 dinarjev za tem. ko sta bila skupaj v trgovini v Šentjanžu. Storilca so kmalu dobili, saj so v trgovini videli, kdo je bil skupaj z otrokom.
morja
Te dni je po vsej verjetnosti splavalo po vodi zadnje upanje, da bi udeleženci NOB in člani njihovih družin ter šo^i po sprejemljivi ceni letovali v Rovinju, kjer so si občine celjskega območja zadnjih deset let ure-dilQ prijetno letovišče, dostopno tudi plitvejšim žepom.
Od tam se je namreč vrnila posebna komisija, ki si je šla ogledat nov prostor, ki so ga od-kazali rovinjski urbanisti in tamkajšnja lokalna oblast. Ta prostor je približno 600 metrov oddaljen od morja, na popolni čistini, brez enega samega drevesa, ki bi dajalo senco v vročih poletnih dneh. Tja naj bi sc umaknili ljudje, ki ne morejo plačevati ^agih hotelov, pa so oddiha in morja prav tako ali še bolj potrebni KOt tisti, ki si morje lahko privoščijo za večje denarje. •
Celj.ske občine so imele v Rovinju skupno kakih 150 ležišč. To je omogočilo, da je vsako leto tam letovalo več sto ljudi.
Iz sevniške občine si je tam zdravje in življenjske moči nabiralo 50 do 60 ljudi. Občina ima tam dve počitniški hiSci, ki sta še dobro ohranjeni. Ker ju je še mogoče prestavljati, predlagajo, da bi ju postavili na bližnji Osci, od koder jih menda ne bo nihče preganjal. Ce se Sevnica odloči za ta korak, bo s tem okrnila enotnost občin, ki se še vedno prizadevajo, da bi ob obali dobile svoj prostor pod soncem. Tako nameravajo poskusiti še na slovenski obali, v Strunjanu, vendar bodo tudi tam po vsej verjetnosti zahtevali graditev zidanih stavb, kar pa bo mnogo dražje in zato težje dostopno.
Tako je torej. Komercializacija obale in morja, ki se tako vztrajno širi, je pripeljala do tega, da je treba vsem udeležencem NOB, njihovim družinam in učencem šol povedati resnico: letos ne bo nobenega letovanja, znajdite se, kot se veste in znate!
M. L,
i
Delavci UJV Celje raziskujejo vlom
Ukradena davčna evidenca
Davi v zgodnjih jutranjih urah so neznanci vnovič vlomili v stavbo občinske uprave v Sevnici. Ko so zjutraj ob sedmih priSli uslužbenci davčne uprave na delo, so ugotovili, da je bila ukradena davčna evidenca, v kateri je zapisano, koliko obveznosti je kdo že poravnal. Vlomilci so v naglici pozabili spisek celotnih letnih obveznosti posameznikov, zato bo mogoče razposlati nove po-
ložnice. Da bi ugotovili, kdo je že kaj plačal in kdo ne, prosi uprava, naj davčni obvezniki še danes prinesejo na občino potrdila (odrezke) o plačanih davkih in pridevkih, da ne bodo pomotoma dobili položnic za dolgove, ki so jih že poravnali.
Milica vlom vneto raziskuje, toda zaenkrat je kaj malo možnosti, da bi našli storilce, saj je za njimi izginila vsaka sled.
PRVI PRIMEIR V OBČINI
Iz svojih žepov za tovarno
Kar 94. odst. delavcev krmeljske Metalne je glasovalo za posojilo za gradnjo novih prostorov
Na nedavnem zboru delovnega kolektiva krmeljske Metalne so v razpravi ugotovili, da letni načrt ni bil uresničen. Poglaviten vzrok za to je pomarykanje pokritega delovnega prostora, saj so morali veliko dela krmeljski kovinarji opraviti pod milim nebom. Temu seje pridružilo še pomanjkanje materiala in težave pri notranjem tran^ortu. Zaradi ne-izpopolnjenega prevoza gre vrednost izgubljenih detovnih ur v milijone starili dinarjev.
Kljub dobremu gospodarjenju je bil v minulem letu cisti dohodek za polovico manjši kot leto dni prej, podjetje pa je lani nakupilo osnovnih sredstev v tolikšni vrednosti, kot prej več let skupaj. Od ustanovitve obrata pred devetimi leti se je proizvodnja povečala za sedemkrat in dosega zdaj že eno petino celotne proizvodnje Metalne iz Maribora.
Tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta zastavljeni plan ni bil do-
SEVKI^[;i \WrKIK
NAJVEČ J A INDUSTRIJSKA STAVBA. To, kar prikazuje slil^, je le pročelje oijaškega sl^dišča sevniSke ,JLisce“, kjer bo tudi krojilnica in še nekateri drugi proizvodni prostori. Stavba ima nič manj kot en hektar pokrite površine in je največja ne samo v Sevnici, temveč tudi daleč naokoli. Gradnja je dokončana, stavbo bo potrebno opremiti še s stroji. (Foto: Legan)
sežen, zato so se v obratu odločili za referendum o vpisu posojila za gradnjo nove proizvodne dvorane. Rezultat je presegel vsa pričakovanja. Kar 94 odst. zaposleni je glasovalo za vpis posojila. S posojilom bodo zbra!n desetino potrebnega denarja. Vsak zaposleni bo dal enomesečni zaslužek, nekateri posamezniki pa bodo vpisali še vec. Posojilo bodo vrnili v treh letih z obrestmi vred. To je edinstven primer v sevniški občini, ki dokazuje veliko delovno zavest delavcev Metalne. Krmeljski kovinarji so se že doslej izkazali v mnogih solidarnostnih akcijah.
B. DEBELAK
20 LET PD RADECE
Da je Planinsko društvo Radeče vnovič opravičilo svoj obstoj, je pokazala tudi udeležba ob 20-letnici obstoja društva. Planinsko društvo Radeče šteje zdaj že približno 500 članov, med njimi je polovica mladine. Predstavnik Planmske zveze in urednik Planinskega vestnika prof. Tine Orel je čestital planincem. Poudaril je, da društvo prevzema veliko odgovornost, ko je vzelo v oskrbo visokogorsko postojanko Prehodavci pod Triglavom. Letos bodo začeli to planinko postojanko preurejati. Prof. Orel je izročil odboru lepo priznanje Planinske zveze Slovenije za jubilej društva. Na zboru so za predsednika društva izvolili znova Staneta Koselja, direktorja Papirnice. Po zboru je imel prof. Hubad zanimivo predavanje z naslovom „Lepa si, zemlja sloven-ska“, predavanje pa je popestril z mnogimi diapozitivi.
S. SKOCIR
,3ELE VRTNICE“ v BOŠTANJU
Prva pomladanska nedelja jc bila v Boštanju prav živahna. Dopoldne jc bil rc^nt občni zbor gasilskega društva, na katerem so spet poudarjali, kolikšnega pomena je nakup gasilske^ avtomobila za društvo, ki mora biti bolj sodobno opreljeno. Zvečer je v povsem zasedem dvorani doma TVD Partizan gostoval mladinski aktiv iz Šentjanža z igro ,3ele vrtnicc**. Igralci so sc zelo potrudili, tako da so bili s predstavo gledalci lahko upravičeno zadO' voljni.
F. DOBOVŠEK
Novi sodniki porotniki
Na zadnji seji jih je izvolila ObS Trebnje
Ker je dosedanjim sodnikom-porotnikom občinskega sodišča v Trebnjem potekla dveletna mandatna doba, je občinska skupščina na zadnji seji izvolila nove porotnike.
V	prihodnje bodo to družbeno funkcijo opravljali naslednji občani: Alojz Berle iz Velikega Gabr, inž. Franc Bartolj z Bistrice, Marija Blatnik iz Trebnjega, Lino Brec z Mirne, Bogomir Bizjan z Mirne, Milka Brunček iz Mokronog, Janez Bukovec iz Trebnjega, Marjeta Bukovec iz Trebnjega, Karmela Dežman z Mirne, Filip Dolinšek z Mirne, Anton Fortuna iz Malih Dol, Anica Gabrijel s Pristave, Franc Gregorčič iz Mokronoga, Jožefa Gregorčič z Brezovice, Fani Ivanc z Mirne, Cveta Strajnar s Cviblja, Zofka Kotar iz Dolenje vasi, Alojz Koporc s Ceste, inž. Drago Kotar iz Trebnjega, Lado Kukembergar iz Gor. Ponikev, Janez Miklavčič s Trebelnega, Sandi Miklič iz Stana, inž. Damjan Mlakar iz Trebnjega, Vladimira Mrazeč iz Trebnjega, Franc Nadrih iz Dol. Medvedjega sela, Ivan Novak iz Račjega sela, Jernej Pavlin iz Starega trga, Franc Pevec iz Zagorice, Marica Srebot iz Trebnjega, Tone Slak z Repč, Ivan Strajnar iz Dečje vasi, Roman Ogrin iz Trebnjega, Irena
Šentrupert: priznanje pokojnemu predsedniku
Osnovna organizacija Rdeče^ križa v Šentrupertu, katere delo je bilo 21. februarja prekinjeno z nenadno smrtjo njenega dolgoletnega predsednika Matije Brezovarja, je sredi marca nadaljevala z delom. V nabito polnem razredu so se te dni zbrali člani na občnem zboru, na katerem so sprejeli smernice za delo v prihodnje, ki jih je nakazal že pokojni predsednik: „Rdeči križ je organizacija, ki lajša bedo ne samo v vojni, ampak tudi skrbi za dobrine ljudi, za njih zdravje, nudi prvo ^moč vsem potrebnim, skrbi za nesrečnike vseh vrst. Vsi smo dolžni podpirati to organizacijo". Odbor bo pod vodstvom Marije Majcen, nove predsednice, poskrbel, da bo & več iCTvodajalcev in da bo organizacija tako delovna, kot je bila doslej. Zbor je izzvenel v posebno priznanje pokojnemu predsedniku Matiji Brezovarju, ki se je 26 let nesebično razdajal tej organizaciji, in Olgi Bre-} zovar, ki že 24 let dela v odboru.
D. ZUPAN
GASILSKI AVTO ZA DOBRNIČ
Prostovoljno gasilsko društvo iz Dobrniča namerava letos kupiti nov gasilski avto, ki bo velika pridobitev društva. V občinskem gasilskem skladu je zanj že zagotovljeno
20.000	novih dinarjev, preostanek pa bodo člani društva zbrali sami.
za
Predavanji pridelovalce koruze
Da bi spodbudili k večjemu pridelovanju koruze, bo občinski kmetijski sklad priredil v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Trebnje dvoje scbnih predavanj o pridelovanju oruze. Prvo bo v ponedeljek, 5. aprUa, ob 14. uri v sejni dvorani Kmetijske zadruge v Trebnjem, drugo pa v ponedeljek, 12. aprila, ob 8. uri v Šentrupertu.
po:
KOI
Sabec iz Trebnjem, Janz Škrjanec iz Dobrniča, Jože Stefančič z Mirne, Ivan Gačnik iz Gor. Jesenic, Cveta Veble iz Trebnjega, Stojan Vojnovič iz Rakovnika, Jože Žagar iz Radne vasi, Jože Jevnikar iz Dola, Anton Kastelic iz Loga, Anton Stimec iz Mokronoga, Marjana Uhan iz Mokronoga, Ludvik Bizjak iz Mrzle luže in Cirila Novak z Rožnega vrha.
Švicarjem velja zahvala!
Švicarjem se je treba zahvaliti, da so danes dopoldne končno le začeli graditi tovarno za predelavo krompirja na Mirni. Oni so bili namreč tisti, ki so odločno povedali predstavnikom tovarne hranil Kolinske iz Ljubljane, ki je v Švici kupila del strojne opreme, da tja gor ne seže več Balkan in da se glede naročila lahko skesajo le, če opremo tudi plačajo, zraven tega pa še del izgubljenega dobička. Preostalo ni nič drugega, kot naročeno opremo prevzeti.
„Krompirjevka“ bo potrebovala večje število delavcev (tudi nekvalificiranih), zato zdaj prosijo tiste, ki bi se radi v njej zaposlili, naj se še danes zglasijo na občini. Dodajajo, da bodo sprejeti delavci in delavke dobivali osebne dohodke že v čaSu gradnje tovarne, ker si na ta način želijo pravočasno zagotoviti dovolj ljudi. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi tovarna stala, krompir bil nakupljen, delavcev pa ne bi yj3ilo.	^
Drobne z Mirne
ZAKAJ PA MIRNA NE? 28. marca je gostoval v Mirni celjski instrumentalni kvintet s pevko 8-let-no Mirico Podgoršek in Cvetkom Kotarjem. Zadnja leta nastopa na Mirni vedno več podobnih skupin, ki jih Mirenčani radi poslušajo. Zakaj se ne bi tudi na Mirni našel kdo, ki bi osnoval kaj takega. Svoj čas so nastopali bratje Drčar z Gomile, zdaj pa tudi njih ni več. Instrumentov je dovolj, pa tudi mladine ne manjka.
BLOK ŽE POD STREHO - Novi stanovamski blok na Mirni je že pod streho. Če ne bo kakšnih posebnih ovir, bo dograjen v avgustu letos. Mila zima je omogočila, da je delo lepo napredovalo.
GEOMETRI 2E MERILI - Pripravljalna dela za regulacijo potoka Mirne so se že začela. Geometri so opravili merjenje za kanalizacijo, ki .jo je na Mirni nujno potrebno urediti. Delavci z Doba že kopljejo jarke za kanalizacijo novega naselja na Rojah.
PRVI BARVNI TELEVIZOR -Mirna ima prvi barvni televizor, kar dokazuje, da tehnika resnično naglo napreduje in posega tudi na vas. Kupil ga je eden izmed Mirenčanov.
PREPLAVILO TRAVNIKE -Zadnje deževje je prineslo toliko vode, da so potoki prestopili bregove in preplavili travnike, ftizadeti so bili tisti kmetje, ki so travnike že pognojili z umetnim gnojem. Na Mirni je voda spet ogrožala Pečetovo hišo.
LETOS ŠE POSEBNO SLOVESNO. Ker bo letos minilo 30 let od začetka vstaje sloven^ega naroda, bo tudi letošnja Kurirčkova pošta minila v tem znamenju. Krenila bo s Frate v ponedeljek, S. aprila. Naslednji dan jo bodo pioniiji žužember^e šole izročili učencem iz Dobrniča. Ta dan bo obiskala še šole v Knežji vasi. Velikem Gabru, Šentlovrencu in Čatežu, naslednji dan bo potovala skozi Trebnje, Dol. Nem^o vas. Mimo, Šentrupert, Mokronog in Trebelno. V četrtek, 8. aprila, jo bodo prevzeli pioniiji osnovne šole na Jelševcu in jo izročili šolaijem iz Šmaijete. Na vsej poti ji bodo prirejali slovesne sprejeme s kulturnim programom. Na sliki: l^ska predaja pošte med šolaiji iz Šentruperta in Mirne. (Foto: Legan)
DOKOiNČNO SO USKLAĐENI OBČINSKI DOHODKI IN IZDATKI
Umirila se je proračunska tehtnica
Dohodki proračuna bodo predvidoma za petino večji, toda »napeti« — Več bodo dobile vse dejavnosti, posamično povečanje je zelo različno
Letos bo imela trebanjska občina 7,080.000 dinaijev proračunskih dohodkov, tako so (optimistično) izračunali sestavljala proračuna. Občinska skupščina je na zadnji seji proračun sprejela brez kakršnihkoli sprememb ali bistvenih pripomb, k čemur so gotovo pripomogle teze ter predhodno seznanjanje z izhodišči za zbiranje in porabo družbenega denaija.
Za letos je značilno, da stopnje obremenitve bistveno ne bodo spremenili skorajda nikjer, to pa je znak ustaljenosti sistema zbiranja proračunskega denaija. Prispevek od osebnega dohodka se ne bo spreminjal, kljub temu pa bo občina iz tega vira dobila za 17 do 18 odst. več denaija kot lani. Ocenjujejo namreč, da se bo število zaposlenih povečalo za 3 do 4 odst., poprečni osebni dohodki pa za 14 odst. Enake bodo ostale tudi stopnje prispevka od kmetijstva, kjer so z odlokom uvedene tudi nove olajšave za nakup strojev in za preusmerjanje kmetij. Pri obrti se bodo nekatere stopnje celo znižale. Bistvenih sprememb ne bo pri prometnih davkih, pri čemer je treba dodati, da namerava pristojna služba poskrbeti, da bo izterjava doslednejša.
ftoračunski ‘dohodki bodo letos za 19 odst. večji kot lani. To bo omogočilo, da se bodo povečali tudi izdatki. Za kultur-no-prosvetno dejavnost bo več
17,5 odst. denaija, za socialno varstvo 33 odst., to bo dovoljevalo, da bodo povečali socialne podpore, ki naj bi letos v poprečju znašale 150 dinaijev (zdaj le 90 dinarjev). Neprimerno več kot doslej bo namenjeno tudi za zdravstveno varstvo, ker bo tudi republika prispevala 212.700 dinaijev za zdrav-
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevraci in Mercatorjevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene:
	Sevnica	Trebnje
	(cena din za kg)	
cvetača	5,50	7,00
čebula	2,80	7,00
česen	9,00	8.00
fižol	6,50	8,40
krompir	1,00	0,75
korenje	3,50	6,50
ohrovt	2,50	3,10
pesa	2.50	2.85
peteršilj	9,50	7,80
repa	-	3,00
stveno varstvo socialno ogroženih kmetov.
Za delo občinske uprave in občinskega sodišča je v proračunu zagotovljeno za 14,8 odst. več denaija. To naj bi omogočilo, da bi za dobro desetino povečali osebne dohodke upravnih delavcev, ki že sedaj močno zaostajajo za prejemki v gospodarstvu.
Krajevne skupnosti bodo imele letos na voljo eno četrtino več kot lani, družbeno-po-litične organizacije in društva pa za 13,9 odst. več. Komunalni sklad, ki skrbi predvsem z;a ceste četrtega reda, bo imel za 9,1 odst. več denaija, kmetijski sklad pa bo imel skupno 321.280 din dohodkov, tako da bo v primeijavi s prejšnjim letom lahko razširil svoio dejavnost.
M. L.
Mirna: ni bojazni
Kje bodo Mirenčani lahko zidali nove stanovanjske hiše, ko bo pozidano naselje Roje II, je na zadnjem skupščinskem zasedanju vprašal odbornik Avgust Gregorčič. Po njegovem mnenju zazidljivega prostora že primanjkuje, zato je treba pravočasno pripraviti nov zazidalni načrt.
Odgovorila je Angelca Legan, referentka za gradbene zadeve in urbanizem. Dejala je, da je v zazidalnem območju Roje II po dosedanji hitrosti zazidave na voljo še toliko parcel, da bodo zadostovale še za letos in za prihodnje leto. Izdelan in sprejet pa je že zazidalni načrt za naselje Roje I (nad Tovarno šivalnih strojev), kjer bo na voljo še toliko gradbenih parcel, da bodo zadoščale za nadaljnjih pet let. Po tem zazidalnem načrtuje predviden tudi rezervat za predvideno gradnjo novega obrata Tovarne šivalnih strojev.
Predsednik občinske skupščine Ciril Pevec je ob tem pojasnilu pripomnil, da bo treba za nov obrat TSS veijetno določiti novo lokacijo in novo gradnjo usmeriti v sklop druge industrije, saj je nesmotrno, da bi se tovarna širila v stanovanjski del Mirne.
Otroci zažgali kozolec
26.	marca zvečer je v Prelesju pri Šentrupertu zgorel kozolec, last Meri Mikec iz Radovljice. Zažgali so ga otroci, ko so se m^ igro obmetavali s prižganimi vžigalicami. Najprej X je vnela koruznica, od tam pa sc je ogenj razširil po vsem poslopju. Hkrati s poslopjem je zgorelo za tono detelje, koruznica, slama, plug. Škodo so ocenili na 13.000 din.
KNAŽJA VAS: TELEFON, VRANE ...
Da je telefon Knažji vasi in okolici nujno potreben, so v tem kraju že velikokrat povedali. Zdaj gre očitno zares; na letni konferesnci krajevne organizacije SZDL, ki je bila 25. marca, so imenovali odbor, ki bo pripravil vse potrebno za napeljavo. Na konferenci so ostro grajali neurejene razmere v našem kmetijstvu, zlasti nesorazmejja pri cenah in težave pri prodaji kmetijskih pridelkov. Opozorili so tudi na veliko škodo, ki jim jo povzroča divjad. Letos so posebno veliko škodo naredile vrane, ki so v svojem iskanju hrane razkrile cele dele slamnatih streh. Pozvali so tovce, naj uničijo preveč razmnožene škodljivke.
TREBANJSKE IVERI
endivija
KAKO POVEČATI PRIDELKE DOMAČIH KRMIL
Pouk iz letošnje koruzne »afere«
Kmetijski sklad občine Trebnje bo podprl tudi pridelovanje koruze, te naj-. bolj pomembne krmne rastline, brez katere ni uspeine živinoreje
Zaradi pomanjkanja koruze se je tako vrtoglavo dvignila njena cena, da je bila nenadoma v hudi preizkušnji celotna živinoreja. Kako naj rejci donosno prirejajo meso, če je cena koruznega zrna celo za polovico presegla borzno ceno v Chicagu, ki je barometer svetovne cene. Zadnji čas so se z intervencijskim uvozom razmere delno izboljšale, trajno pa se bodo, če bomo sami pridelali več koruze.
Koruza ni samo najpomembnejša
sestavina močnih krmil, je tudi vsestransko izredno uporabna surovina za industrijo, zatorej nič čudnega, če obsejejo naše sosednje alp^e države, ki imajo slabše možnosti za pridelovanje, vse več njiv s koruzo. Letošnja „Sola“ nas je naučila, da je koruza tudi za Slovenijo izredno pomembna krmna rastlina, kateri seje treba posvetiti bolj kot doslej. Slovenija uvaža kar polovico vse koruze, ki jo potrebuje.
Da bi spodbudil pridelovanje koruze, namerava tudi skfad za pospe-Jeronje kmetijstva v občini T^bnje začeti s akcijo, katere namen je pridelati na kmetiji več koruze, torej več lastne krme. Reeresiranje cene koruzncra semena je že ena od možnih oblile pomoči, ki bi pomagala, da bi kmetje sejali več boljših hibridnih sort, ki dajejo občutno več-
je pridelke. Potrebno bo tudi veliko pospeševalnega dela, preden bomo
Ksodobili pridelovanje, ki je marsi-,! še tako kot pred desetletji — izredno negospodarno in z majhno delovno storilnostjo, katere pa brez uvajanja strojnega dela ni mogoče bistveno povečati.
Velik in zanesljiv pridelek da lahko le dobro seme, izdatno in pravilno gnojenje, prav opravljena setev ter dobra o^ba posevkov. Seme je treba redno menjavati, saj se hibridne koruze, ki so se pri nas uveljavile, že v enem letu močno izrodijo. Opozoriti velja na zelo dobre nove koruzne sorte, kot so anjou 20, austria 290, nove sorte s kraticami BL 271/, BC 21-23, ZP 206/2 in šc nekatere. Naloga zadruge je, da preskrbi dovolj dđbrega hibridnega semena, predvsem takih k(^ruznih sort, ki dovolj zgodaj dozorijo.
Seme je seveda fcle del skrbi za
dober pridelek. Spremeniti je treba tudi način pridelovanja in povečati hektarske donose. Sedanji povprečni pridelek nekaj nad 30 centov, ki ga dose^mo v Sloveniji, je premalo, da bi bilo pridelovanje koruze dovolj donosno. S koruzo se da doseči precej več, to velja tudi za pridelovanje silažne koruze, ki.se prepočasi uveljavlja. Občinski kmetijski sklad namerava zato pomagati tudi pri aadnji silosov, v katerih bi kisali koruzo, pa tudi druge krmne rast-Une.
inž. M. L.
Letos 2,98 milijona za posojila borcem
Občinski sklad za reševanja stanovanjskih zadev udeležencev NOB bo imel letos 3,67 milijona dinarjev dohodkov. Del tega denarja bo namenjen za nakup 9 družbenih stanovanj v Trebnjem in 2 na Mirni, večina — 2,98 milijona din — pa bodo kot posojila odobrili ljudem, ki bodo preurejali svoja stanovanja ali gradili nova. Prošnje bo sprejemala, tako kot doslej, posebna komisija, ki si bo ogledala stanovanjske razmere posameznih prosilcev.
(uvoz)	—	11,50
špinača	8,50	7,00
zelje	2,80	2,75
zelje - kislo	3,00	3,20
fige - suhe	-	7,20
hruške .	—	5,80
jabolka I.	4,20	2,50
		in 4,50
limone	5,40	5,40
orehi - jedrca	30,00	27,50
pomaranče	5,20	5,10
slive - suhe	5,30	5,40
banane	6,00	6,30
jajca - kos	0,50	0,65
smetana	13,00	12,40
sirček	6,25	8,80
grapefruit	-	4,20
Praznik Velike Loke in Šentlovrenca
Krajevni skupnosti Velika Loka in Sentlovrenc praznujeta vsako leto krajevni praznik v spomin, na pomembno bitko druge grupe odredov (prve slovenske brirade), ki se je aprila 1942 spoprijela na Medvedjeku z Ital^ani in jim povzročila velike izgube. Letos bo že na večer pred praznikom v zadružnem domu v Veliki Loki slavnostna akademija, na kateri bodo nastopili tudi mirenski pevci, naslednji dan, 18. aprila pa bo ob 10. uri na Medvedjeku otvoritev spominskega obeležja -kipa mitraljezca, ki ga je naredil kipar samorastnik Alojz Jerčič.
VELIKA LOKA:
V	NEDEUO PONOVITEV
Prva predstava igre „Glavni dobitek “, s katero se je letos predstavilo kulturno-prosvetno društvo v Veliki Loki, je doživela tolikšno zanimanje, da bodo iffo v nedeljo, 4. aprila, spet ponovili. Prvo predstavo sije ogledalo čez 200 ljudi.
ODLIČNO ZA PRVIC. Studentski klub „Pavel Golia“ je v soboto priredil prvo brucovanje v Trebnjem. Bilo je dobro organizirano, malo je motil le včasih preveč razvlečen program, v katerem pa sicer ni manjkalo ostrih puščic na razmere in življenje v trebanjski občini. Mnogi Trebanjci, ki so se udeležili prireditve, so prvič videli, kako vlada zeleno carstvo in koliko grenkih mora požreti rumenokljuna svojat, preden jo sprejmejo v študentovske vrste. Nastopih so tudi umetniki: Vilma Bukovčeva, Iva Zupančičeva in priljubljeni potepuh Oskar -Dare Ulaga. Izredno sproščena zabava je trajala do zgodnjih ur. Upamo, da bo prireditev postala tradicionalna.
V	SOBOTO O VELIKI BRITANIJI. Mladinski aktiv iz Ponikev se bo v soboto kosal z mladinci iz Celja v mladinski oddaji „Spoznavajmo svet in domovino . Prireditev bo v dvorani prosvetnega doma v Trebnjem, ekipi pa bosta tekmovali v poznavanju Velike Britanije. Tri kola pred koncem tekmovanja so Poni-kovčani na odličnem drugem mestu, pred njim so samo Celjani. To obeta, da bo boj v soboto še posebno oster.
POROŠTVO ZA POSOJILO. Občinska skupščina je na zadnji seji dala poroštvo temeljni izobraževalni skupnosti, ki je pri Dolenjski banki in hranilnici najela 331.284 dinarjev posojila. Posojilo so najeli za gradnjo otroškega vrtca v Trebnjem, ki se bo, kot je predvideno, kmalu začela. Najeti znesek je le del denarja, ki ga bo terjala cradnja.
LETOS NACRTI ZA GASILSKI DOM. Občinska gasilska zveza in prostovoljno gasilsko društvo Treb-
nje imata v načrtu graditev osrednjega gasilskega doma v Trebnjem, ker je sedanji premajhen in ne ustreza potrebam. V občinskem gasilskem skladu je letos predviden denar za pripravo načrtov ter nakup zemljišča, več pa sklad ne more dati, ker ima še mnoge druge naloge, ki Izhajajo iz petletnega programa razvoja gasilstva. Denar za graditev doma bo treba zbrati na druge načine.
IZLET V PLANICO. Smučarski klub Trebnje je v nedeljo organiziral izlet v Planico, kjer je bilo mednarodno tekmovanje za memorial Ja-neM Polde. Izleta so se lahko udeležili člani kluba in tudi nečlani.
CAS za „GENERALNO". Zdaj, ko seje zima dokončno poslovila, je primeren čas, da bi osnažili Trebnje.
V	parku, kjer bo kmalu treba namestiti klopice, je po tleh odpadni papir in druge vrste smeti. Zanemarjene tudi druge zelenice, da o cesti, Id je nujno potrebna temeljitega pranja, niti ne govorimo. Zdaj je prišel čas, da bi opravili „generalno" čiščenje, če nam je kaj do tera, da bi živeli v prijetno urejenem Maju.
Se zbirajo prijave. Znova
opozarjamo ljubitelje cvetja, da v prodajalni podjetja „Agraria“ v Trebnjem še zbirajo prijave za hortikulturno društvo, ki ga nameravajo v kratkem ustanoviti.
PODRTIJA SE UMIKA. Stare, doslužene gospodarske stavbe nasproti stare šole kmalu ne bo več. Odstranitev bo omogočila, da bodo razširili del ceste, ki pelje proti Cvib-Ijam, potem pa še asfaltirali tja do osnovne šole. Hkrati s tem bodo uredili kanalizacijo in se tako rešili nadležnega blata, ki seje ob deževju nabiralo na tem cestnem odseku.
IltEBlNJSEE n
Hitro so popravili
v soboto, 27. marca okoli 4. ure zjutraj, je počila cev pri črpališču kočcv^o^)bniškega vodovoda v Blatah. Čeprav so računali, da bosta Ribnica in Kočevje z okolico brez vode okoli dva dni, se to na srečo ni uresničilo. Ribnica je bila brez vodC' okoU 12 ur, kolikor je trajalo popravilo cevovoda; v Kočevju pa sploh ni zmanjkalo vode, ker so vključili rezervno črpališče v Slovenski vasi.
PODPRESKA:
VRT BREZ OGRAJE
Šolski vrt v Podpreski nima ograje. Staro zidano ograjo so podrli, ker je zavirala preglednost na cesti in povzročila več prometnih nesreč. Ograja je bila podrta na zahtevo občine, zdaj pa šola čaka, da bo občina ali krajevna skupnost postavila žično ograjo. Na šolskem vrtu si šolarji pridelajo precej zelenjave in krompirja, da jih velja šolska malica le 5 din na mesec, medtem ko velja na primer v Kočevju skoraj 20 din.
TRAVA; MLADINSKI KLUB
Mladinski klub v osnovni šoli na Travi je odprt ob dela prostih dnevih. Mladinci takrat poslušajo plošče, se zabavajo, berejo ali igrajo namizni tenis. Ob delavnikih pa imajo seveda dovolj raznega drugega dela, zato takrat ni časa za zabavo.
MlRTOVlCl: VODOVOD
Vodovod v Mirtovičih bo po predračunu veljal 36.000 din, od tega bodo veljala strokovna dela in material 22.000 din, ostalo pa bodo opravili vaščani s prostovoljnim delom. Kopati so že začeh pesek za vodni zburalnik in jarek za cevovod, ki bo dolg okoli 1800 m. Mirto-vičani, ki jih vodi Anton Stimec, so zelo navdušeni za delo. Pravijo, da bodo imeli vodovod že za 1. maj. Pri gradnji Jim bo pomagala tudi delniška „Sumarija“, ki bo prispevala najmanj 5.000 din.
Cene v Kočevju In Ribnici
v ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica (cena v din za kg)
cvetača	6,80	6,70
čebula	3,60	3,65
česen	8,40	8,70
fižol	7,80	7,60
krompir	1,15	1,30
koleraba	2,00	1,95
korenje	4,30	9,00
in	8,60	
kumare	13,30	—
ohrovt	3,50	—
pesa	2,80	2,70
por	3,90	4,00
peteršilj	6,50	6,70
in 15,00		
repa - kisla solata - endivija	2,80	2,60
	6,80	12,20
in 12,00		
špinača	7,20	7,25
zelje	3,10	2,90
zelje - kislo	2,70	3,60
zelena	4,00	-
fige - suhe	7,00	6,70
hruške	6,00	—
jabolka	4,40	5,50
limone	5,60	5,55
orehi	6,85	—
orehi - jedrca	31,00	36,90
pomaranče	5,55	5,45
slive - suhe	4,50	5,60
banane	6,30	5,75
jajca	0,50	0,50
Izobraževanje spet v stiski
V občini Kočevje bodo dali letos za vzgojo in izobraževanje polovico vseli proračunskih dohodkov, preko milijon bo prispevala RIS, pa bo še premalo — Pol proračunskih dohodkov za vzgojo in izobraževanje
Proračun občine Kočevje in proračun temeljne izobraževalne skupnosti za letos sta končno sprejeta, čeprav'z njima niso vsi zadovoljni. Najbolj so negodovali predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem.
da bo letos za vzgojo in izobraževanje le 2 odstotka več denarja in da je to, v denarju izraženo, okoli milijon dinarjev premalo.
Na občinski seji 26. marca so predstavniki TIS in šol dokazovali,
KMALU KULTURNA SKUPNOST
Iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti v občini Kočevje je na zadnji seji razpravljal o osnutku poslovnika ustanovne skupščine, o osnutku statuta temeljne kulturne skupnosti in o pripravah za sklic ustanovne skupšc^ine. Osnutke predlaganih aktov so sprejeli z manjšimi dopolnitvami. Po sedanjem predlogu bo štela skupščina temeljne kulturne skupnosti 25 članov: 6 članov izvolijo poklicne institucije, 6 prosvetna društva, 3 vodstva družbenopolitičnih organizacij, 5 šole, 4 delegate gospodarske organizacije in 1 člana občinska skupščina. Za izvrševanje sklepov skiipščine in ostalo dejavnost bode na skupščini izvolili sedemčlanski izvršni odbor. Ustanovna skupščina kulturne skupnosti bo v četrtek, 15. aprila.
-š
Za TIS bo letos prispevala občinska skupščina preko 6 milijonov din, RIS 1,1 milijona din, skupno z lanskim presežkom in amortizacijo nepremičnin bo torej za TIS na razpolago 7,53 milijona din. Le za delo osnovnih šol, prevoze otrok, sofi-nansiranje šol v sosednjih občinah, ki jih obiskujejo šolarji iz kočevske občine, in za ostale potrebe A programa bo porabljenih letos 7,02 milijona din.
Za finansiranje B programa (vzgojnovarstveni zavod, glasbena šola, dom „Dušana Remiha“, delavska univerza, nmle šole, podaljšano bivanje, testiranje učencev, strokovno izpopolnjevanje itd.) bo zmanjkalo milijon din. Nekateri so predlagali, naj bi zaprosili republiško izobraževalno skupnost še za dodatno F^moč za finansiranje B programa. Ce te pomoči ne bo, bo treba
BORCI m NJfflOlVI DOPUSTI
V Banjolah ne bo prostora
Po čem bo letos dopust za borce?
Počitniška sKupr združenj borcev NOV Ljubljana ima v Banjolah pri Pulju počitniški dom. V to skupnost je vključenih devetnajst občin ljubljanskega območja in Dolenjske. Občinski odbori ZZB NOV ter občin pošiljajo vsako leto v Banjole svqe člane na letovanje.
Vsak občinski odbor ZZB ima v Banjolah na razpolago določeno število ležišč. Sezona v Banjolah se začne s 1. majem, konča pa se 30. septembra. Naravne lepote tamkajšnjega kraja, dobra prehrana in nizke cene privabljajo vsako leto veliko gostov, članov Zveze borcev in njihovih družin.
Po odločitvi nedavne skupščine
Počitniške skupnosti bo znašala dnevna oskrba za člane ZB, ki bodo prišli v Banjole z napotnico občinskega odbora ZZB NOV, od 24 din v vikend hišici do 31 din v zidanih objektih. Za otroke do 10 let starosti, ki jih bodo pripeljali starši s seboj, bo cena pdovična.
Ker se je pokazalo, da so sedanji prostori v E^jolah postali pretesni, so sklenili graditi nov objekt z 80 do 100 ležišči. Gradnja Ira veljala okoli 600.000 din. Občinski odbori ZZB NOV, ki so člani Počitniške skupnosti, bodo prispevali skupno 60.000 din. Razliko bo dobila Počitniška skupnost iz drugih virov in posojil.	-r
Kljub težavam lepi uspehi
ITAS med najuspešnejšimi podjetji v občini
Delavski svet Industrije transportnih sredstev in opreme ITAS je imel v minulem letu 8 rednih in 3 izredne seje, na katerih so podrobneje razpravljali o uresničevanju proizvodnih in ostalih nalog, ki so si jih zastavili v letnem programu dela.
- uporabljajo ga za izdelavo
Delovni kolektiv podjetja je v minulem letu ustvaril 77 364.890 din celotnega dohodka in 6,558,789,05 din dobička. Zgraditev novega trakta
DROBNE IZ KOČEVJA
REZERVISTI V SOLl - Rezervni oficirji in podoficirji so imeli pred kratkim ponovno tečaj iz raznih predmetov. Razdeljeni so bili v tri skupine. Podoficirji so imeli predavanja v dvorani množičnih organizacij, vi^i in nii^i oficirji pa v domu telesne kulture. Predavali so vi^i oficirji iz Postojne. Udeležba je bila dobra. Letos bo še več podobnih seminarjev.
TEČAJI ZA LOVCE - Lovska zveza Kočevje je že pričela s predavanji za nove člane lovskih družin, id so bili sprejeti v družine, pa še nimajo izpitov.
PREDAVANJA O OVILNI ZAŠČITI za občane v dvorani doma Jožeta Seška so bila skoraj ves mesec po dvakrat na dan. UdeleŠia je dobra. Odstotni so Ic bolni ali službeno zadržani. Poslušalci teh predavanj so predvsem ženske. Predavanja bodo za nekatere skupine Se v aprilu.
PRIPRAVE NA SEZONO - Planinsko društvo je imelo prvo sejo po občnem zboru. Sestal se je novi odbor, ki ga bo ponovno vodil Jože Adamič. Prijetna in koristna pridobitev društva bo novi električni generator za razsvetljavo koče pri Jelenovem studencu in njene okolice. Izvršili bodo tudi nekaj popravil, da bo koča za sezono nared jemeljito bodo popravili cesto od Roče KGP do društvene koče. Prenovljene bodo markacije ter postavljene nove oznake za cesto preko Mahovnika mimo Rožnega studenca, ki je tre-
nutno mnogo lepša kot cesta iz Podgorske ulice.
SLADOLEDARJI ŽE TRGUJEJO - Komaj je malo topleje posijalo sonce, že so pričeli prodajati sladoled. Človek premišlja, kdo je bolj nestrpen: ali prodajalci ali mladi potro^iki. Vendar so začeli le malo prezeodaj.
CVETJA BO DOVOLJ - V trgovini „Sadje-zelenjava“ prodajajo korenine nizkih velikocvetnih vrtnic raznih sort in barv. Pfodajajo pa tudi cvetne čebulice za sajenje po vrtovih. Tudi ostale trgovine „Trgo-prometa“ in NAME prodajajo semena cvetic in povrtnine. Sadike bo imel tudi>Ttnar Murovič. S sejanjem bo treba nekoliko počakati, ker je še vedno lahko slana.
Sem slišal, da so ribe dobre za možgane?
- Nekateri v Kočevju jih ne marajo. Sojih pojedli že toliko, da jim smrdijo.
povsod zelo varčevati in prilagoditi letni program dela, ki ga je občinska skup^lna na , tej seji tudi potrdila, dejanskim možnostim.
Predsednik občinske skupščine Miro Hegler je v razpravi poudaril, da kočevska občina daje 50 odstotkov celotnih proračunskih dohodkov za vzgojo in izobraževanje. Toliko dajejo v republiki za te namene le 3 občine, vse ostale pa tudi občutno manj. Več denarja za te namene občina ne more zbrati. Pri vsem tem je treba tudi upoštevati, da bo stabilizacija dinarja zahtevala na vseh področjih določena odpovedovanja in žrtve.
J. P.
ys^ +
LUNOHOD-2 DANES NA DRAŽBI - Danes ob 12. uri bodo prodali na Tržnici v Kočevju lunino vozilo LUNOHOD-2, ki ga je skonstruiral domačin Janez Derenda. Več o tem vozilu berite v posebnem članku. (Foto; Primc)
IZKORISTITE UGODNO PRILO^OST:
Lunohod 2 na javni dražbi
Kupci za devize imajo popust — Zaradi podražitve plina propadel načrt o izkrcanju LUNOHODA-2 s človeško posadko na Luni
Lunino vozilo LUNOHOD 2, delo kočevskega konstruktorja Janeza Derende, bodo danes, 1. aprila opoldne, prodali na javni dražbi na kočevski tržnici. Izklicna cena bo milijon (devalviranih) dinarjev, kupci, ki bi plačali z devizami, pa imajo 20 odstotkov popusta.	v
težke gradbene mehanizacije nabava strojne opreme,prizadevanja za povečanje proizvodnje in delovne storilnosti so jim omogočila, da so precej denaija lahko namenili za sklade. Tako je delavski svet nedavno na zadnji seji namenil v rezervni sklad 636 tisoč din, poslovni sklad 4,794.757 din in sklad skupne porabe 800 tisoč din.
Čeprav so dosegli lepe uspehe, so imeli tudi precej težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, kotnega železa, nerjaveče pločevine in motorjev znamke ,J*erknis“. Vse kaže,da bo tudi letos primanjkovalo raznih nujno potrebnih materialov. Zato se v tem kolektivu zavzemajo, naj bi pristojni organi v okviru stabilizacijskih ukrepov sprejeli ukrepe, da bi bila preskrba z raznimi materiali boljša in da bi lahko kupci hitreje plačevali.
ITAS obstaja dobrih 12 let. V tem času je dosegel lepe go-^odarske in ostale uspehe, ki so pomembni za gospodarsko rast kočevske občine. Pričakujejo, da jih bodo dosegali tudi v prihodnje. Prav zdaj se dogovarjajo, da bi s pomočjo ITAS preusmerili kočevski premogovnik.	V.	DRAGOŠ
OBRAMBNA
PREDAVANJA
V marcu in aprilu bo v kočevski občini skupno 124 predavanj o civilni zaščiti v 31 krajih oziroma naseljih. Na njih bodo poslušalci seznanjeni z mednarodnun položajem in položajem v Jugoslaviji, z vlogo državnih organov, družbenih služb, gospodarskih organizacij in občanov v primeru vojne, s protipožarno zaščito in reševanjem izpod ruševin. Predavanja so spremljana s filmi in za večji del občanov, predvsem žensk, obvezna.
Konstruktor samouk Janez Derenda je svojo nalogo uspešno opravil in vozilo že dalj č^ preizkuša. Obneslo se je celo za vožnje po kočevskih ulicah, čeprav je cesta tako valovita, kot da so ji napraviU „trajno odnulacijo".
Nekoliko manj uspešno — vendar ne po svoji krivdi - je svojo nalogo opravil kemik Jože Pirman, ki je bil zadolžen za izdelavo primernega goriva, katero bi potisnilo raketo z LUNOHODOM-2 v vesolje. Dolgo je iskal primerno gorivo za jugoslovansko raketo. Ugotovil je, da uporabljajo na zahodu za rakete tekoče gorivo, na vzhodu pa trdo. Jugoslovani pa imamo seveda svojo ^eci-fično (posebno) pot tudi v vesolje, zato se je glasilo povelje, da mora biti gorivo na — plin.
Tej nesrečni zahtevi pa se je pred kratkim pridružila še druga nesreča: kljub zamrznjenju cen se je plin p^ražil, začelo pa ga je tudi primanjkovati!-Izlet člove^e posadke z LUNOHODOM-2 bi bil torej občutno dražji. Ves projekt je zdaj zavit v negotovost, zato se je konstruktor Derenda odločil za prodajo vozila.
LUNOHOD-2 je~prirejen za vožnjo dveh kozmonavtov - oba sedita predaj. V ozadju je prostor za kisik in drugo prtljago. Seveda se vozilo tudi neprodušno zapira. Za razliko od ruske inačice ima ta LUNOHOD
KAJ S ŠOLO V KNEŽJI LIPI?
Pouka v osnovni šoli Knežja lipa v kočevski občini, ki jo letos obiskuje 16 učencev, ni mogoče organizirati po normativih. Vzrok za to je, da je kraj zelo oddaljen, šolski okoliš pa redko naseljen. Kakšna bo bodočnost te šole, še nihče ne ve, ker se prebivalci pogosto odseljujejo in priseljujejo.
-š
tudi gumijasta kolesa, vendar so iz polne gume, ker bi sicer — če bi bila kolesa napolnjena z zrakom - zaradi pritiska od znotraj navzven na Luni — ek^lodirala.
Ker se je projekt za prenos LUNOHODA-2 na Luno precej zavle-
kel, je konstruktor Derenda preuredil zadnji del vozila tako, da lahko ža^ drva. Tako je vozilo zelo ekonomično, saj ga - kadar ni oziroma ne bo na Luni - lahko tudi na Zemlji zelo koristno uporabljajo. Vozilo bo seveda na Luni up>orablja-lo za pogon elektriko. Zaradi vedno dražje elektrike na Zemlji in obetanim novim podražitvam pa je konstruktor priredil vozilo tako, da ga po maten Zemlji poganja nafta.
J.P.
A
ZADNJE NOVICE
POPUST PRI MERCATORJU -Zgled pogostih prodaj s sezonskim ali drugačnim popustom, ki ga uvaja NAMA, je okuži tudi „Merkator štacuno“. Vendar ker imajo pri MERCATORJU prodajo s popustom manj f>ogosto in za kraj S čas, bo zato popust večji. Tako bodo samo danes prodajali v vseh trgovinah zimsko in nekatero spomladansko blago kar s 50 -do 85-odstotnim popustom, medtem ko je na primer NAMA prodajala blago doslej največ s 30 do 60-odstotnim popustonn-
RAZVOJNI PROGRAM NA OGLED - Program razvoja občine Kočevje za naslednjih 30 let je na ogled na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje. Pripombe nanj sprejema gradbeni referent. Program, ki so ga zelo do^o delali, ima nekatere zelo zanimive podrobnosti o plavalnem bazenu (pokritem in odkritem), o hotelu s helikopterskim postajališčem na strehi (za gradnjo katerega se že sedaj potegujejo hotel „Pugled**, AVTO, KGP in celo nekaj zasebnikov), o ribniku, iz katerega bodo prodajali potrošnikom žive ribe, da ne bo mogel nihče protestirati zaradi smradu, itd.
VESEUE ZA ŽENSKE - Motel ,Jlasnica“ je doslej skrbel le za zabavo moških. Za dan žena so kočevske ženske zaradi moškim prilagojenega programa ostro bojkotirale motel in da bodo prepovedale svojim možem in fantom obisk tega lokala, če nei bo poskrbljeno tudi za zabavo
žensk. Vodstvo motela je zadevo rešilo tako, da bo že z današnjim dnem na programu črnski par. Kaj bo počenjal, nam fc ni uspelo zvedeti.
IZREDNA PRILOŽNOST -Samo še danes, v četrtek, si lahko ogledate razstavljeno slavno Leonar-dovo sliko „Mona Liza“ v Likovnem salonu Kočevje. Kočevski kulturni sladokusci so namreč vedno redkeje zahajali na razstave, češ da fotografij, karikatur in sblc mladih, nepriznanih avtorjev že ne bodo gledali. Trdili so, da se bo s takim programom razstav Likovni salon razvrednotil (devalviral); vodstvo salona pa je z razstavo „Mone Lize“ dokazalo svojo vitalno sposobnost.
AVTOBUS NA JASNICO - Zaradi novega programa v baru Jasni ca bo. danes vozil izredni avtobus ob 22. uri. Odhod iz avtobusne postaje. Za ženske 50-odstotni popust.
PRIJAVE ZA GARAŽE - Spodnji prostori kočevske tržnice sploh niso izkoriščeni. Krajevna skupnost bo zdaj tu uredila ^aže, seveda če bo zanje dovolj prijav; zbira jih še danes do 12. ure Stane Pintar, tajnik krajevne skupnosti.
IN KAJ JE S PUNOM? - Seveda ga ne bo, pa še podražil se bo, kljub zamrznjenim cenam. Samo še, danes ga bodo prodajali po stari ccni. Kakšne so te zamrznjene cene, ko se je celo mleko podražilo in si človek še otrok ne bo mogel več privoščiti!
I
WM.
m
Požgano in uničeno mesto
V požaru je popokalo mestno obzidje in se nato porušilo — Zvonovi so se stopili
Iz listine, ki smo jo že navedli, je razvidno, da je bilo Kočevje
?rvič porušeno in požgano 469. Ivan Simonič pa je v Kočevskem zborniku na .strani 76. zapisal:
.JPreden je izbruhnil upor (miš^ljen je upor kočevskih podložnikov proti Juriju Turnu v letu 1515) je požar upepelil Kočevje. Velik požar je uničil mesto še v letih 1596 in 1684. Tschinkel pa piše, da je Kočevje vsega skupaj sedemkrat pogorelo."
Na strani 110. Kočevskega zbornika je še napisano:
„12. avgusta 1596 je kočevsko upepelil velik požar, ki gaje zanetila neka deklica. Zgorela je cerkev, stopili so se zvonovi in topovi. Veliko škodo je utrpel
pred kratkim zgrćgeni grad -uradna stavba - v kateri so zgorele mobilije in ves arhiv gospostva. Zidovje in obzidje je popokalo in sc začelo rušiti. Ko so meščanje mesto nekoliko pozidali, so se obrnili na nadvojvodo Ferdinanda s prošnjo, naj jim radi požarne katastrofe za nekaj let odpusti davke ter jim pošlje iz ljubljanske orožamice strelivo.
Euške in dva majhna topa. A ta-ratni kranjski vicedom Jožef pl. Rabatta je 10. aprila leta 1600 dvoru poročal, da so meščanje
pred požarom dragocenosti, kakor zlatnino in srebrnino, rešili ter mesto že toliko obzidali in popravili, da .se škoda več ne pozna. Zato jim ni treba odpustiti davkov, strelivo pa si lahko sami oskrbijo, ker so precej premožni."
Glede tega vprašanja so kočevski meščanje še drugič prosili za pomoč, in jo pozneje tudi dobili.
Na strani 152. Kočevskega zbornika pa je med drugim še napisano:
„21. julija 1684 je požar upepelil kočevsko mesto z gradom vred. V zvoniku so sc vsi 4 zvonovi stopili. 18. maja naslednjega leta je v upu na boljšo bodočnost oidpotovalo nekaj otovorjenih kočevskih družin skozi Ljubljano na Avstrijsko, kjer je bilo radi pomanjkanja kmetov mnogo puste, neobdelane zemlje.
Iz navedenih primerov je razvidno, da je bilo prebivalstvo mesta Kočevja večkrat močno prizadeto. Ljudje so trpeli od turških vpadov, fevdalne gosposke, ki jih je pritiskala s tlako in desetino, od nesreč in bolezni. Ozemlje, ki mu je bilo središče mesto Kočevje, je bilo v 16. in 17. stoletju večkrat pusto in
£ razno, ker so ga ljudje zapu-iali. Prihajali pa so novi, da mesto in vasi v njegovi okolici niso nikoli izumrle.
KOČEVSKE NOUKE
Proti obdavčitvi
Ribniško turistično društvo je predlagalo občinski skupščini, naj bi izdelovanja spominkov ne obdavčili. Pravijo, da bi to lahko pomenilo propad trgovine s spominki, saj bi izdelovalci spominkov svoje izdelke raje prodajali raznim zasebnim in drugim divjim odkupovalcem, ki ne bi obračunavali davka. Nekateri pa bi seveda tudi prenehali izdelovati spominke. Zdaj delajo spominke predvsem starejši občani in ženske.
STRELCI BREZ VODSTVA
V ribniški občini je osem strelskih družin, in sicer v podjetjih in v vaseh. Strelske družine - z izjemo v INLES v Ribnici - ne delujejo, kot bi lahko. Glavni vzrok je, da še do danes ni zaživel občinski strelski odbor. Strelske družine so zato prepuščene same sebi. Strelskim oigani-zacijam je treba dodeliti neposredno tudi denar. Ni potrebno poudarjati, da ima strelstvo v programu izobraževanja prebivalstva za vseljudski odpor posebno mesto. V vrstah strelskih družin je sedaj okoli 200 članov, pred leti pa jih je bilo blizu 400. To nam potrjuje, da je med ljudmi zanimanje za strelstvo, posebno med mladino, samo dela se je treba Ićtiti s prave strani.
-r
Na svečani seji občinske, skupščine Ribnica 26. marca je govoril o gospodarskih in drugih uspehih občine predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg. Svečana sej je bila v dvorani Partizana v Ribnici. (Foto: Drago Mohar)
Tudi v Sodražici gasilski dom?
Spet bodo začeli zbirati prispevke za gradnjo
Sodražica se je po vojni prenovila. Veliko starih stavb, ki so bile med vojno porušene, so zamenjale nove. Gasilski dom je zaČuda ostal v vojni cel. Zdaj je dotrajal.
Sodraški gasilci so že pred leti naročili in plačali gradbeni načrt za novi gasilski dom. Kmetje so obljubili za gradnjo doma več sto kubikov jelovega lesa. Zaradi zapletljajev z dovoljenjem za darovani les ni bilo z gradnjo doma nič.
Odbor za gradnjo kljub temu obstaja. Na nedavnem občnem zboru so gasilci ponovno izvolili gradbeni odbor, ki bo spet začel
zbirati sredstva za gradnjo. Milijon starih dinarjev, ki jih imajo, naj bi bil za začetek. Prepričani smo, da bodo ljudje ponovno prispevali, kot so že za zdravstveni dom in drugo.
Na občnem zboru so sklenili, da bodo tesneje sodelovali z gasilsko desetino obrata INLES v Sodražici in da bodo organizirali strojni in podčastniški tečaj.
Društvo šteje nad 80 članov. V svojih vrstah pogreša mladino, zato bodo skušali med mladimi vzbuditi zanimanje za gasilstvo. S tem so začeli že na občnem zboru, ko so v vodstvo društva izvolili več mlajših gasilcev.
Tujci vedno raje vlagajo v ribniško gospodarstvo
V ribniški občini so lepo proslavili 26. marec, občinski praznik. Za to priložnost je bilo središče občine okrašeno z zastavami. V petek, 26. marca, je bila v domu Partizana v Ribnici slavnostna seja občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi številni gos^e: prvoborci in predstavniki brigad, ki so sodelovale v bojih z It^jani na ta dan leta 1943 v Jelenovem žlebu, predstavniki delovnih in druž-beno-političnih oiganizacij ter ribnike vojaške enote.
'ženci seje pa so si ogledali proizvodne prostore podjetja INLES in RIK.O, ki sta najpomembnejši podjetji v ribniški občini.
Pred začetkom slavnostne seje je skupina pionirjev ribniške osnovne šole čestitala odbornikom za praznik. Predsednik občinske skupščine Bogo
s SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA
Uradno gospodarskega kriminala ni
Ljudje pa menijo, da gospodarski kriminal je in da tisti, ki bi ga morali odkrivati, dela ne opravljajo v redu — Sodniki beže iz Kočevja tudi zato,
ker drugje več zaslužijo
O delu občinskega sodišča Kočevje, javnega tožilstva Kočevje, javnega pravobranilstva Ljubljana, sodnika za-prekrške občine Ribnica in postaje milice Ribnica so razpravljali na seji občinske skupščine Ribnica 16. marca.
Osnovna misel razprave je bilj^ da so delavci sodišča, tožilstva in milice slabo nagrajeni. Zato jih tudi primanjkuje. Posledica takega stanja je, da njihovo delo ni tako hitro in natančno opravljeno, kot bi moralo biti, oziroma kot bi lahko bilo. To se posebno pozna pri sodišču, kjer se sodniki zelo hitro menjajo, včasih
pa ostane celo brez sodnikov, in na 'postaji milice, kjer so zaradi pomanjkanja miličnikov kršilci javnega reda in miru prav gotovo lahko privoščijo kaj več, kot bi si sicer.
Najživahnejša je bila razprava o poročilu javnega tožilstva, ki je ugotavljalo, da že drugo leto tožilstvo ni prejelo nobene prijave s področja
Novi dolenjski maneken
Miloš Merhar iz Prigorice v ribniški občini vedno bolj iskan
Iskanima manekenkama, bivšima lepoticama Jugoslavije oziroma Evrope Nataši Košir in Saši Zajc, ki sta doma ali vsaj po rodu iz zahodne Dolenjske, sc je zdaj pridružil še maneken Miloš
Merhar iz Prigorico v ribniški občini.
Si manekensko Solo že končal?
Da, deccinbra lani. Dobi! sem diplomo, da som kvalificiran
oziroma poklicni maneken.
- Si z manekenstvom že kaj zaslužil?
- Snemal sem televizijske reklame za PEKO, GORENJE, DROGO-Portorož, ŽELEZNICA R-Subotica, BEKO-Beograd in še nekatere. J/ zadnjem času sem razen za druge revije snemal tudi za ONA-ELLE.
- Pa za dolenjska podjetja?
- Sc nič. Seveda bi rad tudi zanje, saj sem dolenjske krvi, pa še nisem dobil ponudb.
- V zadnjem času beremo o tebi v Nedeljskem, Anteni* pa Stopu in drugod, da si se sprl s tem ali onim (Centrom za sodobno oblačenje, pevko Evo Sršen); pa spet — na primer v Anteni v posti Marjana Kralja -da bi dekleta rada zvedela za naslov „najlepšega fanta, manekena Miloša'* itd. Kaj praviš na vse 1o?
- Hudih sporov nisem imel z nikomer, saj se nič ne ve, kdaj bo kdo še koga potreboval. Na cesti pa me res spoznava vedno več ljudi.
Ker drugi časopisi niso vedeli povedati dekletom tvojega naslova, ga povej za naše bralce in bralke?
Miloš Merhar, Prigorica, p. Dolenja vas 61331.
J. P.
gospodarskega kriminala. Skoraj ni verjetno, da tega kriminala v občini ni Bolj bo držala ugotovitev, da organi, ki so ta kriminal dolžni odkrivati, ne opravljajo v redu svojega dela.
Tožilstvo je prejelo le več nepodpisanih prijav, Id se nanašajo na zlorabe in gospodarski kriminal To dokazuje, da se ljudsko mnenje o gospodarskem kriminalu ne ujema z uradnimi ugotovitvami Dejstvo je tudi, da samoupravni organi vse preveč radi odobre vsak sklep, ki je v korist podjetja, pa čeprav je v škodo družbe.
Med razpravo o delu javnega tožilstva so se zelo dolgo zadržali pri \judskih govoricah o tem, „če je kriminal v INLES ali ga ni“. To razpravo je začel direktor INLES Vinko Šparovec, o njej pa bomo poročali v posebnem sestavku.
J. PRIMC
Abrahamsberg se je zahvalil pionirjem, zatem pa je prebral pozdravno pismo častnega občana Ribnice Edvarda Kardelja, ki se zaradi preobremenjenosti z drugim delom ni mogel udeležiti slovesnosti. Predsednik je v slavnostnem govoru najprej poudaril pomen bitke in partizanske zmage v Jelenovem žlebu, zatem pa je orisal razvoj • občine v preteklih letih, položaj in predvideni bodoči razvoj delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, šolstva in ostalih dejavnosti.
Predsednik Abrahamsberg je govoril tudi o pomenu vlaganja kapitala tujih podjetij v ribniško občino in o srednjeročnem programu razvoja občine.
Po končani svečani seji je delegacija odnesla venec pred spomenik padlim borcem, udele-
PRVIČ SAMOSTOJNO
Tamburaški krožek osnovne šole Sodražica je prvič samostojno nastopil za letošnji dan žena. Dve pesmi so zaigrali sami, eno pa s harmoni-kaiji in orfovim ansamblom. Proslavo sta organizirali osnovna šola Sodražica in oddelek glasbene šole. Nastopili so tu^i kar trije pevski zbori, in sicer otroški, mladinski in moški, medtem ko so ženske poslušale.
—r
NI STANOVANJ ZA UČITELJE
Nič ni videti, da bi v Loškem potoku kmalu dobili stanovanja za učitelje. Potrebujejo najmanj štiri. Pri zasebnikih ne morejo več računati na nova družinska stanovanja, ker je vse zasedeno. Morda bi se našla le Še kakšna samska sobica. Vendar danes učitelji niso več-zadovoljni z vsakršnim stanovanjem. Ce torej ne bg primernih stanovanj, bodo učitelji pač odšli tja, kjer jim bodo nudUi boljše nastanitvene pogoje.
BORCI PRED KONFERENCO
V kratkem bodo imele krajevne organizacije Zveze borcev NOV v ribniški občini letne konference. Na njih se bodo pogovorili o sodelovanju na proslavah, posvečenih 304et-nici ustanovitve Osvobodilne fronte, o nadaljnjem reševanju stanovanjskih zadev borcev, o družbeni pomoči in drugem. Vsekakor bo na konferencah omenjeno tudi delo bivših borcev v (Iružbenopolitičnih o^anizacijah, vprašanje o prenašanju tradicij NOB na mladi rod itd. Na konferencah ne bodo volili novih vodstev, ker so imeli volitve lani.
LETOS 27 ŠOLARJEV
Malo šolo v Loškem potoku obiskuje letos 27 otrok; organizirana je pri osnovni šoli Ker toli primanjkuje prostora, so se znašli tako, da so v enem izmed oddelkov uvedli petdnevni učni teden. Zdaj ima 10 oddelkov osnovne šole in en oddelek male šole na razpolago le 4 učilnice in en zasilni prostor. Seveda bo precej bolje, ko bo dograjena nova* tola.
UPOŠTEVATI
UPOKOJENCE
Pred drugo svetovno vojno je bilo v ribniški občini le-nekaj deset upokojencev, danes pa jih je že biku tisoč. Tsiko je vs^i dvanajsti prebivalec starostni, invalidski di driižin-ski upokojenec. Zato so upokojenci pomembna sila. StevUni upokojenci delajo v odborih družbenopolitičnih in drugih organizacij, v svetih krajevnih skupnosti in drugje. Niso redki primeri, ko so upokojenci, predvsem bivši borci, nosilci napredka v svojem kraju. Upokojenci imajo svojega predstavnika tudi v občinskem sindikalnem svetu in v občinskem svetu zavarovancev. V novem svetu zavarovancev bodo v bodoče namesto enega trije predstavniki upokojencev.
OPREMA ZA DVE ŠOLI
V Sodražici imajo že novo opremo za pc^ružnični šoli Sv. Gregor in Gora.'Zdaj čakajo lepega vremena, da jo bodo vozniki odpeljali šolama. Kupili so jo iz amortizacijskega sklada premičnin, veljala pa bo po oceni - računa še niso dobili - nad 10.000 din. ^
»Dolenjski list« v vsako družino
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SILA KOLA LOMI
Potreba jih je prisilila, da so izvolili hišni svet
Brezvladje tolklo po žepih stanovalce
Na lastno pobudo so se 18. marca zbrali stanovalci stolpičev na Prijateljevem trgu št. S in 13 in si izvolili svoj orgari upravljanja — nov hišni svet. To naj bi bil prvi hišni svet, ki bi po petletnem obdobju brezvladja delal.
Udeležba je bila kar zadovoljiva, saj so stanovalci uvideli, da z izmikanjem dolžnosti škodijo sebi in da tak sistem upravljanja, kakršen je bil v navadi v teh stolpičih, nc vodi nikamor. Tolče namreč po žepih vse stanovalce.
Največja posebnost te skupščine je bila sporazumna porazdelitev dolžnosti in njihova časovna opredelitev. Mandat hišnega sveta bo trajal eno leto, sc pravi, da bo vsak član hišnega sveta zadolžen za enoletno brezplačno delo v koristi vseh stanovalcev. Člani za „prvi“ hišni svet so se skoraj vsi javili prostovoljno.
Stanovalci so naročili hišnemu svetu, naj odproda nepotrebne pralne stroje obeh stol-
pičev, s katerimi sta hiši zadolženi. V pralnicah bodo uredili skupne klubske prostore za potrebe stanovalcev in sedež hišnega sveta. Govorili so tudi o ureditvi okolice stolpičev, o kanalizaciji, o slabi preskrbi z vodo in - kot najbolj pereče - so zahtevali ureditev prehoda v trgovski del Ribnice. Priporočljivo bi bilo, da bi vsi hišni sveti na Prijateljevem trgu take in podobne zadeve skupno reševali, .saj vsi trije skupaj zastopajo koristi več kot 350 stanpvalcev.
Za predsednika hišnega sveta je bil izvoljen Gojko Pavlovič, za blagajnika pa Iva Lavričeva, ostali člani hišnega sveta so še; Mira Drnovšek, Ivan Lapajne in J. Kolaković.
-k
PREREZALA BO VRVICO -Mladinski klub v Ribnici bodo končno le odgrli danes ob 13. uri. Vrvico bo prerezala Saša Zajc, lepotica Evrope, sicer pa ribniŠca rojakinja.
REDKA ŽIVAL - \folka s petimi nogami so uplenili ribniški jagri. Danes ga bodo razstavili za ogled v avli gozdarskega doma. Vstopnine ne bo. Zvečer ga bodo poslali v Ljubljano, da se ne bi prej usmradil. Lovci pravijo: ,,Zdaj pa vemo, zakaj so nam jo zadnjič volkovi pobrisali! Lahko so bežah, ko so imeli po pet nog!“
VESELA VEST za vse ljubitelje dobre kapljice. Ribniški gostinci bodo znižali cene. Računajo, da bo zato promet večji in da bodo kljub nižjim cenam več zaslužili. Ce se bo poizkus obnesel, bodo nižje . cene obdržali. Pravijo, da bodo tako konkurirali ,,striptizni“ Jasnicir-
IMA GA! - Končno je danes tudi zadnji slovenski župan dobil telefon. Kateri je to, lahko ugibate, ker imena zaradi prepovedi ne smemo zapisati. Kličete pa ga lahko na 87-000.
AMPAK ZDAJ GRE ZARES! -Ribniška občina organizira demonstracijo zaradi razpokanih pločnikov. Zbirališče je ob 14. uri pred pošto. Ce vsa pisarija nič ne po-
maga, bodo morda nekaj zalegle demonstracije. S seboj prinesite transparente.
DANES POTECE ROK, ko mora biti urejena stena pod oknoma ribniškega bifeja ,Jelka“. Na dokončno ureditev so čakali tako dolgo zato, ker bosta tu dve zlati plošči. Zaradi nezaupanja v občane bodo montirali tudi alarmne naprave: če se boš le dotaknil zlata, bo zvonilo!
REVIJA SODOBNE MODE (vroče hlačke) bo danes zvečer v Prigorici pri Rudku. Razen domačega manekena Miloša bo nastopila tudi Saša Zajc.
IZREDNA RAZPRODAJA tudi v Ribnici. Danes bo trgovsko podjetje „Jelka“ v vseh svojih trgovinah razprodajalo zaloge starega, predvsem zimskega blaga.
LEPA PRIDOBITEV za ribniško občino je nov stroj, ki ga je uvozila Komunala. Ta stroj, ki je zadnje čudo tehnike, poleti popravlja ceste in poti, pozimi pluži, lahko pa odvaža tudi sn^ in smeti. Vsestransko je uporaben in koristen, se pravi, da tako rekoč dela denar. Zijala si stroj lahko ogledajo le danes, ko ga bodo nemški strokovnjaki predajali v Pod-stenah Ribničanom in jih poduče-vali, kaj morajo vse narediti, da bi se stroj ob raznih praznikih le morda pokvaril oziroma ustavil.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
PREDAVANJA O PRVI PO-MOCl - Premalo je bilo poslušalcev. Taka predavanja so zanimiva in koristna za vse. L^ko se zgodi, da se pripeti nesreča, kjer so le naj-mlajši ali starejši ljudje. Zato vabite na taka predavanja vse, ki so jih pripravljeni poslušati in pomagati bližnjemu v nesreči.
TUDI V ORTNEK MESO - Vsaka trgovina že prodaja pakirano meso, da ni treba ponj v oddaljena središča, kot so Ribnica in Velike Lašče. Zato bi se bilo treba tudi pri nas pogovoriti s potrošniki, kakšno meso želijo in katere dneve. Marsikomu bi bilo ustreženo, posebno
poleti, ko ljudje z dežele zaradi dela nimajo časa za nakupe v trgih. Morda bi naša trgovina izvedla krajevno anketo o oskrbi z mesom.
MORDA PA BO MOST - Slišimo ohrabrujoče vesti, da bo naš ortne-ški most še letos popravljen. Upamo, da so vesti resnične.
POPIS PREBIVALSTVA - Od 1. do 10. aprila bo po naši občini popis prebivalstva in stanovanj. Da bo popisovanje hitreje potekalo, pripravite vse podatke, ki so navedeni na oglasih po vaseh. Doma naj bo vedno hišni član, ki bo vedel vse podatke za ostale člane družine in za posestvo ter živino.	y	p
REŠETQ
^ > Povprečni OD 1.180 din
V črnomaljski občini je bilo V preteklem letu zaposlenih 3760 ljudi, od tega 1460 žensk. Poprečni osebni dohodek v občini je znašal 1.180 din, ugotavljajo pa spet, da negospodarstvo pri zaslužkih prednjači. Medtem ko so zaposleni v gospodarstvu zaslužili poprečno 1,147 din, so v negospodarstvu 1.482 din. Najmanši osebni dohodki so bili v gradbeništvu, kjer je znašalo poprečje zaslužka 1.000 dinarjev.
Pravilna, jasna in kratka pojasnila
Na razšiijeni seji komiteja občinske konference ZK v Črnomlju so 23. marca skupno s sekretarji osnovnih organizacij razpravljali o sodelovanju komunistov v javnih raz-■ pravah o ustavnih spremembah, ki Jih bo v domači občini organizirala Socialistična zveza.
Komite je zadolžil komuniste, naj praviljio pojasnjujejo občanom vse spremembe in naj javno nastopajo proti morebitnim Vodljivim govoricam, ki v glavnem izvirajo in nepoučenosti. Obenem naj bi člani ZK ustvarjali med občani zanimanje za javno razpravo.
SkleniU so, da bodo javne razprave o ustavnih spremembah in amandmajih, ki so za marsikoga malce težko gradivo, popestrili z razpravo o samoupravi v int^iranih delovnih organizacijah, o enakosti pogojev razvoja pokrajin v Slovenci ter o skupščinskem sistemu. Pri tem bodo govorili tudi o delu občinskih odbornikov in poslancev.
Občinski politični aktiv, ki bo na terenu vodil javne razprave bo, kot upajo, dobro pripravljen, saj bodo za predavatelje najprej organizirali seminar.
NA VINICI SO ŽE KONČALI
Od sobote, 27. marca, do vključno ponedeljka, 29. marca, sta dva inSt^ktoija iz Vinice prenašala ob-iimo gradivo o popisu prebivalstva na 12 domačih popisovalcev. Pta-vijo, da je letošnji popis zelo zahteven, zato so se morali pošteno potruditi, da so gradivo v razmeroma kratkem času predelali. Na popis prebivalstva pa je zdaj viniško območje pripravljeno.
SPET 32 PROŠENJ ZA ODPIS
Svet za družbeni plan in fmance pri občinski skupščini Črnomelj je 26. marca med drugim obravnaval tudi 32 prošenj, v katerih zasebniki prosijo za razne davčne olajšave. Take prošnje se zadnje čase kopičijo. Letos februarja je svet pretresal 54 takih prošenj. Tistim, ki so prosili le za odpis prometnega davka od razreza lesa, so večinoma ugodili, medtem pa pretežni del drugih prošenj za olajšave zavrnili.
M .....
I
RMR
■^1
>' '--o
\ »Ženske, mesa bo dovolj!« |
Štreklievec ima šolo nižjerazrednico, gostilno^ trgovino, gasilski dom in cerkev, ki predstavljajo središče kraja. Iz Strekljevca Vodijo ceste na tri strani: proti Gorjancem, Črnomlju in Semiču. Vse tri so izredno slabe. Vas bo gotovo zaživela kot prerojena, ko bo vsaj s semite strani cesta asfaltirana. Kdaj? V petih letih gotovo, saj je to predvideno v novem občinskem programu javnih del. (Foto: R. Bačer)
Petkrat toliko so dali zraven
Lanska občinska dotacija 14 krajevnim skupnostim v občini Črnomelj je bila izvrstna naložba — Na terenu so s tem denarjem tako rekoč delali čudeže — Letos bodo krajevne skupnosti dobile več
Na posvetu, ki ga je občinska skupščina sklicala s predstavniki vseh krajevnih topnosti v domači občini, so ugotavljali, kako so v posameznih krajih obrnili lanski občin^i dinar, obenem pa pregledali letošnje krajevne načrte.
Med 14 krajevnih skupnosti je bilo lani razdeljenih 370.116 dinarjev, vrednost opravljenih del pa je ponekod tudi petkrat večja. Občinsko dotacijo so v glavnem porabili za nakup materiala, vsa dela pa so ljudje opravili prostovoljno, poleg tega pa zbirali še krajevne prispevke. Med najbolj prizadevnimi so bili lani v krajevni skup-
Nepravilnosti
odpraviti!
Posebna republiška komisija, ki na terenu proučuje prošnje in pritožbe občanov, se bo danes mudila v Črnomlju. Ker ni drugje primernega prostora, bodo stranke sprejemni v stekleni dvorani gostišča Grad. Vsi prebivalci mesta (za podeželje bodo kasneje uradovali posebej), ki imajo kaj povedati ali razčistiti, se lahko zglasijo pri komisiji med 9. in 12. uro. Verjetno spornih zadev ne bodo takoj rešili, pač pa bodo izjave ljudi dali na “Zapisnik, o rešitvi pa bodo občani naknadno obveščeni.
# Brez veUke reklame se bomo tudi v bodoCe trudili naie Številne kupce zadovoljiti z najvećjo izbiro vsega tekstilnega blaga in konfekcije, zmernimi cenami ter solidno postrežbo.
OelefeUsfil-‘ ČRNOMELJ
ČRNOMAUSKI DROBIR
ZNANJE ZARES DOBRO -Prejšnjo sredo je bil v Črnomlju končan 80-umi tečaj prve pomoči v okviru izobraževalnega programa obrambne vzgoje. Iz krajevnih skupnosti in podjetij se je 31 tečajnikov udeleževalo predavanj. U^eh je bil nadpoprečen, kakor so ugotovili na zaključnih izpitih. Se dva taka tečaja bo v občini potrebno organizirati, toda počakati bodo rnorali na jesensko obdobje, ker so zdaj ljudje preveč zmosleni s kmečkimi deli.
V NASEUU SADE2 so začeli graditi težko pričakovano kanalizacijo. Dela so bila predvidena v ob-čmskem programu javnih del že za leto 1970, toda načrti vse do zdaj niso bili narejeni. Kanalizacyska dela v vrednosti 200.000 din opravlja komunalno podjetje in bodo že do polena končana.
NOV 20-STANOVANJSKI BLOK je v Ulici 21. oktobra začelo graditi Stanovanjsko podjetje Črnomelj, stanovanja pa bodo odprodali delovnim organizacijam. V bloku so dvosobna in eno$obna stanovanja,
nosti Talčji vrh, v Dragatušu in na Vinici, pa tudi drugje so dobro gospodarili in delali, tako da niti ene krajevne skupnosti ni mogoče kritizirati.
Letošnji delovni načrti so tako obširni, da bi zanje potrebovali veliko več, kot proračun zmore. Vesela vest pa je vendarle, da bodo krajevne skupnosti v letu 1971 dobile 13,5 odstotka več denaija kot lani. Proračun bo v te namene zagotovil 430.000 din. Tako vsaj piše v predlogu, zanj pa se bodo morali odločiti še odborniki.
V letu 1971 bo treba podpreti zlasti podeželske krajevne skupnosti, kjer imajo izredne težave s popravljanjem vaških poti, urejanjem pokopališč in kjer so ljudje še naprej pripravljeni veliko prispevati v delu in
denarju. Programi del so dobro zastavljeni, povsod pa zajemajo vsaj delne, če ne popolnih rešitev za najbolj perečo vaško problematiko. Pretežno so v letošnjih načrtih zajeta popravila poti, gradnje vodovodov in napeljava trofaznega toka.
Večjega turističnega pomena bo le gradnja ceste čez Semiško goro, ki jo načrtuje krajevna skupnost Semič ob pomoči tovarne Iskra in Gozdnega gospodarstva.
ISKRA IMA 60 STANOVANJ
Tovarna kondenzatorjev je od leta 1951 dalje zgradila že 60 družbenih stanovanj, če upoštevamo še te, ki so v gradnji, a v njih ljudje še ne stanujejo. Poleg tega so od leta 1966 dalje dali 79 članom kolektiva posojila za gradnjo ali popravilo stanovanjskih hiš. V leto&ijem letu bo podjetje dogradilo 12 stanovanj v bloku, 16 zaposlenih pa bo dobilo posojila za gradnjo novih hiš, eden pa za obnovo stanovanjskega poslopja.
Jože Vajs, nakupovalec živine pri kmetijski zadrugi in znani mesarski strokovnjak, napoveduje veliko izbiro, ko bo veljala nova cena
Ko so ondan črnomaljske gospodinje jezne odhajale iz mesnic, ker na kavljih sploh ni bilo govedine, sem naletela na Jožeta Vajsa.
— Kot nalašč, tovariš! ga ogovorim.
— Dolgoleten nakupovalec živine ste in znan mesarski strokovnjak. Vedeti bi morali, zakaj ni mesa in kdaj ^a bodo kupci lahko dobili. Zenske so hude ,.,
„Trdim, da mesa ne bo več manjkalo, ko bo dovoljena nova cena. Izbira bo velika, potrošnja pa manjša. Marsikdo bo namesto enega kilograma kupil polovico. Z izgubo pa naše podjetje ne more dajati govedine na trg.“
— Navadno nakupovalci pravite, da živine sploh ni več dobiti. Kje jo boste iztaknili potem?
— Zares so hlevi skoraj prazni, toda na sejmih se še vseeno kaj dobi Povem naj primer: samo Črnomelj je imel še pred leti 200 parov volov, danes jih ni več 20.“
— Kje običajno nakupujete meso, ki ga jedo v Črnomlju?
— Na vseh sejmih: na Vinici, v Metliki, Karlovcu, Ogulinu, Slunju, na Bosilje-vem in v Jastrebarskem. Najbolje se kupi v Metliki.“
— Vaša naloga je čim ceneje kupiti, kmet pa bi rad čim dražje prodal. Se na sejmih še pogajate za ceno in sekate dogovor, kot je bilo včasih v navadi?
,JPogajamo se lahko za 10 do 15 starih din. Preden grem na teren, mi v kolektivu določijo, po čem lahko največ plačam. Pogajamo se še, brez tega tudi danes ne gre. In tudi udarimo v roko. Včasih kar zaboli.
— Najbrž ste že marsikaj doživeli na sejmih, Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
— Z možakarjem sem se zmenil za vola. Segla sva v roke, udarila, kot se spodobi, tedaj pa ga je ženska začela vleči stran, mene pa je udarila s palico. Ni hotela dati vola od hiše. Ko sem potem kupil druge, me je možak prišel prosit, naj vola vzamem, ponujal pa je celo nižjo cen, kot sva se prvotno zmenila.
— Dobro veste, v kakšnih razmerah kmet živi in prodaja živino. Se vam nič ne smili, ko po-službeni dolžnosti izbijate ceno?
»Ce se meni kmet smili, ne bo nič boljše. Smiliti bi se moral tistim, ki mu kro-jgo usodo in t^o življenje, kot ga ima zdaj. Poskrbeti bi morali za dolgoročen načrtni razvoj kmetijstva in zagotoviti stalne cene kmetijskih proizvodov."
RIA BAČER
V OBRTNO KOMUNALNEM PODJETJU ČRNOMELJ
Planirati je liahko, če imaš črno na belem
v letu 1970 za polovico presežen letni plan je odraz težav z načrtovanjem: vezani na komunalna dela ne morejo računati na vrabca v roki, dokler pogodbe in krediti zanje niso podpisani
Samo na 3,340,000 din prometa so v Obrtnem komunalnem podjetju Črnomelj računali v letu 1970, ustvarili pa so za 5,400.000 din celotnega dohodka. Mar so bili preskromni v planu aU od kod tako povečanje?
predvideno pa je, da bosta kasneje v bližini zrasla ^ dva bloka po enakem načrtu.
MLEČNA JE PRETESNA - Za tople malice, ki so jih začeli kuhati v mlečni restavraciji črnomaljske zadruge, je vedno več zanimanja. Na razpolago imajo dve vrsti enolončnic, gostov pa je vedno več. Kuhinja bi zmogla pripraviti še več obrokov, toda prostor v restavraciji je tesen.
DIMNIK PRI STAVBI osnovne šole v Ulici Otona Župančiča še vedno ni dograjen, čeprav so ga že lani začeli postavljati. Zima je resda mimo, toda če izvajalcev del ne bodo priganjali, bo najbrž ob prihodnji zimi stanje še ncizpreme-njeno.
PREJŠNJI TEDEN JE BIL v Črnomlju štiridnevni seminar za instruktoije pri popisu prebivalstva, ki ga je obiskovalo več kot 30 ljudi iz obeh belokranjskih občin. V raz^’ redu poklicne kovinarske šole so inštruktorji prebili od ponedc\jka do vk^učno četrtka, predavali pa so republiški inštruktorji.
Direktor Leopold Jelenič ni v zadregi, če ga o tem vprašaš: „V naši dejavnosti je najteže sestaviti letni plan. Ker smo vezani na gradnjo komunalnih objektov, kot so vodovodi in kanalizacija, ne moremo ob začetku leta vedeti, če bo kredit zanje zares odobren, četudi je predviden. Drug
primer:	lani smo predlagali
420.000 din za vzdrževanje vseh cest IV. reda v občini, toda pogodba, ki smo jo podpisali, je znašla 260,000 din,“ Po drugi strani so posamezni obrati naredili več, kot so pričakovali, Organizacija dela in disciplina sta bili boljši, v gradbeništvu pa je dela na pretek. Konjunktura! Vedno več je na-
ročil za gradnjo zasebnih hiš, toda kdo bi vedel zanje, ko sestavljajo letni plan,
V podjetju je približno 85 stalno zaposlenih, čez poletje pa imajo tudi več sezoncev. Z boljšo storilnostjo in s tem, ko so razen v gradbenem obratu ukinili zimske brezplačne dopuste, so se osebni dohodki zaposlenih bistveno izboljšali. Lansko poprečje zaslužka je znašalo 1.171 din, v letu 1969 pa so imeli komunalci komaj
953 din poprečnega osebnega dohodka.
Zelo se je obnesla tudi uvedba 42-urnega delovnega tedna. Zdaj je veliko manj izostankov zaradi raznih opravkov, pa tudi bolniških, ker ljudje soboto porabijo za kmečka dela,	^
V razmerah, v kakršnih poslujejo delavnice, so kar veliko naredili. Pravih delovnih prostorov namreč ni, vse je zelo tesno, manjka pa tudi skladišč. Menda je edinstven primer, da ima komunala v znameniti cerkvici Sv. Dulia skladišče za apno in cement.
Z lanskim poslovanjem je kolektiv podjetja ustvaril tudi skromen čisti dobiček. Zaenkrat ga vrtijo v obratnih sredstvih, računajo pav letu 1971 z ostankom lan^ega dohodka kupiti zemljišče. Trenutno bi ga uporabljali za skladiščenje peska, opeke in vodovodnega materiala, kasneje pa bi tam zgradili nove delavnice. To bi za komunalce pomenilo resnično prelomnico in začetek prave razvojne poti.
OtiDd iz Doblič in Butoraja, ki se vozijo v Črnomelj v Solo, imajo po pouku folsko varstvo. Pod
■	JI	2	nol/WVA	OA	llV^lt/\	olt	ff^Q miOflltllO K VSI nifhOVl
vodstvom učiteljice Ivanke Buiovec piSejo domače n^oge, se učijo, ^i pa nagajajo kot vsi njihovi vrstniki tega sveta. Na osnovni šoli v Črnomlju imajo 9 varstvenih oddelkov, a zanje nobenega pravega prostora. (Foto: Ria Bačer)
Kmetijska
zadruga
Črnomelj
razpisuje JAVNO DRA2DO za prodajo zemlJliC v Rol-nem dolu. Dražba bo v torek, 6. aprila, ob 9. url na kraju samem v Rožnem dolu.
m
F
Vse naprtiti delavcu?
Toneta Štruclja, ekonomista iz tovarne BETI in delegata na kongresu sanioupravljavcev, zanima, kaj je z odgovornostjo v gospodarstvu
Vsekakor delegat metliškega gospodarstva na kongresu ne bo Beli krajini v sra-'moto: mlad, razgledan in odločen je pripravljen tudi razpravljati. V samoupravnih organih že ima i^uSnje,
zato mu ne bo težko teoretično nerazčiščenih vprašanj povezati z izhodišči iz‘ prakse.
- Kako se delegati pripravljate na kongres in ali boste tudi vi v Sarajevu stopili na govorniški oder?
,JDelegati imamo veliko predkongresnega dela. Preko republiškega odbora smo do-, bili v študij obširno gradivo, o katerem bo tekla razprava v Sarajevu. Med štirimi temami je meni najbliža odgovornost samoupravljavcev Vj gospodarstvu. Že dolgo me’ zanima, kdo je na primer od-' govoren za sklep, ki ga potrdi samoupravni organ, izkaže pa se, da je bil za go-^odarnost podjela škodljiv. O tem sem pripravljen razpravljati, če bo priložnost.”
— Gotovo ste si ustvarili že svoje osebno mnenje o tej, zaenkrat še nejasni točki v samoupravnem sistemu?
„Odgovornost je težko ojpredeliti, ker je vezana na zavest samoupravljavca. Delavec bi se moral zavedati, da sta njegov obstoj in bo-
dočnost dnižine odvisna od uspeha kolektiva. Značilno za Belo krajino je, da ta zavest še ni povsem prodrla med ljudi. Nič čudnega! Na Gorenjskem, Iger ima delavski razred dolgoletno tradicijo, se tega veliko bolj zavedajo kot pri nas, ko^šmo šele v zadnjih letih kmečka gospodinjo spremenili v delavko in proizvajalko. Ker ima običajno vsak zaposleni tudi košček zemlje, na katero je bil navezan ves njegov rod, si potiho misli: tu je moje zatočišče, če bi bilo v podjetju kaj narobe.“
— K^o doumevajo samoupravljavci recimo razvojne načrte podjetja in kako samoupravljanje? Pri vas gradite?
,J*riznati moramo, da samoupravni sistem gradimo po lastni koncepciji. Še daleč smo od tega, da bi bil vsak samoupravljavec sposoben razumeti poslovno politiko, s tem v zvezi razmere na svetovnem trgu, potrebo po nenehni modernizaciji in po stalnem stremljenju k napredku v tehnologiji. V manjšem kolektivu se v samoupravljanju kaže največji napredek v kadrovski politiki. Sveti delovnih enot že povsem samostojno in neodvisno presojajo, na katerem delovnem mestu bo kdo delal, obenem pa spremljajo prizadevnost posameznika.“
— Pričakujete, da boste na kongresu razčistili vprašanje odgovornosti v gospodarstvu?
,J4e mislim, da bi tam dobil točen odgovor, pričakujem pa stališče, predvsem pa smernice,'kak(J dalje razvijati samoupravljanje, da se ne bi zapletli v nesmisle.“
RIA BACER
Koliko je šlo za stanovanja?
12 delovnih organizacij v metliiki občini je v letu 1970 namenilo za reieva-nje stanovanjske problematike 1,467.282 din
Poleg podjetij, kot so Beti, Komet, Novoteks, obrat IMV, Metlikatrans in kmetijska zadruga, so v podatkih, ki jih je zbral občinski sindikalni svet, zajeti še prosveta, občinska uprava, zdravstveni dom, lekarna, trgovsko podjele Mercator in komunalno podje^.
Vsi navedeni kolektivi so v minulem letu namenili iz svojih skladov za stanovanja svojim zaposlenim 1,467.282 din. Od tega so 1,041.162 din razdelili med 74 zaposlenih kot stanovanjska posojila za gradnjoJiiš, ostalo je šlo za nakup družbenih stanovanj.
Če pogledamo po podjetjih, je doslej za stanovanja največ dala Beti. Razpolagajo že z 39 družbenimi stanovanji, samo v letu 1970 pa so dali stanovanjsko posojilo 17 članom kolektiva, razen tega so kupili 5 stanovanj v bloku. Podjede Komet ima ^upno 4 družbena stanovanja, lani pa so 9 zaposlenim
odobrili stanovanjski kredit. jObrat tovarne Novoteks ima skupno 5 družbenih stanovanj, 21 delavcem in uslužbencem pa so v preteklem letu dali posojilo. Lep stanovanjski fond izkazuje še kmetijska zadruga s skupno 21 družbenimi stanovanji in 15 lani dodeljenimi stanovanjskimi posojili posameznikom.
Doslej nima nobenega lastnega stanovanja kolektiv IMV na fihoiju, prav tako Metlikatrans, kjer tudi niso dodeljevali posojil članom kolektiva. Poseben primer je prosveta, ki ima 21 družbenih stanovanj, pa niti enega posojila za gradnjo zaseb-
ne hiše. Občinska uprava je v letu 1970 omogočila stanovanjski kredit 2 zaposlenima, lekarna 4 članom kolektiva in Mercator prav tako 4 zaposlenim.
Medtem ko vsa podjetja družbena stanovanja v resnici uporabljajo za svoje ljudi, je zadruga izjema: čeprav ima 21 stanovanj, jih uporabljajo njeni člani samo 12, ostala zasedajo stanovalci, ki niso več člani/zadružnega kolektiva.
Stanovanjska problematika je v metliški občini, zlasti v mestu, dokaj pereča ob vse številnejših delavskih in uslužben-skih družinah, pa tudi pri neporočenih proizvajalcih. Zadnje čase so vse glasnejši zagovorniki predloga, naj bi mesto dobilo vsaj en samski blok za zaposlene.
Ob oceni stanja v kmetijstvu pravijo v Metliki, da za zdaj v praksi ni čutiti večjih sprememb, pač pa se pozna pomoč občine
Pogledati vsaj deset let naprej
Dom počitka v Metliki se letos loteva načrta za dolgoročen razvoj ustanove — Pri tem bo nujna pomoč domače občine in tudi drugih
22. marca w v Metliki vodstva vseh družbeno-političnih organizacij s sekcijo za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, člani občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva in člani sveta za kmetijstvo ugotavljali, ali je kaj napredka v kmetijstvu po drugi konferenci ZK Slovenije.
cest, vodovodov, napeljavo tro-faznega toka itd. Take gradnje so našle vidno mesto v 5-letnem občinskem programu javnih del.
Občinska prizadevanja pri davčnih olajšavah so na sestanku ocenili za pohvalna, obenem pa preskromna, da bi kmetu občutneje pomagala. Predlagali so, naj bi bila kmečka zemlja v celoti oproščena davkov, razen tega pa bi bilo potrebno uvesti zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, toda ne na podlagi samofinanciranja, temveč s ^podporo drugih gospodarskih panog. Kadar bodo te stvari urejene, bomo lahko govorili o učinkoviti pomoči kmetu in dolgoročni rešitvi kmetijske problematike.
Na seji so ocenili tudi delovanje občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. Lani je imel sklad na razpolago
Težko pričakovanih ^re-memb, za katere bi morala poskrbeti širša družbena skupnost, na metliškem terenu še ni čutiti, saj se spodbudne cene na trgu še niso ustalile. To pa je nujno potrebno, da bi se stvar kam premaknila. Dosedanja družbena prizadevanja za izboljšanje razmer v kmetijstvu so ocenili za preveč papirnata in slabo ekonomsko utemeljena.
Po drugi strani pa je občinska skupščina naredila, kar je mogla, v prid kmetovalcein. V občini, kjer še 44 odstotkov celotnega prebivalstva predstavlja kmečki živelj, so z raznimi davčnimi olajšavami kmeta razbremenili, razen tega pa skušajo podeželju pomagati z gradno
Poslovanje, kakršno je oilo doslej / navadi: iz rok v usta - ali ugotavljanje' iz leta v leto, da na srečo ni bilo izgube, je preživela stvar. Načrtovanje je danes potrebno ne le v gospodarstvu, ampak tudi v zavodih socialnega tipa. Tudi današnji proizvajalci bodo čez leta ostareli, družba pa mora biti v sodobnih domovih
pripravljena, da jim bo morda bolehnim in osamelim v kar najbolj urejenih okoliščinah nudila lep večer življenja.
Metliški dom počitka bo letos začel dolgoročno načrtovati razvoj. Ustanovi že zdaj veliko manjka, dai bi povsem ustrezala današnjim zahtevam v domovih za starejše ljudi.
Objektiv je ujel Jožico Jaklič, Miro Matjašič in Branko Krajačič, mlade šivilje iz Kometove delavnice, ki se takole vsako dopoldne vračajo od malice k delu (Foto: R. Bačer)
zato bo treba načrtno urejati. Tega se niso spomnili ravno v Metliki, pač pa tako zahtevajo republiški organi. Zavodi, kakršen je metliški dom počitka, se bodo morali kot pred leti šole izkazati pred verifikacijsko komisijo z določenimi življenjskimi pogoji za oskrbovance, sicer poslovanje ne bo dovoljeno.
Pomembnejših preureditvenih del v ustanovi ne bo, dokler ne bo mogoče del opraviti v okviru dolgoročnega razvojnega načrta. Letos bodo popravljali le sanitarije v stari stavbi in uredili večjo kopalnico, kar je bilo v načrtu že lani, a izvajalci del niso zmogli tega opraviti.
Finančno poslovanje v letu 1970 je bUo na račun večjega števila oskrbovancev še kar ugodno. Ustvarili so za 914.000 din celotnega dohodka, kar je za približno 290.000 din več kot v letu 1969. Poznalo se je, da je medtem začel delati tudi novi dom za upokojence.
Edini dohodek zavoda so oskrbnine. Tc so v letu 1970 malo narasle zaradi splošnih podražitev, večje spremembe cen pa so v veljavi od letošnjega 1. januarja dalje. Oskrbovancem, ki so razmeroma zdravi, računajo 20 din v stari in 22 din na dan v novi stavbi. Za ljudi, katerim je potrebna stalna zdravstvena nega in pomoč strežnega osebja zaradi bolehnosti, računajo 25 in 27 din na dan, po 30 din pa plačujejo bolniki, priklenjeni na posteljo.
Dom počitka je imel vse leto 1970 poprečno 10 ljudi več v oskrbi, kot ;inaša uradno določena zmogljivost, in to pri enakem številu osebja. Na ta način so hoteli ustvariti nekaj več denarja za nujno potrebna vzdrževalna dola, modernizacijo in razvojne načrte. Po bilanci je tako ostalo za sklade okoli 70.000 dinarjev, toda kaj je to v primeri s stroški, ki bi nastali ob večjih preureditvenih delih v komendi?
Lahko po siromaku vsak udriha?
Tako se sprašuje Lepa Jaklič, delavka v podjetju Komet. Pred 20 leti je z možem iz Srbije prišla v Metliko, toda čez čas jo je mož zapustil, ona pa je z otrokoma ostala sama. Našla si je delo in dokaj zadovoljno živela vse doslej. V hiši na Cesti bratstva in enotnosti št. 50 stanuje že 14 let.
Zenska je trenutno vsa obupana. V začetku marca ji je hišna gospodinja zaprla pipo, baje zaradi mraza. Toda nastopila je odjuga, pipa pa je še vedno zaprta. Ko je podnajemnica vprašala, zakaj tako, je dobila odgovor:
,X)okler ne greste iz hiše, pipe ne odprem.“
TaKo? Vodarino je v redu plačevala, zdaj mora vodo nositi od sosedov. Kako rada bi šla iz hiše! Njeno stanovanje ^loh ni stanovanje, pač pa zasilno bivališče v nekdanjem trgovskem lokalu. Kam pa ni\j gre?
V	podjetju, kjer je zaposlena, ji čez noč ne morejo dati stanovanja, hčerki, ki dela v Beti, tudi ne. Občina, -razumljivo, s stanovanji za zaposlene ne razpolaga. Tako je Jakličeva prepuščena na milost in nemilost lastnici hiše.
Problem Lepe Jaklič je res zaseben in res je tudi, da je še veliko bolj pomembnih stvari, s katerimi si morajo v Metliki beliti glavo. Morda pa bi vendar kdo iz dobre volje »ušal urediti sporček, kiOti Lepa je prepričana, da se ji godi tako, ker si siromaka lahko vsak privošči.
R.B.
120.000 din in na terenu je bilo njegovo delovanje čutiti. Žal vse kaže, da letos sklad ne jbo niti toliko finančno močan kot * v letu 1970. Zelo dvomijo, če bo občinska skupščina iz proračuna lahko odrinila toliko kot lani, po drugi strani pa tudi zadruga ne živi na veliki nogi, da bi lahko primaknila več.
Methčani trenutno ne pričakujejo pomembnejših sprememb v kmetijskih razmerah, zlasti še zato, ker je tudi stabilizacija delno zasenčila kmetijske težave.
POTOVANJA NARAŠČAJO
196 občanov metliške občine je v letošnjem letu že dvignilo potne liste, od teh sta se dva za stalno izselila v Kanado, kakih 7 odst. jih je šlo v tujino preko zavoda za zaposlovanje, ostali so potovali kot izletniki. Kot kaže, je navala na inozemstvo zaradi zaposlitve manj kot lansko pomlad, v ^lošnem pa je bilo v letošnjih treh mesecih izdanih za 18 odst. več potnih listov kot v tem času lani.
STANOVANJA UREJAJO
Obrtno komunalno podjetje Črnomelj je ena manjših gospodarskih organizacij v občini, do lani pa so že 6 članom kolektiva pomag^i s posojilom graditi hišo. V letu 1970 so odobrili stanovanjsko posojilo 5 zaposlenim, poleg tega so kupili 1 stanovanje v bloku. Letos urejajo po'slednja dva stanovanjska problema zaposlenih. Nad upravno stavbo preurejajo prostore, kjer bosta dve lepi stanovanji.,
Gospodarstvu ocena dobro
Na zasedanju občinske skupščine Metlika 30. marca so ocenjevali lanske gospodarske uspehe v občini, na dnevnem redu pa je bilo še nekaj pogodb za najetje posojil in za plačilo primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov. Odborniki so kot dobro ocenili poslovanje 8 gospodarskih organizacij v občini, pripombe pa so bile, da zasebnega kmetijstva v prihodnje ne bi smeli izpuščati pri oceni enoletnega gospod^enja. Odborniki so se odločili še za razpis nadomestnih volitev v Slamni vasi, dobili pa so tudi pojasnilo v zvezi z izdelavo prostorskega plana obkolpskih občin. Obširnejše poročilo s seje sledi.
Pokušina za domačine
Danes, v četrtek, bo kmalu po 14. uri metliška zadruga v vinski kleti v Metliki priredila pokušnjo lanskega pridelka, ki bo šel aprila na trg v novi embalaži in z novo etiketo. Nekaj steklenic bodo iztočili danes v reklamne namene, predvsem pa bi želeli, da bi domačini ocenili pridelek, še preden bo šel med kupce.
ZA SETEV PRIPRAVUENI
Metliška zadruga ima letos naprodaj vse vrste gnojil, tudi take, ki jih je prejšnja leta primanjkovalo. Založeni so še s semeni, toda ta gredo bolj malo v promet. Zlasti po l^m-pirju ni dosti povpraševanja, ker letos pri nakupu ni re^esa iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Tudi potrošnja gnojil zadnji dve leti upada. Primer: pred 4 leti so prodali 700 ton gnojil, lani samo 600 ton.
KLAVNICA ZA 1. MAJ
Gradnja metliške klavnice lepo napreduje in vse kaže, da bodo dela res do 1. maja gotova, kakor se glasi pogodba z izvajalcem del, komunalnim podjetjem. Hladilnica je že dograjena in jo tudi že uporabljajo, niso pa še gotova dela v črevarni, pri urejanju sanitarij, hlevov in prostorov za veterinarja. Klavnica posluje tudi med gradnjo, pomagajo pa si z zasilnimi prostori.
Cene v Metliki in Črnomlju
v trgovini „Mercator** v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so veljde pretekli teden naslednje maloprodajne cene:
Metlika Črnomelj
	(cena v	din za kg)
cvetača	-	6,90
čebula	—	3,10
krompir	1,00	-
koleraba	—	1,50
korenje	-	8,80
repa - kisla	—	2,90
solata - endivija	-	6,00
špinača	-	7,00
zelje	2,85	2,70
zelje - kislo	-	2,90
hruške	5,95	—
jabolka	4,70	4,40
pomaranče	5,10	5,45
slive - suhe	- ’	10,00
banane	6,50	5,95
jajca	0,55	-
SPREHOD PO MEUIKI
AMATERSKO GLEDALIŠČE IZ NOVEGA MESTA je 19. marca gostovalo v Metliki z Goldonijevo veseloigro Krčmarica Miiandolina. Skoda, da si je dobro režirano in odigrano predstavo ogledalo tako malo ljudi. Morda je bila kriva slaba obveščenost, saj ninogi stalni obiskovalci takih predstav sploh niso vedeli za to gostovanje.
INICIATIVNI	ODBOR ZA
USTANOVITEV	KULTURNE
SKUPNOSTI v metliški občini, ki ga vodi Toni Gašperič, se je prvič sestal pretekli teden. Predvidoma bo kulturna skupnost štela 23 članov, ki bodo zastopali 17 ustanov, društev in društvenih odsekov ter družbenopolitičnih in go^odarskih organizacij, medtem ko bo v izvršiem odboru 7 članov. Posebna komisija bo v kratkem pripravila statut, tako da smemo upati, da bo tudi v metliški občini kulturna skupnost kmalu zaživela.
IZBRANA JE POT, po kateri se bo 28. maja pomikal sprevod „kmečke ohceti“. Predaja nevestine bale bo pred Ganglovo hišo na Mestnem trgu, nakar bodo balo peljali mimo posojilnice in čez Drage do hiše Jožeta Kremesca. Tu se bo spre-
voa obrnil in Kicnu po vinogradniki cesti čez Požeg na Trg svobode, kjer bodo pred Zalokaijevo - ženinovo hišo balo oddali. V sprevodu bo poleg belokranjskih folklornih skupin sodelovalo tudi vseh 15 parov ženinov in nevest iz Jugoslavije in drugih evropskih dežel.
V	MENZI TOVARNE BETI bodo od 1. aprila dalje izdajali malico in kosila samo na abonentske bloke, medtem ko so doslej nekateri plačevali te obroke tudi sproti z gotovino. Odslej bo lahko vsak delavec enkrat mesečno dvignil bone: za malice v vrednosti 100 din in za kosilo v vrednosti 200 din. Podjetje pa bo svojim delavcem pri tej svoti dajalo 40 odstotkov popusta.
USLUŽBENEC SOCIALNEGA ZAVAROVANJA iz Črnomlja bo sprejemal stranke iz metliške občine v naslednjih dnevih: 9. in 23. aprila,
7.	in 21. maja ter 4. in 25. junija. Posloval bo v poslopju občinske skupščine v Metliki.
METLISKI pevci se zahvaljujejo vneti bralki Dolenjskega lista Metličanki Poldici Podgornik, ki že 43 let živi v San Franciscu v Ameriki, za darilo in jo lepo pozdra^ajo.
UMRLA JE Johana Črnič iz Metlike, stara 71 let.
metliški tednik
m
tedensk^le
m
Petek, 2. aprila - Franc Sobota, 3. aprila - Rihard Nedelja, 4. aprila - Izidor Ponedeljek, 5. aprila - Vincenc Torek, 6. aprila — Viljem Sreda, 7. aprila - Radivoj Četrtek, 8. aprila — Albert
2T5I51
BREŽICE: 2. in 3. 4. italijanski barvni film ,J'Iuna iz Monze“. 4. in
S.	4. francoski barvni film „V znaku Monte Christa“.
Črnomelj : Od l. do 4. 4. ameriški barvni film ,>laščevalec na konju“. 6. 4. angleSki barvni film ,Joanna“,
KOCEVJE: .Jadran"; 1. in 2. 4. ameriški barvni film ,JSirota s čudežnim glasom". 3. in 4. 4. mehiški barvni film ,>lontezumov zaklad'*.
S.	in 6. 4. ameriški barvni film .ljubezenski sestanek**. 7. in 8. 4. francoski barvni film ,4*osodi ženo prijatelju**.
KOSTANJEVICA: 3. 4. slovenski barvni film ,JSedmina‘*. 4. 4. francoski barvni film .JCaster, človek z zahoda “
SLUŽBO DOBI
ISCEM dve pridni in pošteni cteldeti za gostilno, in sicer za kuhinjo in strežbo, lahko priučeni. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod šifro ,3pomlad“.
MLADO kmečko dekle iščem za pomoč v gospodinjstvu. Znanje kuhe ni potrebno. Mira Matjan, Celovška 441, 61210 Ljubljana-Sentvid.
PRIDNO DEKLE, vajeno kuhe in hišnih del, sprejmem takoj za gospodinjsko pomočnico. Pogoji ugodni. L. Prodan, osnovna šola JPV, Koper.
KVALIFICIRANO KUHARICO (ali priučeno) ter dekle za pomoč v kuhinji in strežbi (možnost pri-učitve) sprejmemo takoj. Hrana in stafiovanje v hiši. (jostilna „Rožnik**, Ljubljana, Cankarjev vrh 1.
HRANO IN STANOVANJE dam fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Delo se lahko dobi. Petćr Mesec, Zabnica 1, Žabnica pri Kiarnu.
PARKETARJA, kvalificiranega, zaposlim. Parketarstvo Marjan Bokal, Ljubljana, Bolgarska 21 (tel. 316-427).
KATERA DOBROSRČNA gospa bi pazila v mirnem domu 18 mesecev starega fantka od 6. do 14. ure za S(^ din na mesec v Novem mestu? Pismene ponudbe na upravo lista pod „Zdravje “.
SPREJMEM dva delavca, prosta vch jaščine, za dek) v kemični obrti. Nastop takoj. Linke, Vikrče 21, Medvode, tel. (061)-51-012.
KRŠKO: 3. in 4. 4. ameriški barvni film .J'Jovi obraz v peklu**. 7. in
8.	4. ameriški barvni film „48 ur do smrti**.
Metlika: Od 2. do 4. aprila francoski barvni film .prečni dobitnik**. Od 2. do 4. aprila film „Paja Patak in kompanija". 7. in 8. aprila italijanski barvni film „Dekle z revolverjem**.
MIRNA: 3. in 4. 4, ameriški barvni film ,4*risiljen ubijati**.
MOKRONOG: 3. in 4. 4. ameriški barvni film ,Jiappening“.
NOVO MESTO: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni film „Zadnje poletje**. Od 2. do 4. 4. mehiški barvni film ,jSrebrna maska**. 5. in 6. 4. italijanski barvni film ,3eži, človek, beži**. 7. in 8. 4. ameriški film „Vrnitev v Bataan**. — POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 2. do 6.
4.	italijanski barvni film ,4^omul in Rem**.
RIBNICA: 3. in 4. francoski barvni film .4^urija**.
SEVNICA: 3. in 4. 4. francosko-nemški film „Viharne noči Lady Hamilton**.
SODRAŽICA: 3. in 4. 4. francoski film „Osamljena volkulja**.
ŠENTJERNEJ: 3. in 4. .JCnez Ratnik**,
TREBNJE: 3. in 4. 4. ameriški barvni kavbojski film .JCrvavi poker**.
Qg
HRANO IN STANOVANJE dobi kmečki fant za pomoč na kmetiji po službi. Knific, Medno 21, Šentvid - Ljubljana.
DEKLE ali starejšo žensko za pomoč v go^odinjstvu in na kmetiji sprejmem. Jože Šuštaršič, Iška
12.	Ig pri Ljubljani.
FANTA ALI DEKLE za pomoč v pekarni sprejme pekarna Omer-zel. Krško. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Mesečni dohodek je
50.000	S-din.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo takoj k 4-članski dru-fini. Ugodni pogoji. Inž. Prelec, Investbiro, Koper.
MIZARJA IN FANTA za priučitev prejmem. Stanovanje in dobra plača. Stražišar, Matena 31/a. Ig pri Ljubljani.
TAKOJ SPREJMEM mlajšega krojaškega pomočnika za velike kose, pozneje možnost prevzema že vpeljane obrti. Prijatelj, Dilan-čeva 13, Novo mesto.
STANOVANJA
v NAJEM oddam dve neopremljeni in eno opremljeno sobo s centralno kurjavo. Plačilo eno leto vnaprej. Oddam tudi prostor, primeren za miren lokal ali skladiščenje (40 kvad. m) s posebnim vhodom. Cesta herojev 33 a (pri Labodu), Novo mesto.
KDOR MI NUDI enosobno stanovanje ali večjo sobo, mu pazim izmenično otroka in plačam po dogovoru. Naslov v upravi lista (644/71).
MLADA USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
Motorna vozila
DOBRO ohranjen motor Tomos-Puch 250 kub. centimetrov ugodno prodam. Stanko Bahor, Zo-renci 6, Črnomelj.
Škodo lOOO MB, letnik 1967, s pokvarjenim motorjem, odlično ohranjeno prodam. Anton Hribar, Pavlova vas 1, Pišece.
PRODAM MOTOR Puch SG 250 ccm v odličnem stanju. Ogled ob sobotah in nedeljah. Medved, Sinji vrh 27, Vinica pri Črnomlju.
PRODAM MOPED, plinsko oeč, prikolico za moped in 500 1 vina. Jože Kic, Zloganje 31, Škocjan.
PRODAM FIAT 850 Special, Jetnik 1970, ali zamenjam za Fiat 750, letnik 70. Informacije Martin Žagar, IMV, orodna služba. Novo mesto.
PRODAM AVTO znamke Opel kadet caravan. prevoženih
22.000 km, letnik 1970. Informacije vsak dan od 8. do 14. ure v trgovini trg., podjela na Studencu, popoldan pa od 15. ure dalje na naslov: Ivan Brinovec, Sevnica, Heroja Maroka 19.
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO bo j)rodal na licitaciji: 1 Avto IMV kombi 1000 DKW v voznem stanju, 1 avto Land Rower v voznem stanju. - Licitacija bo,dne 10. 4. 1971 ob 8. uri pred mehanično delavnico Zdravstvenega doma, nasproti hotela Kandija.
POCENI PRODAM Fiat 750. Avsec, Cegelnica 66, Novo mesto.
PRODAM AVTO citroert AMI Break, letnik 68, prevoženih
20.000 km. v zelo dobrem stanju. Anton Vidmar, Skijanče 7, Novo mesto.
PRODAM
UGODNO PRODAM veliko uvoženo preprogo. Lobetova 40, Žabja vas. Novo mesto.
PRODAM nov pony kolo in pony expres. Naslov v upravi lista (671/71).
PRODAM rabljeno spalnico, posteljne vložke, štedilnik (emajl.) na trdo gorivo in moško kolo. Kapetan, Mestne njive 2, Novo mesto.
UGODNO PRODAM visok otroški voziček. Cotič, Majde Sile 10, Novo mesto.
PRODAM KOSILNICO BCS v dobrem stanju. Joža Kežar, Bled, Želeška 7.
PRODAM novo diatonično harmoniko in klarinet. Naslov v upravi lista (653/71).
NAPRODAJ je 2.000 kg sena in 1 ha gozda v kat. obč. Dol. Leskovec pri Brestanici. Adolf Moškon, Brestanica 161.
PRODAM kmečki mlin, dva para kamnov, belih, črnih, v^čki 25 cm dalje, cena ugodna. Feliks Rosulnik, Šenkov tum 40, 61217 Vodice nad Ljubljano.
ZARADI SLABEGA osebnega zdravja prodam žrebca sirkofa, odlično rejenega, starega tri leta. C^led možen vsak dan. Maks Gabrič, ReŠtanj 28, Senovo.
UGODNO PRODAM globok otroški voziček in oddam garažo v najem.
Lamut, Mestne njive 1, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo Mertel kosilnico za Ferguson 35, traktorski cirkular. Jož Rupar, Goriška vas
7,	Škocjan.
PRODAM KOBILO in žrebe. Naslov v upravi lista (637/71).
PRODAM vprežne kombinirke Bautz, novejši tip, v zelo dobrem stanju, ali zamenjam za živino. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan.
PRODAM motorno kosilnico BCS s dieslovim motoijem, malo rabljen. Naslov v upravi lista 630/71).
PRODAM delovno mizo in električni štedilnik „Gorenje**. Redek, Paderšičeva 12, Novo mesto.
PRODAM kamin - peč. Jože Pipan, Brod 6, Novo mesto.
PRODAM odlično ohranjen avstrijski športni voziček. Bračika, Trdinova 24, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM sobno pohištvo. Naslov v upravi lista (665/71).
KUPIM rabljen spaček ali topolin-ček v voznem stanju. Naslov v upravi lista (672/71).
KUPIM MLATILNICO srednje .mehkosti, ki čisti žito. Maks Soln, Dol. Leskovec 36, Brestanica.
KUPIM diatonično harmoniko znamke Lubas, visoko uglašeno. Jože Boben, Visejec 2, Hinje, Zaželena je navedba cene.
na cesti Novo mesto-Bučka-Sevnica —Mokronog-Mirna-Trebnje-Novo mesto. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne ali sporoči na Dolenjski list. Novo mesto.
OCALA IZGUBUENA, v ponedeljek pri frizerju Pestner, vrnite na naslov; Senica, Žabja vas 121, Novo mesto.
NUJNO POTREBUJEM inštruktorja angleščine in matematike za srednje šole. Naslov v upravi lista (636/71).
POROCNI PRSTANI! ^ Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik!
-	Z izrezom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
41x1
Dragemu očetu in dedku Francu Luzarju iz Dragoševcev 9 iskreno čestitajo ob praznovanju 70. rojstnega dneva ter mu želijo še mnogo let hčerka Marija z možem Francijem ter vnučka Matjaž in Marko. Čestitki se pridružujejo hčerka Anica z družino, sinova Niko in Janko z družinama.
mn
PRODAM HlSO z vrtom v centru Trebnjega. Karolina Brzin, Trebnje 29 na Dolenjskem.
UGODNO PRODAM hišo, 1 ha zemlje. Tilka Novak, Cešča vas 8, Novo mesto.
PRODAM VINOGRAD; 3 parcele v Sremiču pri Krškem. Ena parcela od teh je 6 let star vinograd na terase z zidanico. Dostop z avtom. Izredna priložnost za vikend! Prodam tudi po parcelah.
-	Kabino, pločevinasto, za ferguson 35 KM prodam ali zamenjam za jermenico ferg. 35 KM, ostalo po dogovoru. Malo mlatilnico z jermenico ugodno prodam. Naslov v upravi lista (641/71).
NA Škofljici ali Lavrici kupim enodružinsko hišo v dobrem stanju ali novo hišo, zgrajeno do druge faze. Voda in elektrika v hiši. Naslov v upravi lista (631/71).
PRODAM kmečko posestvo, dve zidanici in 2 vinograda v Ž^ovčah. Alojz Koklič, Žaloviče 29, Šmarješke Toplice.
PRODAM pet parcel v Hrvaški gori pri Šentjerneju - dve sta primerni za vinograd 4h vikend, ostalo je gozd. Javna dražba bo na kraju samem 4. aprila 1971. Martin Grabnar, Mali Ban 2, Šentjernej.
PRODAM TRAVNIK (80 a) na Mestnih njivah. Frančiška Franko, Ločna 29, Novo mesto.
RAZNO
OKRASNO POKRIVALO (rad-kapo) od Mazde 1500 z oznako M v sredini sem 29. marca izgubil
Prepovedano je sekanje in odnašanje bršljana na gradu Hmeljnik. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana, Karlovaca 1.
Alojz Župevec, Žabja vas 16, in Stanko Vodopivec, Veliki Slatnik
17,	prepovedujeta vsako vožnjo, pa^ in gojenje živine na sejem po najinih travnikih za Žabjo vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
Ludvik Medic, Birčna vas 42, Novo mesto, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojem travniku pri Jami. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Krajevna skupnost Birčna vas prepoveduje od Skrjanč do Birčne vasi odmetavanje odpadkov in smeti ob cesti. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
Janez Skranjar, Mestne njive 5, Novo mesto, prepovedujem vsakomur hojo in pašo kokoši po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ignac Vrtar, Podturn 49, Dol. TopUce, prepovedujem vsako vožnjo po travniku v U^agu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ENODNEVNE PISCANCE, ijave, črne in bele, lahko dobite vsako soboto v Valilnici Borovnica. Cena je
2,50	din. Nudimo tudi krmila. Piščance pošiljamo na željo kupca po železnici. Avgust Mazi, Borovnica.
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske storitve nudi: Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
KOVINSKE JERMENICE vseh dimenzij dobite takoj v Ljubljani. Milana Majcna 47.
Ob nenadni smrti našega nadvse dobrega, skrbnega moža, očeta, sina in brata
ANTONA MOŽETA mizarskega mojstra iz Potoka 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej pa sosedom za pomoč in darovalcem cvetja ter vencev. Iskrena hvala kolektivu Novolesa, godbj j in govorniku tov. Sitarju, zlasti pa ^ gospodu župniku za spremstvo in govor. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči; žena Marija, sinova Tone in Jože, hčerka Mirica, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš sin, brat in striček
JOŽE PIRKOVIČ Orehovica 26, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prav lepa hvala gasilcem in Jožetu Rodešku za poslovilne besede, zdravnikom in drugemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, industriji motornih vozil, Sent-jernejskemu oktetu, kakor tudi častiti duhovščini za spremstvo in nagovor ter vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Vsem še enlu'at prav lepa hvala.
Žalujoči; mama, sestra Milka, brat Franci, Viktor z družino, Lojze z družino in Martin z družino
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
ANTONA KRESETA iz Podgore pri Prečni
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjene vence in cvetje ter vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Tovarne zdravil Krka iz Novega mesta, pevcem iz Novega mesta. Gasilskemu društvu iz Prečne in Novega mesta, govornikom^ za poslovilne besede in gospodu župniku za obred. Vsem, ki ste dragega pokojnika spremili do njegovega preranega groba, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči; žena Marija, sin Marjan, ata in mama. bratje Slavko, Polde, Jože in sestra Ani z družinami
Ob izgubi našega dobrega strica
JANEZA RANGUSA iz Orehovice pri Šentjerneju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjene vence in cvetje, gospodu župniku iz Šentjerneja za spremstvo in obred, domačim gasilcem za prevoz, posebna hvala pa sosedom, ki so nam nudili pomoč, ter vsem, ki so se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči; Rangusovi
F.S.Finžgar
nji' 3
In so začeli; Ali je veja visela na Hojevčevo? Ali je veja tako močna, da je Primož obiral sUve res na njej? Ali je segal po slive na druge veje? -Fant, le po pravici. - Kje je meja? Vereja in ranta kažeta. - Vereja visi na Srebrnjakovo. — Zmerimo, za koliko! — Za pet centimetrov. — Postavimo verejo natančno navpik. — Koliko je veje odsekal? Aha — za pet centimetrov preveč. - Koliko ie škode? — Na teh petih centimetrih bi pognale nove veje. Sedaj ne bodo. — Brez konca in kraja je tekla pravda; pisali so dolg zapisnik in nazadnje vsi skupaj niso vedeli, ali je usekano ali ubodeno.
Komisija je šla k Mrenčku in bila prav dobre volje na račun češpljevega okleščka — pet centimetrov dolgega.
Ko je prišla razsodba, da plačata vsak svoje stroške, ker pet centimetrov dolga češpljeva rogovila ni vredna groša, sta se oba raztogotila in se pritožila.
111
Da, ko bi bila samo ta pravda! Bilo bi je nekoč vendarle konec. AU kaj, Zavozlavale so se znova in znova ko zmeden klobčič preje.
Ko je Hojevčev hlapec oral ob Sre-bmjakovi meji, mu je ob kamnu zaneslo plug, da je odrezal za malo ped brazde v sosedovo.
Se isti večer je Srebrnjakov hlapec kosil za krave že v mraku, zgrešil v travi mejnik in dvakrat, trikrat zamahnil v Hojevčevo. In priprala in pri-kosila sta nedolžna hlapca dve novi pravdi.
V	treh farah so se ljudje posmehovali, kadar so videli, da podita Hojevec in Srebrnjak vsak svoj koleselj v mesto, ko so dobro vedeli, da bo nova pravda za prazen nič. Zavistneži so jima privoščili in si mencali roke od veselja, češ naj le trošita po nepotrebnem, saj imata preveč.
Ali vse bi ne bilo nič, če bi se strup sovraštva ne bil zajedel v vse člane družine. Otroci so se pozdravljali s priimki in kamni, hlapca, ki sta prej skupaj fantovala, sta se ozmerjala, kjerkoli sta trčila skupaj, gospodinji, prej najboljši prijateljici, se nista posedali. Gospodarja niti pred Bogom nista ho-
tela biti skupaj. Ce je šel Hojevec k rani maši, je Šel Srebrnjak k pozni. K procesijam sta pošiljala druge, da nista bila za par kakor že desetletja prej.
Klopca, prav ob vrtni meji, kjer so se hladili ob lepih večerih po trudnem delu, je revna in zapuščena razpadala. Nobenega pogovora več, nobenega pozdrava. Niti med seboj niso govorili na glas. Ko so sedeli v hiši za mizo pri večerji, so kljub vročini zapirali okna, da ni ušla jezna beseda skozi okno. Kdo ve, če ne prisluškuje sosed sosedu, da ga ujame za jezik in naperi novo pravdo zoper njega.
Kakor zelen žolč sc je razlilo po obeh sosednjih družinah. Vsi so trpeli, da se jim je brala bolečina z lic, pa naj-so jo skrivali kakorkoli. Ne skrbi ne delo, niti molitev niti pridige niso odkrhnile žela, ki se je zasadilo v vsa srca, da so bila bolna od zamrze in sovraštva. Ena sama misel je rila in glodala v dušah: maščevanje.
Ko sta prejemala gospodarja pisma odvetnikov, pozive na sodišče, so se jima tresle roke, družina je nemo strmela vanju, nihče si ni upal ziniti. Le čakali so, ali izbruhnejo usta kletev ali se obraz razreži v Škodoželjni smeh.
In ob takem so vaška ,Jcraija“ zalotile občinske volitve.
Volitve v tej srenji — to je bil prijateljski razgovor; vsak seje branil — čeprav morda le na videz -*• odborniške časti. Pa so se vselej modro zedinili,
izvolili najboljše gospodaije in se veseli razšli.
Strup sovraštva med dvema najmočnejšima ni prizanesel srenji. Ljudje so se razdelili med seboj v dva tabora;-povsod: v krčmi, na polju, zvečer pri večerjah, prav povsod samo zaradi volitev dva tabora.
Hojevec in Srebrnjak nista mirovala. Vse sta zastavila za zmago svoje stranke, celo čast občinskega odbor-ništva, ko je bilo prej kakor pribito, da brez teh dveh veljakov občinskega odbora ni. Še v sanjah se ni nobenemu izmed njiju pritaknilo, da bosta šla v toliko ponižanje. Ponoči sta zalezovala bajtarje in jih vabila vsak na svojo stran.
„Glej, pet goldinarjev si mi dolžan. Polovico ti kar popustim, če voliš na mojo plat.“
„Od svetega Jurija si mi na dolgu obresti. Še pol leta te počakam, če voliš tako in tako.“
Kravico si si kupil in nimaš stelje. Kar v mojem gozdu si je nagrabi voziček. Zastonj!“
„Ti boš zoper mene volil? - Prav. Kdo ti je bil za botra? - Le išči drugega, pri meni si opra vil.“
,JCo ti je pogorel hlevec, kdo ti je dal les? Skoraj vsega si dobil od mene. Menda ne boš zoper mene voUl? ‘‘
„Ti si za starega župana. Le bodi! Kaj pa jc naredil brez mene? Nič. In če mene ne bo v odboru, kaj potlej?
—	Misliš, da boš za staro mater še dobival podporo? Poskusi!“
Tako sta obi( nabirala zaupnikov po srenji. Izlegla se je v vasi prvič agitacija. Grožnje, obljube, pijača, prepir — povsod od zore do mraka. Sprlo se je mnogo dobrih prijateljev in sosedov. Še ženske so planile v zamotani svitek, da so za žive in mrtve regljale na vasi ob studencu, ko so prihajale po vodo.
Dobro se je godilo samo mešetaiju Lovriču, ki se je trudil za oba. Smejal se je, letal od krčme do krčme po občini, pil zastonj in bil od obeh veljakov še plačan povrhu. Na široko je govoril, dosegel pa pri pametnih gospo-daijih ni nič. In ko je bil dosti vinski, se je norčeval iz obeh in pravil, da je videl ponoči vrh Strmola ležati hudiča, ki se je krohotal in kazal jezik vasi, češ ali se mi godi, ko imam toliko pomočnikov.
Po strupenih in dobrih pripravah v vasi so volitve vendarle prišle. Pa je zmagala pamet. Okoliške vasi so se združile, v jezi porojeni stranki sta bili zmagani.
Poparjena nasprotnika sta drug drugemu privoščila, a vendar ju je bilo tako sram, da si štiri nedelje nista upala v krčmo med ljudi.
RADIO LJUBLJANA
I: por
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored ob 4.30 do 8.00.
PETEK, 2. aprila: 8.10 Operna matineja - 10.15 Pri vas doma ,11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Ferčej: Sporazum o usmerjanju govedoreje
- 12.40 Z ansamblom Borisa Franka — 13.30 Priporočajo vam ... -
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.35 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak** - 16.40 Rad imam glasbo — 17.20 Operni koncert - 18.50 Ogledalo našega časa - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta -	20.00	„Naj	narodi
pojo ...“ - 20.30 „To^pop 13“ —
22.15 Besede'in zvoki iz logov domačih
SOBOTA, 3. aprila: 8.10 Glasbena matineja — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Pomen cvetnega
feloda za zdravje čebel in ljudi —
2.40	Poje sopranistka Zlata Ognja-
CETRTEK, 8. aprila: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Franc Zadravec: Začetek premiranja telic -
12.40	Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Orgle v ritmu - 15.30 Glasbeni intermezzo
- 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Kon-
cert po željah poslušalcev - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer do-mačili pesmi in napevov - 21.40 Glasbcm nokturno — 22.15 Med nekdanjimi predstavniki poljske avantgarde
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDEUA
8.55	MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec)
9.30	PO DOMACE S KOROŠKIM OKTETOM IN ANSAMBLOM KMETEC
10.00	KMETIJSKA ODDAJA
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOUSTVO!
^aj^ć /?/(h
nović - 13.30 Priporočajo vam ...
- 14.30 Z domačimi ansambli -
15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Gremo v kino -
18.15 M. Musorgski - M. Ravel: „Slike z razstave * - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Spoznavajmo svet in domovino -
22.20	Oddaja za naše izseljence
NEDELJA, 4. aprila: 6.00-8.00 Dobro jutrt)! -*-^ 8.05 Radijska igra^' za otroke - Karl Heinz Gies: Težko je spoznati prave junake - 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši,.. Mihajlo Apostolski: Ob kapitulaciji v Sloveniji —
10.25	Pesmi borbe in dela -10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.50 Pogovor s poslušalci - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - M. Buh; Tri humoreske -15.05-17.00 Nedeljsko športno popoldne - 17.05 Iz opernega sveta -
17.30 Radijska igra - Miodrag Djur-djević: Junak našega časa - 19.00 Lihko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nede-
•Ijo zvečer** - 22.20 Zaplešite z nami
PONEDELJEK. 5. aprila: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični iiapotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Tone Zafošnik: Gnojenje vinogradov - 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -
15.30 Glasbeni intermezo - 16.00 „Vrtiljak** - 16.40 Iz operetnih odrov - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 „Signah** —
19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta
- 20.00 Claude Debussy: 1., 2. in 3. dejanje opere „Pelleas in Melisanda**
- 22.15 Za ljubitelje jazza TOREK, 6. aprila: 8.10 Gbsbena
matineja - 10.15 ^Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Mirko Le^ošck: Dostopnost in gospodarnost gnojil za poljedeljstvo v naših razmerah -
12.40 Lepe melodije z orkestrom Morton Gould - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Moj svet je glasba
- 15.30 Glasbeni intermezo -
16.00 „Vrtiljak** - 16.40 Rad imam glasbo - 18.15 V torek na svidenje!
- 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča - 20.00 Prodajalna melodij -
20.30 Radijska igra - Borislav Mi-hajlovič: Komandant Seiler - 22.15 Sodobna češka komorna glasba
SREDA, 7. aprila: 8.10 Operna matineja - 9.25 Iz glasbenili šol -
10.15 Pti vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Janez Marinšek: Kako thraniujcmo živila v hladilniku -•
12.40 Po domače - 13.30 Mporo-j čajo vam ... - 14.10 Majhen kon-'ccrt lahke glasbe - 14.35 NaS poslušalci čestit ijo in pozdravljajo -
*	15.30 Glasbciii intermezzo - 16.0C .,Vrtiyak“ - 17.10 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otrodl -
10.45 MOZAIK
10.50 OTROSKA MATINEJA: Pika Nogavička, Skrivnosti živau
 TV KAŽIPOT
14.00 MEDNARODNI MOTOKROS - prenos iz Orehove vasi
14.55 KONJSKE DIRKE V AINTREVU - posnetek
15.25	PLAVALNI TROBOJ ^ ; i.i MJuADINGEV;. i JUGOSLAVIJE : NDR : POJ-SKE - prenos
17.55 POSTAVI SE NA LASTNE NOGE - ameriSci film
19.45 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.30	3-2-1
20.35 KARADJOZ - humoristična oddaja
21.35 VIDEOFON
21.50 ŠPORTNI PREGLED
22.20	POROČILA
PONEDEUEK
9.05
9.35
10.30
10.45 11.00
14.45 15.40 15.55
16.10
16.45
17.38
17.40
18.00
18.15
18.30
19.00
19.05 19.50
20.00
20.25 20.35
21.25
22.05
ODPRTA UNIVERZA TV V Soli NEMŠČINA ANGLEŠČINA OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE
TV V Soli - ponovitev NEMSCINA - ponovitev ANGLEŠČINA - ponovitev
FRANCOŠČINA MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, PleŠivec do 17.00)
NAPOVED SPOREDA MENDO IN SLAVICA RISANKA OBZORNIK
DIABETES (sladkorna bolezen)
MOZAIK
MLADI ZA MLADE CIKCAK TV DNEVNIK 3-2-1
ENA IN TRI - film iz serije VOS
KULTURNE DIAGONALE
POROČILA
TOREK
9.35
10.40
11.00
14.45
15.55
15.55 16.10
16.45
17.45
18.00
18.15
18.30
19.00
19.05
1$.30
TV V Soli RUSCINA
OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE
TV V Soli — ponovitev RUSCiNA - ponovitev TV VRTEC ANGLEŠČINA MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00)
TIKTAK: Umba Kumba in lončarjeva hči RISANKA OBZORNIK
SLOVENSKI TOP POPS: Skozi 25 let - I. oddaja MOZAIK
ELEKIRONSKA OBDELAVA PODATKOV STARŠI IN OTROK -
II.	oddaja
19.40 PET MINUT ZA BOUSl JEZIK - 7. oddaja
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 NEPOZABNI FERNAN-DEL: Akrobat - francoski film
22.05 NOKTURNO: Max Reger
-	Variacije
22.35 POROČILA
SREDA
8.15 TV V Soli
17.15 SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU — posnetek v barvah iz Japonske
17.45 PIKA NOGAVIČKA -švedski film
18.15 OBZORNIK
18.30 VAS SLAGER sezone (vmes Mozaik)
19.05 NA SEDMI STEZI -športna oddaja
19.25 NAS EKRAN
19.45 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 K. Bertfeldt:	RENESANČNE ZGODBE -nemška TV drama
21.50 GILBERT BECAUD -:’I. oddaja
ČETRTEK
9.35 TV V Soli
10.30 NEMŠČINA
10.45 ANGLEŠČINA
11.00 FRANCOŠČINA
14.35 TV V Soli — ponovitev
15.40 NEMSCINA - ponovitev
15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00)
17.45 VESELI TOBOGAN:
*	= Valdoltra - II. del
18.15 OBZORNIK
18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI -poljudno znanstveni film
19.00 MOZAIK
19.05 ENKRAT V TEDNU
19.20 VSE ŽIVUENJE V LETU DNI - serijska oddaja
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 ZIMSKI TURIZEM: Četrtkovi razgledi
21.35 Iljf-Petrov:	ZLATO TELE - nadaljevanka
22.15 EVROPSKO PRVENSTVO V KOSARKI -posnetek iz Antwerpna
23.15 POROČILA
PETEK
9.30	TV V SOLI
11.00 ANGLEŠČINA
14.40 TV V Soli - ponovitev
16.10 SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU - barvni p>osne-tek iz Japonske
17.30 VIJAVAJA-RINGARA-JA - 8. oddaja
18.15 OBZORNIK
18.30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA
18.45 VARIETE
19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 PRIJATEUSKO PREPRIČEVANJE - ameriški film
22.45 IZKAŽIMO SE - quiz TV Beograd
24.00 POROČILA
SOBOTA
9.35 TV V SOLI (do 11.00)
16.25 DRŽAVNO PRVENSTVO V KOSARKI -srečanje: CZ : LOKOMOTIVA in JUGOPLASTI-KA : ORIOLIK
18.00 OBZORNIK
18.15 NARODNA GLASBA -oddaja TV Beograd
18.45 HOLANDSKI DRAGULJI - serijski film
19.15 MOZAIK
19.20 SPREHOD SKOZI CAS: Leto 1941 - III. oddaja
19.45 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 GLASBENA KRIŽANKA - 5. oddaja
21.35 REZERVIRANO ZA ' SMEH
22.05 NEPREMAGUm - serijski film
22.55 TV KAŽIPOT
23.15 POROČILA
JUGOBANKA
<
ObP^
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA, Celovška 106
CELJE,
Titov trg 7
Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini
# zbira hranilne vloge občanov
# vodi devizne račune občanov
# opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini
# daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite
Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke naložijo tudi pri tujih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in to v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici.
Prihranki v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah lahko prav tako dvigajo v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE.
Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
peč mm,
vlili/
kcal/h
Portret tega tedna
Človek proti človeku
Komunist proti komunistofn — Je spor končan?
Primer diplomiranega ekonomista Vladislava Seni-čarja je nekaj let razburjal novomeško javnost. Nekateri so v njem videli donkihotskega borca za pravico, drugi so ostro obsojali njegove postopke in dejanja. Spor med komunisti je -tako so rekli v sredo na seji častnega razsodišča sloven-
skih komunistov in novomeškega komiteja - zdaj končan.
Ostaja dejstvo, da je Vladislav Seničar v tem „svojem boju za golo življenje", kakor pravi sam, napisal okrog 130 različnih pisem na raz-lične naslove - na občinskem, republiškem in zveznem nivoju.
„Zadovoljen sem, da je Komunist zapisal, da sem ostal človek in komunist. Drugega človeškega in moralnega zadoščenja ne iščem!" trdi tisti, katerega življenje v zadnjih letih so nekateri označili kot občanovo civilno smrt. ,J*rosim vse, ki sem jih užalil, naj mi oproste, če mi morejo. Drugače naj me tožijo na sodišču, “ pravi Seničar in poudarja, da so pravzaprav vsi, s katerimi se je boril na življenje in smrt - njegovi znanci, prijatelji, sošolci, pobratimi!
- In kaj naj narede tisti, ki jih je v svojem boju za obstoj, kot pravi, žalil z neofa-šisti, neobelogardisti, \ cicibani, ljudmi s slamo v glavi?
,Mvaležen sem jim, vsi so mi pomakli, da smo poiskali rešitev. Za izkušnjo smo bogatejši, kaj takega se ne bo več ponovilo!"
- Tik preden je prišlo do pomiritve, je Seničar s spretno potezo izkušenega taktika v tedniku z največjo naklado v Sloveniji na celi strani dvignil sebe in pokopal nasprotnike. Na seji je z neštetimi uradnimi spričevali dokaziov)al svoje duševno zdravje.
„To me najbolj boli, da nekateri mislijo, da duševno nisem zdrav. Ogromno sem psihično pretrpel v tem času, prav tako je veliko pretrpelo moje sorodstvo. Iz bitke sem prišel zdrav, čeprav sem v tem času izgitil veliko denarja. “
- Občinski tajnik Dušan Zupanc je označil, da je Seničar s potezami spretnega finančnega strokovnjaka dvigal svojo odškodnino, kot je padal dinar.
„Tovariši, v tem času sem bil brez dela (prejšnji sekretar Miroslav Vute mu ga je poiskal in stanovanje z njim, a ga ni sprejel - opomba pisca). Za obstoj sem zapravljal svoje prihranke, starši svoje. Upravičen sem do odškodnine... “
In tako naprej v tem stilu. Afera z obračunom in besednjakom, ki se ga ne bi sramovala niti Clay in Fra-zier v svojem klovnovskem početju in boju za zaslužkom pred boksarskim dvobojem stoletja. In prava burka hkrati, v kateri ni mogoče vedeti, kdo izgublja in kdo dobiva. Namesto pred partijo gre spor pred sodišče. Borba človeka proti človeku ... Spor, ki mu ni videti konca, čeprav je končan.	J,	SPLICHAL
i
KOLEKCIJA
Pomlad prihaja, pomlad je tu...
Iz Zvezne republike Nemčije je prišlo te dni na kratek oddih na svoje domove v Spodnjem Posavju več fantov in deklet, ki delajo v zahodnonemških tekstilnih in konfekcijskih tovarnah v Schwaben* buigu, Muenchnu, Essnu, Hannovru ter nekaterih mestih v pokrajini Schleswig-Holstein. ,V Nemčijo se bodo vrnili šele po veliko-' nočnih praznikih. Na pobudo našega uredništva in s sodelovanjem tovarn Lisca, Novoteks, Beti, Labod in Komet bodo dekleta, ki so zaposlena v znani konfekcijski tovarni „Hochmode“ v Magdeburgu, danes ob 19. uri na manjši nK)dni reviji v veliki dvorani hotela
SREMIČ v Krškem predstavile, kaj trenutno navdušuje zlasti mladi ženski svet na zahodu. S serijo „vročih hlačk^* bodo med drugim pokazale, kako gredo same v korak z modo. Z brigadirskimi in taborniškimi kratkimi hlačkami, ki so jih dekleta pri nas nosila že pred 15 in celo 20 leti, pa bodo med drugim potrga, da moda na zahodu pravzaprav zaostaja in nam — vsaj ^ede tega — pač ne more pokazati nič novega! — Na modni reviji bodo znani domači kon-fekcionaiji pokazali tudi bogato izbiro „vročih hlačk“, kakršne so te dni že začeli izvažati v Zah. Nemčijo, sosedno Italijo in Francijo. — Na sliki: skupina deklet iz Spod. Posavja, ki delajo v Magde-
burgu.
(Foto: Ivan Koren)
w Bivši ženi nastavil mino?
Ko je Angela Grmovšek v MaU Loki pri Trebnjem 26. marca okoli 5. ure zjutraj pritisnila na kljuko hišnih vrat, da bi odšla v službo, je nenadoma strahovito počilo: eksplozija je raznesla vrata in Grmovškovo ranila. Strahoviti pok je ogrozil tudi njenega 15-letnega sina Matjana. W ogledu so ugotovili, da je mino nekdo nastavil na zunanji strani vrat. Dejanja so osumili Marjana Grmovška, bivšega Angelinega moža. Preiskovalni sodnik je zanj odredil preisko-valni zapor.	j
PIJANA PREPIRLJIVCA - V gostilni „Rog“ v Kočevju sta se 25. marca ob 19.45 prepirala in prerivala pijana Jože Mikec iz Rudnika in Srečko Strle s Trate. Miličniki, ki so posredovali, so oba napotili domov, zdaj pa se bosta zagovarjala še pred sodnikom za prekrške.
Razgrajači pred sodiščem
Razbili za 671 din gostilniške opreme in posode — Nekateri še za ta »greh« niso bili kaznovani, pa so že zagrešili več novih
Zaradi predrznega, brezobzirnega in nasilni^ega obnašanja so kočevski miličniki predali sodišču devet izgrednikov, večina jih je še mladincev. Sest je domačinov, trije pa so sezonski delavci.
Dosedanje življenje teh fantov kaže, da so nagnjeni k nasilju. Vsi so se namreč morali doslej že od 2 do 8-krat zagovaijati pred sodnikom za prekrške, nekateri pa tudi pred sodiščem. Nasilneži so: Mirko Lužar, Rajko Benčina, Drago KosmanJn Janez Kovač, vsi iz Konca viRi; Stanko Lovšin iz Mrtvic, Jožo Brodarič iz Gorenja, Ivan Jolič iz Gornjih Ložin, Ivan Begič iz Grčaric in Dušan Vidmar iz Kočevja.
Našteti so 30. januarja letos ponovno sodelovali v pretepu v gostilni „Pod lipco“ v Stari cerlcvi. Pri tem so razbili za 671,50 din steklenine in razne gostinske opreme. Izmed pretepačev je bil lažje poškodovan le Br^arič.
21. marca zvečer sta se Lužar in Kosman skupno s Slavkom Prazni-
Dvignil sem slušalko, in še preden sem utegnil odpreti usta, sem z onega konca žice razločno zaslišal živčen glas: „Halo!“
Nisem vedel, kaj bi drugega, pa sem že jaz rekel: „Halo.“
Trenutek tišine, nato reče živčni glas začudeno:
,4Ialo? “
Začuden sem bil tudi jaz: „Halo? “
Trije trenutki tišine. Nato vpraša glas še bolj začudeno: „Kdo je tam? “
Končno je tudi mene že ves čas zanimalo, od kod in zakaj tak živčni glas. Nisem si mogel kaj, da ne bi vprašal:
„Kdo pa tam? “
Sest trenutkov tišine. Živčni glas je izgubil živce: „Kaj pa se vas to tiče!“ No, sem pričel razmišljati sam pri sebi, saj se me morda res ne. Minilo je še šest trenutkov, in že sem mislil položiti slušalko, ko spet zaslišim znani glas z onega konca žice:
„Halo!!!“
Zdramil me je iz raz-niišljanja in v prvem trenutku si nisem mogel izmisliti nič kaj bolj duhovitega, pa
sem že kar samodejno ponovil: „Halo!“
Zdaj je v njem vse prekipelo:
,J*oslušajte, vi norec ... kreten ... in bizgec ...“
No, sem si mislil, vidiš, saj ve, s kom govori, kaj pa potem sploh še sprašuje? Toda on je divjal naprej:
„... vi pasji sin! Ali sploh veste, od kod kličem? To je medkrajevni pogovor! Vsaka sekunda stane 60 par ..
vsaj glavne misli njegove male politične razprave lahko zabeležil. To moram razložiti tovarišem v kolektivu. To je prava ustvaijalna kritika!
Moja poslušnost ga je zmedla. Za trenutek je utihnil, nato pa preveril, če sem še na svojem mestu:
,4IaIo? “
Zaskrbljenemu vprašanju sem seveda moral pritrdilno odgovoriti:
PO TELEFONU
Vidiš, sem si spet mislil, kako ima vse lepo izračunano. Pri nas vedno pozabljamo na to, kako se na pošti neutrudno vrte števci pogovorov v naše breme. Pri mojem sobesedniku je to čisto drugače. Iz razmišljanja me je zbudil njegov za dva tona zvišani glas:
„. .. tako zapravljate naš dragoceni čas in z malomarnim odnosom do naše družbene stvarnosti kopljete jamo celotnemu sistemu socialističnega samoupravljanja . ..“
Bil sem kar tiho in iskal svinčnik in papir, da bi si
„Halo!“
Spet se je zmedel. Za božjo voljo, pa menda ne po moji krivdi?
Revsnil je kot razdražen tiger:
,JPrekleti halo! Reci že kaj drugega ali pa te oderem na meh!“
Prijetno me je presenetilo, da je prešel na tikanje. Pa pravijo, da se je po telefonu težko zbližati, daje res topel stik nemogoč. Bolj meje zaskrbelo, kaj bi moj prijatelj na oni strani žice pravzaprav hotel slišati. Sicer me odere na meh! T:iko na hitro — saj veste, pri telefonu pa je tre-
ba misliti hitro in odgovarjati še hitreje, ker teko sekunde po 60 par — se nisem mogel domisliti ničesar bolj tehtnega, pa sem rekel kar:
„Ku-ku!“
Na oni strani žice je nekaj zaropotalo, morda je padel stol... Samo da se ni mojemu prijatelju kaj zgodilo? Že sem ga hotel vprašati, kako je z njim, ko privre skozi žico:
Jt...!“
... in tako dalje — prav podobno, kot sem slišal kleti soborca nazadnje, ko smo služili kadrovski rok v Karlovcu.
Onemu na drugem koncu žice ni uspelo kletvice izpeljati do konca, zaletelo se mu je in bruhnil je v silovit kašelj. Zazdelo se mi je, da je treščil slušalko na vilice in res ... zaslišal sem znak centrale:
„Tu-tu-tu-tu-tu ...“
Ne vem zakaj, morda mi je bilo žal, da se jfe lep tovariški razgovor z neznancem tako hitro končal, toda otožno sem vprašal v slušalko:
„Halo? “
Odgovora pa ni bilo.
M. MOSKON
kom spet pretepala v Konca vasi; 24. marca zvečer pa je Mirko Lužar ponovno razgrajal v gostilni „Pod lipco“ v Stari cerkvi.
Samo za plavalce!
Brežičane vabijo danes na poskusno vožnjo čez Savo pri Budiču. Zvedeli smo, da skoraj ni verjetnosti, da bi se splav drugič potopil, kljub vsemu pa bodo imeli prednost dobri plavalci. Vodstvo pripravljalnih del je dobilo za to priložnost tudi 15 posebnih potapljaških garnitur iz kluba za podvodni šport v Crikvenici; čeprav upajo, da teh naprav ne bodo potrebovali, so torej le vsestransko poskrbeli za dober preizkus plovnosti splava.
Okraden med molžo
Ko je te dni 24-letni Drago Stopar iz Podgorice v sevniški občini prišel kot običajno k 70-letnemu Alojzu Požunu po mleko, je ugotovil, da je Požun v hlevu, kjer molze kravo. Obiskovalec je naglo smuknil v prazno hiŠo in iz vojaškega kovčka vzel 4500 din, ki jih je imel Požun pripravljene za napeljavo elektrike. Ko je lastnik tatvmo kasneje odkril, je takoj posumil Stoparja, in ko gaje ostro prijel, je le-ta tatvino priznal in po posredovanju milice denar tudi vrnil.
Danes bo londonsko razsodišče , pri Organizaciji združenih narodov, ki bdi nad etničnimi skupinami In skrbi za narodnostna vprašanja, dokončno razsodilo o zadevi, ki jo je sprožil neki novomeški občan. Razsoditi mora kratko, a jdfflo; dl j« ravnanje s Cigani v novomeški občini (ia na Dolenjskem), ki so ga praktično uzakonili tudi s ^epi dolenjskega kluba poslancev, genocid ali ne.
Kot nam je uspelo izvedeti v kratkem telefonskem pogovoru z Londonom, vztraja gospod J. C. Archi-bald, da bo vodfl zadevo tudi na današnji seji na tem, da je ravnanje s Cigani genocid, in pravi, da bo danes dopoldne tako tudi razsodil. V tem primeru bo, kot pravi, zahteval za Cigane na tem območju velikanske odškodnine, Id pa visoko presegajo občinske možnosti v proračunih, ki se ne smejo ^večati za več kot 10,8 odstotka. Če bo tudi o^od* nino iztožil, bodo občine na Dolenjskem oškodovale vse, ki jih podpirajo iz prora-^čuna, predvsem Šolstvo.
1
Svojci izseljencev, ne zamudite ugodne priločnosti za obisk svojcev v ZDA, Kanadi in Avstraliji.
Informacije: Gregorčičeva 13, 61001 Ljub^ana, tel. 21-701
UGOAGENT,
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI; ob«nske konference SZDL Brožiče, Črnomelj, Koćevje. KrStco, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Ciril , Gril. Jože Jeke, Ivan Kastner, Lojzka PotrC, Slavko Smerdel in Franc Stajdohar.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone GoSnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria BaCer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ana VitkoviC In Ivan Zoran. Tehnični urednik; Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 8 ZDA dolarjev, pri čemer Je žr vfltet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). NaS de'Hzni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI; lem vlSine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero) .13 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista; 6fi din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja b^'^oda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do ptoklica cenik St. 4 od 6. L 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TF.KOCI RACUN Drl podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA TN UPRAVE; 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poltni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaroč^ih rokoDisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna-»Ljudske prav'ce« v Ljubljani.
L