GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2001 1 352(497.4 Ivančna Gor i cS) „_..........................._........m......-i co 120010125,3 Številka 3 letnik T marec: 200 1 LaM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamasSlamas.si Bralcem Klasja želimo za veliko noč dosti pirhov in kolačkov. (Foto: LS) ZADNJA NOVICA ZA PRIDELOVALCE MLEKA Kmečki sindikat je ob podpori Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze z zaporo na vseh enotah Ljubljanskih mlekarn dosegel 2,5 tolarja višjo ceno mleka v primerjavi z decembrom 2000. Očitno je bil to edini način, da so kmetje prišli do minimalne ekonomske cene. Sejna soba občinske zgradbe je bila na 17. seji ivanškega občinskega sveta premajhna, da bi sprejela vse, ki so zadnji marčevski četrtek hoteli vanjo, svetnikom so namreč o svojih težavah s Kamnolomom prišli potožit vaščani Podsmreke in Velike Dobrave. Kasneje so sprejeli še najpomembnejši sklep - proračun za leto 2001, ki so ga, kot se spodobi, zalili s šampanjcem. Višnjegorka Andreja Travnik je v teh dneh odpotovala čez lužo, kjer se bo 22. aprila s še tremi Slovenkami udeležila tekmovanja za Miss Havvaiian Tropic. Pred odločilnim nastopom v Las Vegasu bodo naše lepotičke posnele še predstavitveni videospot in si privoščile krajši izlet po Ameriki. Člani Kmetijske zadruge Stična so se srečali na Muljavi. Osnovna šola Stična je 28. marca gostila finale državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu, na katerem je nastopila tudi naša ekipa. Po napetih tekmah je na koncu zmagala ekipa iz Ormoža, na drugo mesto seje uvrstila ekipa iz Dola pri Hrastniku, na tretje rokometaši iz Škofje Loke, naši pa so osvojili odlično četrto mesto. Komunalno podjetje obljublja, da bo v začetku maja začelo odvažati kosovne odpadke in avtomobilske školjke. V nekaterih predelih naše občine bodo imeli precej dela; upajmo, da nam tega ne bodo dodatno zaračunali. Leto 2000 je bilo za članice Društva podeželskih žena najuspešnejše doslej. OLIMPIC SPORT Trgovina za šport in prosti čas Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, Slovenija PON-PET: 9.00-19.0 SOB: 8.00 - 13.00 GROSUPLJE tel 01 787 23 BESEDE UREDNIŠTVA M Spoštovano bralstvo Klasja, tokrat delamo časopis v prvoaprilskem vzdušju, kar pa ne pomeni, da naš urednik Andrej svojega dela ne jemlje zelo resno. Ne, prav z zadnjimi močmi meje, medtem ko z računalniškim mojstrom postavljata časopis, poklical, naj vendar že končno pošljem uredniško ' besedo. Kot vdana pomočnica se seveda sedaj potim jaz, saj kakorkoli obrnem, pri Klasju se ni zgodilo nič razburljivega. Razen, seveda, da smo dobili novo sodelavko in da končno potekajo dogovori o uradnih urah na Klasju. Pa ni prvoaprilska šala, nikakor ne, teh si mesečnik pač ne mo're privoščiti. To smo pravzaprav poskusili samo enkrat, koje kolega, urednik športne strani, ljudstvo "naprvoaprilil" s potegavščino o tem, da pride k nam teniški as Goran Ivaniševič. Ker nam ni uspelo, da bi časopis izšel točno prvega aprila, smo seveda izpadli kot rumeni tisk, tega pa si občinski .časopis pač ne more privoščiti. Čeprav naši "rumeni" poskusi pravzaprav doživijo največjo branost. Taki pač smo. Novice, novičke in še resnice, resničke nas naredijo bolj žive. Čimveč živosti med branjem Klasja, morebiti na pomladnem soncu vam želimo, če pa boste tudi sami prispevali kak člančič, naj ne bo daljši od petinštirideset vrstic in seveda, naj bo, "za božjo voljo", podpisan. Lep pozdrav Ksenija M. KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska ces 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-8Ć NASA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7875-210 LOGO KAJ SE NUDIMO? NIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH IL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, lALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! 120010125,3 STRAN Na zadnji (sedemnajsti) seji ivanškega občinskega sveta so sprejeli proračun za leto 2001 GARDEROBE IN SANITARIJE BODO V OBČINSKI LASTI Ko so svetniki in predstavniki občinske uprave prihajali na marčevsko sejo, jih je pred vhodom v občinsko zgradbo presenetil dober ducat vaščanov Velike Dobrave in Podsmreke, ki so zbranim prišli povedat svojo plat zgodbe v zvezi z urejanjem in sanacijo Kamnoloma Podsmreka. Da krajanom Višnje Gore ne bi bilo treba predolgo čakati, so se svetniki odločili, da bodo del točke o peskokopu prestavili na začetek seje, čeprav je bilo že takrat jasno, da se občinski svet na tej seji do Kamnoloma s sklepom ne bo opredelil. "Če bomo kaj sprejeli, bo to škodilo ali krajanom ali lastnikom podjetja," je ugotovil Dušan Stranad in svetniki so se z njim strinjali. Kamnolom, kdo bo tebe ljubil? V imenu nezadovoljnih krajanov sta govorila Jože Kralj iz Velike Dobrave in Milan Viršek iz Podsmreke. Poudarila sta, da ureditveni načrt, ki ga je narisalo podjetje Urbana iz Velenja, ne zagotavlja normalnega bivanja ljudi. Moti jih miniranje, prah, tresljaji, opažajo poškodbe hiš, direktor Kamnoloma Jožo Nosan pa od njih zahteva, da vsako škodo dokažejo, kar je menda zelo težko. Nad izkopom bi morala stati zaščitna ograja, a jc ni, kar je lahko zelo nevarno, dvomijo pa tudi v študije in meritve, ki so jih naredile strokovne institucije. "Predstavniki peskokopa se do nas obnašajo zelo arogantno in celo cinično, pa tudi občinski svet podcenjujejo, saj so rekli, da tudi če bomo prišli sem, si vi ne boste upali nič narediti," je dejal Viršek. Vaščani so na koncu rekli, da bodo tolerantni in da so se pripravljeni pogovarjati in pogajati, omenili pa so, da bi del rešitve lahko predstavljala renta. Direktor Jože Nosan je dejal, da na strokovnost izdelave sanacijskega načrta ni bilo pripomb, ljudje, ki se pritožujejo, pa verjetno niso dovolj strokovno osveščeni, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da se z vaščani Male Dobrave, ki je po njegovih besedah peskokopu bližje kot Velika Dobrava, zelo dobro razumejo. "Če bodo ljudje strokovno (tudi s podpisi ljudi, ki imajo doktorat) dokazali, da jim peskokop povzroča škodo, bomo plačali. Za vse, kar se zgodi v Podsmreki, smo krivi mi," je ugotavljal Nosan. Občinski svet se je odločil, sestaviti posebno komisijo, ki bo pomagala pri iskanju konsenza med Kamnolomom in vaščani Podsmreke in V. Dobrave, v kateri bodo vsi trije višnjegorski svetniki (Franc Godeša, Pavel Groznik in Dušan Strnad) ter podžupanja Milena Vrhovec. Proračun so zalili s šampanjcem V prejšnji številki Klasja je Danijela Pirman že pisala o osnutku letošnjega proračuna, ki se v končni podobi ni kaj dosti spremenil. Omeniti velja, da bo občina za dograditev garderob za potrebe Nogometnega kluba Ivančna Gorica Izviru (investitorju objekta) namenila 10 milijonov tolarjev, in to šele potem, ko se bo lastništvo garderob in sanitarij preneslo na Občino Ivančna Gorica. Za modernizacijo in asfaltiranje 600 metrov ceste do Kamnega Brda so namenili milijon tolarjev, nekaj več denarja, kot so sprva načrtovali, pa bo šlo tudi v mošnje neprofitnih organizacij in ustanov. Ker je sprejetje proračuna zelo pomemben dogodek, so ga svetniki in ostali prisotni zaznamovali s kozarčkom šampanjca. Dom starejših občanov bo izvajal pomoč družini na domu O delu centra za socialno delo v lanskem letu je poročala direktorica Jožica Matjašič, kasneje pa so se svetniki pogovarjali o izvajanju socialne oskrbe na domu od julija naprej. Takrat bo namreč center za socialno delo prekinil s to obliko pomoči in svetniki so se odločili, da bo to dejavnost od takrat naprej izvajal Dom starejših občanov iz Grosuplja. Suhi most Jožica Jakopin in Uroš Erjavec iz IMP Livarja sta predstavila program priprave ureditvenega načrta za deponijo odpadnih livarskih peskov Suhi most, svetniki pa so ga z večino glasov tudi sprejeli. Spremenjen Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Ravnateljica vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček je predlagala spremembe in dopolnitve pravilnika, po katerem sprejemajo otroke v vrtec, saj je bilo v prejšnjih letih precej otrok, ki so imeli enako število točk; po novem bodo kriterije le razdrobili. Na novo so dodali kriterij o večkrat odklonjenih otrocih, umaknili so kriterij staršev samohranilcev, saj so tega nekateri s pridom izkoriščali, odštevali pa bodo točke za napačne podatke. "Pri posameznih primerih vrtec lahko sprejme otroka mimo kriterijev, na podlagi potrdila centra za socialno delo, enako pa velja tudi za otroke s posebnimi potrebami," je povedala predsednica odbora za družbene dejavnosti Francka Vidmar. Svetniki so novi pravilnik potrdili. JANJA OMAHEN 26. ZASEDANJE CCIT V STIČNI CCIT (Comite catholiqe interna-tional pour les tsiganes - mednarodni katoliški odbor za cigane) je organizacijsko telo v okviru RKC, ki na evropski ravni združuje pastoralne delavce, ki se v posameznih državah ukvarjajo z duhovno oskrbo ciganov in drugih "nomadov" oz. migrantov (ljudi, ki večino svojega časa preživljajo "na poti", npr. piloti, pomorščaki, vozniki tovornjakov, pogosto tudi turisti). Odbor je bil ustanovljen kmalu po II. vatikanskem koncilu in se sestaja vsako leto v drugi državi, posebej v državah, kjer so cigani že stoletja vsaj delno stalno naseljeni in so del domačega prebivalstva. Letos je udeležence iz dvajsetih evropskih držav prvič gostila Slovenija. Organizacijo srečanja je velikodušno prevzel kočevski župnik Marjan Lampret (naš rojak iz Šentvida pri Stični), stiski opat dr. Anton Nadrah in samostanska družina pa so udeležence gostoljubno sprejeli pod svojo streho. Srečanja so se udeležili oziroma ga pozdravili mnogi ugledni gostje, med drugimi msg. Hamao (predsednik vatikanskega papeškega sveta za pastoralo migrantov, po rodu Japonec), mgs. Edmund Farhat (papeški nuncij v Sloveniji), nadškof dr. France Rode, predstavnika luteranske in pravoslavne cerkve ter predstavnik Urada za narodnosti pri vladi republike Slovenije in tajnik Zveze Romov Slovenije. CCIT ima cerkvenopravno urejen status, vendar je pri svojem delovanju neodvisen in nikomur zavezan. Je izrazito ekumensko in mednarodno naravnan. Pri srečanju in bogoslužju sta sodelovala tudi predstavnika luteranske in pravoslavne cerkve, saj so med cigani tudi člani teh dveh krščanskih cerkva (npr. na Madžarskem, v Romuniji, Srbiji). Podpredsednik CCIT je npr. madžarski protestantski pastor Antal. Člani pristopajo k CCIT kot posamezne osebe in ne kot delegati cerkvenih ustanov ali predstavniki cerkvene hierarhije. ČAS PRI CIGANIH Da bi se približali pojmovnemu svetu ciganov, vsako leto obdelajo temo, ki bi neciganom pomagala bolje razumeti to etnično skupnost. Tema letošnjega srečanja je bilo pojmovanje časa pri ciganih, iz česar sledi tudi njihovo pojmovanje dela, zaposlitve itd. Cigan vedno živi v sedanjosti, tudi njegov jezikovni izraz ne pozna prihodnjega časa. Zato se ne peha za uspehom, premoženjem, zanima ga trenutna zadovoljitev potreb. Živi iz rok v usta, delo pa je zanj vse, kar počne: pogovor, ples, petje, zabava... Zato ne bo delal, kadar so njegove trenutne potrebe zadovoljene. Ženske so "gospodarice" doma, zato cel dan po malem nekaj počnejo. Moški pa skrbijo, da jih zunanji svet ne ogroža. Marsikdaj vidimo moške brezdelno postavati, vendar je ta "brezdelnost" utemeljena v nenehni pripravljenosti za eventualni spopad z zunanjim svetom. Ciganski otroci so deležni ljubezni in pozornosti; če starši iz kakršnega koli vzroka odpovedo, skrb zanje prevzamejo sorodniki ali širša skupnost. V EVROPI JE OKOLI 18 MILIJONOV CIGANOV, ki se delijo v več jezikovnih in kulturnih podskupin. V Sloveniji živi približno 8000 Romov. V zahodni Evropi žive poleg Romov tudi Sinti in Manuši (Manouches). Pogosto imajo že stalno bivališče ali pa potujejo po deželi z avtodomi oz. turistično bolj atraktivnimi, tradicionalnimi bivalnimi vozovi na konjsko vprego. Ti mobilni cigani so navadno sejmarji, poulični (pre)pro-dajalci, lastniki lunaparkov, včasih tudi cirkusanti, ali pa v Južni Franciji ali Andaluziji dobrodošla turistična atrakcija. V Italiji, npr. v Furlaniji Julijski krajini, moški pogosto delajo kot poljski delavci, ženske pa kot strežnice ali čistilke. Ker žive že več stoletij v posameznih zahodnoevropskih deželah, so si v večinski skupnosti "gadjev" (gadžev, t.j. neciganov, "civilov", kot nam pravijo naši Romi) pridobili nek socialni status. Imajo pravice pa tudi dolžnosti kot vsi ostali državljani. (V Belgiji starši izgube pravico do otroškega dodatka, če otrok ne pošiljajo v šolo oz. ne poskrbe za njihovo šolanje). Ciganski otrok se prvič sreča z jezikom večine v otroškem vrtcu, ki je dvojezičen, in pomaga premostiti otroku jezikovno bariero ob vstopu v šolo. Tak vrtec že imajo naši prekmurski Romi, ki so s svojim načinom življenja (stalno bivališče in urejena zaposlitev) zelo podobni zahodnoevropskim ciganom. Naši sosedje Avstrijci imajo močno romsko skup- nost na Gradiščanskem. Na srečanju smo lahko videli njihove časopise, knjige in šolska berila v romščini. Trenutno se bore za to, da bi krajevne table na ozemlju, ki ga poselju-jejo, poleg nemških, hrvaških ali madžarskih oznak nosile tudi romske. Madžarski cigani se dele v več podskupin, vsaka ima svoje značilnosti. Znani so cigani - glasbeniki, ki so skorajda pravi stereotip za madžarsko folkloro. V Debrecinu obstaja zanje posebna glasbena šola, kjer se glasbeno izmojstrijo; marsikateri madžarski glasbenik je ciganskega porekla. Življenje Romov v vzhodni Evropi pa je večinoma še vedno pretežno "nomadsko" in neurejeno. Med najrevnejše spadajo romunski Romi, ki naj bi se ukvarjali s poljedelstvom, pa jih pri nas večkrat srečujemo med ilegalnimi prebežniki. Ko pridejo na zahod, ti prišleki povzročajo velika trenja, saj se ukvarjajo z beračenjem, krajo in sumljivimi posli, kar vse meče slabo luč na domače romsko prebivalstvo. V vsej tej raznolikosti smo lahko zaznali tudi težave in probleme, ki jih poznamo pri nas. Na tiskovni konferenci je naš vladni predstavnik obljubil, da se bo romska problematika začela reševati celovito in ne več parcialno (pri nas se z Romi ukvarja kar več ministrstev, od MNZ do ministrstva za delo in socialne zadeve, ali pa se z njo morajo ukvarjati kar posamezne občine ali celo KS). Obljubil je tudi, da bo vlada poskrbela za finančna sredstva, da bi vsaj delno krila stroške tega srečanja, enega redkih, ki se na evropski ravni posveča romski problematiki in ki je vsekakor pripomoglo tudi k razpoznavnosti Republike Slovenije. Po besedah M. Lampreta je "bogata Cerkev" v celoti prevzela na svoja pleča to finančno breme, saj bi bilo nemogoče, s skromnimi, od prijateljev in znancev "naberačenimi" sredstvi financirati organizacijo srečanja, zaključni izlet in vso oskrbo udeležencev, če ne bi bilo tudi gostoljubnega "nadvse bogatega" stiškega samostana. Tudi to srečanje je bilo ne le uveljavitev Slovenije, temveč tudi naše občine. M. A. Ficko JOŽE GLAVIC JE PREJEL BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE Domžale so 6. marca gostile najbolj požrtvovalne posameznike, skupine, zavode in druge organizacije v tamkajšnjem Kulturnem domu Franca Bernika so namreč podelili priznanja ter nagrade civilne zaščite. Med nagrajenci je bil tudi Jože Glavič, namestnik ravnateljice Osnovne šole Stična, ki je v tem šolskem letu vodil kar dva uspešna projekta Izmik 2000; enega na matični šoli, drugega pa na višnjegorski podružnici, zanju pa je izdelal tudi posebna elaborata. Njegovo prizadevnost so opazili na Občini Ivančna Gorica, zato so ga za bronasti znak civilne zaščite tudi predlagali. "Pri teh dveh reševalnih akcijah sem nastopal kot koordinator, ki je uskladil delo šole, gasilcev ter civilne zaščite in bilo je kar naporno. Še naprej se bom trudil, da bi se stanje na področju reševanja izboljšalo," je povedal Jože Glavič. JANJA OMAHEN Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, c-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN OBČNI ZBOR RDEG IVANČNA GORICA 2. marca 2001 je bil v sejni dvorani občine redni občni zbor regijskega društva ekološkega gibanja (v nadaljevanju RDEG) Ivančna Gorica. Na njem so soglasno sprejeli poročilo o delu RDEG-a v letih 1977 - 2001, poročilo nadzornega odbora, razrešili dosedanje vodstvo in izvedli volitve v organe društva. V razpravi je predsednik društva Franc Heglcr poudaril pomen skrbi za zdravo in čisto okolje v naši občini in podrobno razgrnil dejavnosti društva v preteklosti in prihodnosti. Ekološke patrulje so odkrile približno 20 okolju in človeku nevarnih žarišč, ki lahko sčasoma postanejo prave EKOLOŠKE BOMBE Ker so tla v naši občini pretežno kraška, so divja odlagališča odpadkov zelo nevarna, še posebej, če se nahajajo v bližini vodnih izvirov ali zajetij (npr. v zapuščenem peskokopu v Potoku pri Stični). Z divjih odlagališč so odstranili približno 540 m3 komunalnih odpadkov in okoli 50 odvrženih avtomobilov, ki so se jih znebili neozaveščeni občani. V kmetijstvu uporabljeni nitrati, odpadne vode iz neurejenih individualnih greznic, odpadna olja in strupi z divjih odlagališč pronicajo v podtalnico in zastrupljajo pitno vodo. S pomočjo republiškega inšpektorata in občine seje na divjih odlagališčih vzpostavilo prejšnje stanje. Tudi na turističnih pešpoteh morajo člani gibanja pobirati smeti, ki jih puščajo za seboj neozaveščeni "ljubitelji narave" (npr. trasa Ivančna Gorica - Gradišče - Šentvid pri Stični). Vsem tem zgoraj omenjenim "ekološkim bombam" bi se lahko izognili, saj so posledica nemarnosti posameznikov. Težje se je dogovarjati z večjimi onesnaževalci in doseči takojšnje ali postopno izboljšanje stanja. Se vedno ostajajo velik problem ekološko sporna farma Stična, ki čezmerno onesnažuje okolje (zrak, vodotoke), DARS z neurejenim odvodnjavanjem avtoceste, in sirarna Stična, ki z odplakami zastruplja Stičnico in tako posredno tudi Krko. Več posluha za okolje sta pokazala tako zdravstveni dom, ki je prešel na okolju bolj prijazno ogrevanje, in IMP - Livar, ki se pod novim vodstvom skuša prilagoditi evropskim standardom tudi na področju varstva okolja. Kot je poudaril direktor Osterman, ki je bil na občnem zboru, se želi IMP - Livar uveljaviti na evropskem tržišču kot sodobno, kvalitetno in okolju prijazno podjetje. Kot dobitnik ISO 2001 želi Livar pridobiti tudi certifikat poslovne odličnosti. Ta certifikat pomeni, da jc podjetje ljudem in okolju prijazno (filtriranje dimnih in prašnih izpustov, občutno znižanje stopnje hrupa, analiza in sortiranje odpadkov, urejanje že obstoječe deponije in njena sanacija s pomočjo ekološke rastlinske čistilne naprave). NAČRTI RDEG-a Vodilo je skrb za zdravo, človeku prijazno okolje. Poleg že obstoječih, še ne zadovoljivo rešenih problemov se jim zdi pomembno še naslednje: a) izredno povečan promet skozi središče Ivančne Gorice ekološko obremenjuje kraj in prebivalce (vrtec z igriščem, zdravstveni dom, neprimerna prodaja zelenjave in sadja tik ob cesti oz. križišču); b) predvidena obrtno-industrijska cona naj vključuje dejavnosti, ki ekološko niso sporne (zaradi premajhne zmogljivosti naše čistilne naprave je ekološko vprašljiva nova čistilnica oz. pralnica, ki naj bi med drugim prala tudi bolnišnično perilo in delovna oblačila zdravstvenih delavcev; odseljeno podjetje INDOS nam je "zapustilo 38 sodov izredno nevarnih kemičnih odpadkov, ki jih je ekološka patrulja odkrila. S pomočjo inšpektorata so bili odstranjeni in uničeni v tujini.); c) prostorski plan za Ivančno Gorico naj predvidi obrtno industrijsko cono v ekološko sprejemljivi oddaljenosti od stanovanjskih sosesk; d) DARS naj na zahtevo občine takoj začne graditi čistilno napravo, ki bi prečiščevala meteorne vode z avtoceste pred izpustom v Višnjico. Sedaj se z motornimi olji in izpuhi onesnažene meteorne vode izlivajo naravnost v Višnjico, jo onesnažujejo, in z njo posredno tudi Krko, ter zastrupljajo travne površine ob avtocesti in vzdolž vodotokov; e) za ekološko ozaveščanje prebivalstva bo RDEG pripravil razstavo, izdal več publikacij in skušal pridobiti šole z našega območja za mednarodni projekt EKO šol (za zdravo življenje po šolah). Našemu ekološkemu društvu želimo pri delu mnogo vztrajnosti in uspehov. Z občnega zbora je poročala M. A. Ficko POVABILO Ministrstvo za okolje in Turistična zveza Slovenije tudi letos s posebnim pismom vabita vse prebivalce Slovenije na spomladanske aktivnosti za bolj urejeno življenjsko okolje. Povabilu se pridružujeta tudi Občina Ivančna Gorica in njena Turistična zveza. Neposredni organizatorji akcij bodo krajevne skupnosti, turistična društva in krajevni odbori. S tehničnimi sredstvi pa bo morala na vsak način sodelovati tudi komunalna služba. Pobudniki pričakujejo, da bodo aktivnosti potekale vse leto, še posebej pa pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. Tedaj so namreč vremenske in vegetacijske razmere ugodne za to početje, med prazniki pa se že začne turistična sezona. Nasvidenje pri spomladanskem urejanju okolja svojega kraja. LS REGULIRALI VIŠNJICO Delavci Hidrotehnika iz Ljubljane so zaključili z regulacijo Višnjice, ki jo je naročilo in plačalo ministrstvo za okolje in prostor. Zdaj pride na vrsto še gradnja dveh novih mostov v Stranski vasi stara namreč nista več primerna zaradi premajhne nosilnosti in prepustnosti vode. To investicijo bo morala plačati Občina Ivančna Gorica. JO. REDNI ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV v naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora: mesec redni odvoz papir steklo kovine april 2., 3., 4., 6., 9., 10., 11., 13., 16., 17., 18., 20., 23., 24., 25., 27., 30. 12., 26. 5. 19. maj 2., 3., 4., 7., 8., 9., 11., 14., 15., 16., 18., 21., 22., 23., 25., 28., 29., 30. 10., 24. 3., 31. 17. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v maju odvažalo kosovne odpadke. Med kosovne odpadke sodijo: pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati, drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovni odpadki niso avtomobilske školjke, akumulatorji in drugi nevarni odpadki. Načrt odvoza kosovnih odpadkov: ponedeljek 7. 5. 2001 KS Ambrus in KS Zagradec torek 8. 5. 2001 KS Krka sreda 9. 5. 2001 KS Muljava, KS Dob četrtek 10. 5. 2001 KS Temenica, KS Sobrače, KS Šentvid - okolica petek 11. 5. 2001 KS Šentvid - naselje ponedeljek 14. 5. 2001 KS Stična, KS Metnaj torek 15. 5. 2001 KS Ivančna Gorica - okolica sreda 16. 5. 2001 KS Ivančna Gorica - naselje četrtek 17.5.2001 KS Višnja Gora - okolica petek 18. 5. 2001 KS Višnja Gora - naselje Kosovne odpadke je treba primerno sortirati, zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti ob kontejnerju, kjer običajno pobiramo odpadke. Javno komunalno podjetje Grosuplje V Ivanini Gorici so odprli enoto finskega podjetja Lindstrom SKRBIJO ZA DELOVNE OBLEKE V Ivančni Gorici so odprli enoto finskega podjetja Lindstrom, ki je specializirano za izposojo in nego tekstilij. Lastnik in predsednik uprave podjetja Jukka Roih jc v svojem nagovoru povedal, da imajo zdaj približno 1300 zaposlenih v devetih evropskih državah, v prvi slovenski poslovalnici (na Ljubljanski cesti 1 v Ivančni Gorici), ki jo vodi Zvone Volk, pa so zaposlili devet ljudi, od tega kar štiri iz naše občine. Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret je v družbi lastniku finskega podjetja in vodje slovenske poslovalnice prerezal trak. Lindstrom ponuja najem, pranje, popravila in redno dobavo delovnih oblek, ki jih imajo v beli, modri ter zeleni barvi. "Zdaj sodelujemo s 63 slovenskimi strankami, pozneje pa bi radi svoje storitve razširili po vsej državi," je dejal Volk, ki je zagotovil, da sta pranje in vzdrževanje izjemno strokovni, tako da so vplivi na okolje minimalni. Kljub temu je predsednik regijskega društva ekološkega gibanja iz Ivančne Gorice Franc Hegler zelo nezaupljiv. Povedal je, da so se že v začetku lanskega avgusta na upravni enoti Grosuplje pozanimali o lokacijskem, gradbenem in uporabnem dovoljenju podjetja, a odgovora še vedno niso dobili. "Skrbi nas, da Lindstrom prekomerno obremenjuje okolje, saj po naših podatkih nimajo urejene čistilne naprave pred izpustom v kanalizacijo. Zahtevali bomo analizo emisije snovi v kanalizacijo, parameter onesnaženosti vode, količino snovi v odpadni vodi, emisijski faktor obremenjevanja in učinek čiščenja odpadne vode," je na koncu dejal Hegler. Sicer pa Lindstrom že sodeluje z nekaterimi podjetji v občini. Skrbi za oblačila zaposlenih v Sir-paku, Pekarni Gorenc in Čistilnem servisu Medved. "Z delovnimi oblekami nimamo nobenih skrbi več. Njihov šofer pripelje in zloži v omarice čiste obleke, umazane pa odpelje," je povedal Primož Podržaj, vodja proizvodnje v Sir-paku. JANJA OMA H EN OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI LJUBLJANA Občni zbor je bil 22. februarja 2001 ob 18. uri. Zbrali smo se člani iz različnih občin, nekaj pa se jih je včlanilo na novo. Na zboru smo poslušali poročilo o delu društva v prejšnjem letu. Oddano je bilo 670 psov in 417 muc. Veliko smo se pogovarjali o možnem sodelovanju z različnimi ustanovami, kot so: inšpekcijska služba, higieniki in policija. Dobro bi bilo sodelovati tudi z vrtci in šolo. Bili smo tudi na predstavitvi društva in naših zakonov o zaščiti živali v Budimpešti. Po nekaterih državah imajo dobro urejene zakone, ki zadevajo kmetijstvo in živali, najbolj pa na Poljskem. V Estoniji o zakonu šc razpravljajo. Od Ministrstva za obrambo smo dobili v uporabo tudi zemljišča za dobo 10 let. Urejeno bo zasilno zavetišče s 15 do 20 pesjaki in nekaj kletkami za muce. S tem problem seveda ne bo rešen, a začetek je. Postavljeno pa naj bi bilo do poletja. Sedež društva iz Mengša se bo preselil v Ljubljano. Azil pa bo v Ljubljani - Šentvid, na Rojah. V azilu bo možna tudi redna zaposlitev, zato bi potrebovali več članov za zaščito živali, ker nas je premalo. Sprejeli smo tudi nova pravila društva in izvolili novo vodstvo društva. Občni zbor smo zaključili z vprašanji in predlogi ob 20. uri. Član društva za zaščito živali Ljubljana Martin Kastelic RAZMISLIMO IN U KREPAJ M O (Ob svetovnem dnevu vode in Zemlje) Nezdrava hrana, onesnažena voda, ozonske luknje, povečano sevanje, mešanje letnih časov, zadušljiv zrak, hrup, kupi plastike, nore krave in skoraj za vsakim grmom zapuščen avtomobil so samo nekatera znamenja, da imamo globoko ekološko krizo v svetovnerh merilu in na lokalni ravni. V lokalnem obsegu lahko marsikaj storimo tudi sami. Nemudoma moramo spremeniti življenjske navade in razvade in s tem tudi odnos do življenjskega okolja. Morda le še ni prepozno? V tovrstna prizadevanja se bo po svojih močeh vključil tudi naš časnik. Opozarjal bo na kričeče primere nasilja nad naravo in pohvalil uspešne varovalne podvige. Sodelujmo. POHOD PO KS METNAJ Na seji sveta KS Metnaj se je rodila ideja, da pripravimo rekreativni pohod po naši KS. Krajevni župan in svetniki so predlog podprli. Pokrovitelj je bil tako znan. Priprave so stekle in skupaj s sodelavcema smo se lotili organizacijskih priprav. Načrtovali smo takole: dobimo sponzorje, zadevo spravimo na Internet, obesimo plakate, pričakujemo 30 do 40 pohodnikov. V lepem zgodnjespomladanskem nedeljskem jutru se v Mekinjah na startu zbere kar blizu 200 pohodnikov. Zgibank je seveda premalo. Kako nas bo postregla Lojzka na cilju petkrat več od predvidenih? Zdaj vemo, koliko nas je. Ura je osem in krajevni župan napove odhod. Kolona se raztegne proti Gradišču. V Katujcah zavijemo v gozd in si ob poti ogledamo kraško jamo, ki jo je Jurčič opisal v povesti Jama, po kateri se pride na oni svet, po Brezovški hosti nadaljujemo pot proti Dobravi. Za hip se ustavimo, pojemo štrukelj, bolj trdo zavežemo čevelj pa naprej po sončni poljski poti proti Pristavi. Tu je naslednji postanek pri Okornovih. Uredimo stvari, privežemo dušo, pa spet naprej. Priključijo se nam novi pohodniki. Pot nadaljujemo proti cerkvici na Pristavi in se strmo spustimo do Belentina. Mlinsko kolo škropi vodo na vse strani, mlina ni slišati. Hud vzpon do Srnica, kjer na sčaka osvežilna pijača našega sponzorja, katero s traktorjem prevaža Viktor. Kako prija osvežilni napitek! Preko Debeč nadaljujemo pot mimo spomenika in naprej proti Planini. Sem napredek prihaja prepočasi. Službe so daleč, pogojev za klasično kmetijstvo ni, denarja, volje in ljudi za preusmeritev pa tudi ne. Čas se je tu že kdaj ustavil! Nadaljujemo vzpon do Osredka. Pogled zdrsi po okoliških hribih. Slivna z Vačami in Geossom je blizu. Pa Janče, Prežganje in Štanga so kakor jaslice pred nami. Že smo na Obolnem na kmečkem turizmu Bcrčon. Malo si oddahnemo, posrkamo nekaj za novo moč. Viktor pripelje otroke s traktorjem. Povzpnemo se na vrh Obolnega. Prelep razgled na vse strani nam daje občutek, kot da smo v raju. Lepo vidimo Kum pa Alpe in Triglav, pa Krim, Snežnik in Trdinov vrh. Občudujemo lepote Slovenije. Po lepi jasi kar zdrsnemo proti Poljanam. Nasadi jagod in jabolk že nabirajo sonce, ki ga bodo ujeli v slastne plodove. Se šilec medice pa nazaj v hrib na Veliki vrh. Mejni kamen na vrhu jc nekoč delil stisko in šentviško faro, kot nas pouči eden od pohodnikov. Po gozdni poti se spustimo do Razpotja in do Goričice, od koder je lep razgled na Metnaj, kjer je naš cilj. dečka. Upam, da ni bilo prehudo. Še malo pokramljamo s prijatelji in se počasi raziđemo. Vsi smo zadovoljni v spoznanju, da smo brez večjih težav prehodili sorazmerno naporno pot. Vsi smo zmagali. Naj povem še to, da ta pot povezuje vseh 10 vasi KS Metnaj in jc dolga približno 15 km. Če seštejemo vse vzpone, bi prišli kar blizu 1000 m visoko. Pokrovitelj pohoda je bila KS Metnaj, sponzorja pa Pivovarna Union in Pekarna Grosuplje, za kar ■se jim prav lepo zahvaljujemo. Lepa hvala tudi prijaznim domačinom, ki so nam postregli ob poti. Seveda se lepo zahvaljujemo tudi Bojanu Zajcu iz Mekinj in Gregorju S Pristave pa proti cerkvi in naprej... Ko se spuščamo proti Metnaju že slišimo glasbo, kajti na cilju na kmečkem turizmu Miglič nas je pričakal tudi ansambel. Prvi že odhajajo, da naredijo prostor za nas, ki smo malo poznejši. Lojzka nam postreže z odlično gobovo juho in pečenko, ki nam po prijetni hoji še kako tekne. Naš sponzor obdari še 73-lctncga Rajka Miketiča iz Ljubljane, ki je bil najstarejši pohod-nik, in seveda najmlajšega 5-letnega Marka Gorenca iz Hrastovega Dola. Da ni vse tako lepo, kot se nam zdi, nas opozori pes, ko ugrizne ■ ■■■■::.< »Si Podobniku z Dobrave za sodelovanje pri pripravi pohoda. Naj povem tudi to, da smo uporabili tudi sodobno tehnologijo, saj si priprave in izvedbe ter slike s pohoda lahko ogledate tudi na Internetu, in sicer na naslovu: www.myfreehost.com/ks-metnaj-pohod/pohod.htm Glede na veliko zanimanje zadovoljnih pohodnikov je prav gotovo smiselno, da bi podobno prireditev organizirali tudi prihodnje leto. Lojze Podobnik EKSKURZIJA NA PRIMORSKO V počastitev materinskega dne smo se tokrat odpravile na strokovno ekskurzijo na Primorsko. Obiskale smo vinsko klet Vinakoper, kjer smo med ogledom njihove kleti med drugim izvedele tudi to, da je bila klet zgrajena leta 1953, da letno pridelajo 4 milijone litrov vina, precej več rdečega kot belega, in da ga 85% prodajo na domačem trgu. V kleti imajo tudi največji leseni sod v Sloveniji. Drži 41.427 litrov, narejen je bil pred tridesetimi leti. Delali so ga sodarji iz Tacna, za izdelavo pa so porabili kar sedem kubičnih metrov lesa. Samo obroči tehtajo dve toni. V kleti imajo sicer veliko lesene posode, kar za milijon litrov.Vino, predvsem sorto cabernet-sauvignon, negujejo tudi po sistemu barik. Barik pomeni majhen sod. Sodi so uvoženi iz Francije, saj tam menda raste poseben hrast, ki izloča najboljši tanin- ta da vinu poseben okus. O kakovosti njihovih vin smo se prepričale na degustaciji. Pot smo nadaljevale v staro mestno jedro Kopra. V času antike se je imenovalo Capris-Kozji otok. Zato je koza zaščitni znak Vinakoper. V 30 letih 20 stoletja je Mussolini dal otok povezati s kopnim. Tako je nastal polotok, največje mesto in pristanišče v slovenskem primorju. V zgodnjem popoldnevu smo prečkale državno mejo. V Trstu smo se po številnih stopnicah povzpele na Grajski grič do stolnice sv. J usta in nadaljevale pot ob obali do gradu Miramare. V njem smo občudovale ohranjene umetnine iz prejšnjih stoletij. Proti večeru smo obiskale še turistično kmetijo Hudičevcc ter se prijetno utrujene vrnile domov. Tekst in foto: Nataša Erjavec Z zanimanjem smo prisluhnile razlagi vodičke v vinski kleti. Skupinski posnetek pred gradom Miramare OB 60. OBLETNICI USTANOVITVE OF Dan upora okupatorjem praznujemo letos v znamenju 60. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, začetnice upora proti tujim osvajalcem, ki so spomladi leta 1941 nasilno zasedli našo deželo ter nameravali za vselej izbrisati slovenski narod z zemljevida Evrope. Odločitev ustanoviteljev OF, da navkljub silni premoči italijanskega fašizma in nemškega nacizma povežejo vse zavedne Slovence, ne glede na njihovo svetovnonazorsko propadnost, v boj za obstanek in preživetje slovenskega naroda, je bila zgodovinskega pomena. Z njo smo se Slovenci pridružili svobodoljubnim državam protifašistične koalicije in osvobodilnim gibanjem drugih evropskih narodov ter dočakali konec druge svetovne vojne skupaj z njimi kot zmagovalci. V boju proti okupatorjem smo ustvarili svojo lastno slovensko partizansko vojsko. Z njeno pomočjo smo osvobodili tudi večji del ozemlja, ki si ga je po prvi svetovni vojni prilastila Italija, to je večino Primorske in Slovenske Istre z dostopom do Jadranskega morja. V duhu načel t.i. Atlantske listine, ki so jih veliki zavezniki razglasili sredi leta 1941, smo si že med vojno uveljavili pravico do lastne državnosti. V skupno državo narodov Jugoslavije smo vstopili prostovoljno, s svojo republiko, vlado in parlamentom, kot suveren ter enakopraven narod, s pravico do združitve, pa tudi odcepitve iz te državne skupnosti. To dejstvo je bilo kasneje, v letu 1991, odločilnega pomena za mednarodno priznanje naše osamosvojitve in dokončne ustanovitve lastne države, Republike Slovenije. Druga svetovna vojna je narodom Evrope prizadejala veliko gorja in trpljenja. Tudi Slovenci smo doživeli mnogo hudega, zlasti ker so okupatorji v svojih poizkusih, da zatrejo upor, izkoriščali in spodbujali tudi naše notranje delitve in spopade. Vendar so za zgodovinsko oceno narodno osvobodilnega boja najpomembnejše pridobitve, ki jih danes uživamo vsi Slovenci. Ponosni smo lahko na to, da smo bili v velikem svetovnem spopadu s silami mračnjaškega fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni na strani svobodoljubnega sveta, da smo dali pomemben prispevek k zmagi vrednot, na katerih je utemeljena svobodna Evropa in organizacija Združenih narodov. Z osvoboditvijo Primorske in dostopa do morja je Slovenija povečala svoje človeške, prostorske in gospodarske danosti, ki so predpogoj za uspešen obstoj samostojne države. Na izkušnjah in izročilih boja za svobodo sta se krepili tudi naša državljanska samozavest in odločnost, ki sta bili potrebni za odločilni korak k osamosvojitvi Republike Slovenije pred desetimi leti. Bogdan Osolnik Območno združenje borcev in udeležencev NOB Grosuplje vabi ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in 60. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda: • na slovesnost, ki bo v četrtek, 26. aprila 2001 ob 12.30 uri pri spomeniku talcem v Radohovi vasi. Slavnostni govornik bo LADO KOCJAN, sledil bo kulturni program; * •!- :jt :j: :|: :ji :i: :j: ;[: * # :|t :|: • na slovesnost, ki bo v petek, 27. aprila 2001 ob 11. uri v avli Osnovne šole "Louis Adamič" v Grosuplju. Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije MIRAN POTRČ. Sledil bo koncert PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA. SPOMINČICA IZ VIŠNJE GORE Dnevnik Slovenec je 17. februarja 1938 objavil: Na zasedanju banskega sveta je 16. februarja v nadaljevanju razprave o kmetijstvu govoril Franc Štrubelj o regulacijskih potrebah svojega okoliša, zlasti o regulaciji Višnjice (Franc Štrubelj - Mehle s Peči - je bil tedaj župan Višnje Gore). Opomba: Še v letu 2001 nimamo na mestnem zemljišču Višnje Gore regulirane Višnjice. Nekdanja Skupnost za ceste Slovenije, njen naslednik DARS in podjetje SCT niso izpolnili mnogih svojih obljub, tudi te ne. Občinski svetniki, kje ste? Mihaela Zaje J KRVODAJALSKA AKCIJA V Rdeči križ Grosuplje vabi občanke in občane na enodnevno krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, 7. maja 2001, v Kulturnem domu Ivančna Gorica za področje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Odvzem krvi bo od 7. do 12. ure. Hvala vsem, ki ste in boste darovali kri. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE OBČNI ZBOR KOLESARSKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE 10. februarja 2001 je bil v prijetnem okolju gostilne Krpan občni zbor društva. Najpomembnejše točke dnevnega reda so bile poleg obveznih poročil o finančnem poslovanju in delu v preteklem letu, razrešitev starega vodstva in izvolitev novega ter sprejem programa dela za novo sezono. društvo V novem koledarskem letu bo prednostna naloga društva pridobivanje novih članov in širitev zanimanja za kolesarjenje, ki je eden najpopularnejših in najučinkovitejših načinov pridobivanja in ohranjanja telesne kondicije ter temelj za ohranjanje dobrega zdravja. Članst- vo naj bi širili tudi zunaj občinskih meja. V novi sezoni bodo ponovili dobro sprejete družinske izlete v Dobrepoljsko dolino in po Rimski cesti. Veliko truda bodo vložili v izvedbo celoletne akcije Vzpon na Pance, kjer pričakujejo več kot 500 udeležencev. Organizirali bodo veliko kolesarsko prireditev, maraton treh občin, katere trasa bo potekala na področju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zvezo šoferjev in avtome-hanikov Grosuplje in osnovnimi šolami grosupeljske občine bodo izvedli akcijo Sto čelad za varnost kolesarjev v prometu, v okviru katere bodo podarili varnostne čelade predvsem mladim kolesarjem ter tako opozarjali na pomembnost tega varnostnega pripomočka. Kot vsako leto bo tudi letos vsem članom društva omogočena organizirana udeležba na kolesarskih prireditvah po Sloveniji in v tujini, in sicer: 6.5.2001 maraton ob Krki, 19.5.2001 kolesarski izlet v Metliko, znan kot belokranjska vigred, 9.6.2001 maraton češenj, 7.7.2001 maraton okoli Pohorja, 8.7.2001 maraton Pranja, 19.8.2001 Rudijev memorial, 1.9.2001 juriš na Vršič, tu pa je še avstrijski maraton Wildon, katerega datum bo znan kasneje. Iz naštetega je razvidno, da se aktivnost društva po nekajletnem mrtvilu širi na vseh področjih, zato naj ob koncu velja poziv vsem, ki si želite sodelovanja v društvu: pokličite na telefon 041 449 252 g. Blaža Malnarja, pri katerem boste dobili vse informacije v zvezi s članstvom. KD Grosuplje Andrej Jerman ROMI ZAKONE RAZUMEJO PO SVOJE V Ivančni Gorici seje zadnji teden v marcu prvič sestala komisija za spremljanje romske problematike, v kateri so zastopane tako strokovne službe (predstavnici centra za socialno delo, policije in šole), kot tudi krajani Ambrusa in Zagradca ter občinski svetniki. "Poskusili bomo doseči, da nas bi Romi vsaj poslušali, čeprav napredek zagotovo ne bo kmalu opazen," je povedal župan Jernej Lampret. Kakšnih 50 Romov, ki živijo na vodovarstvenem področju med Zagradcem in Ambrusom, vedno pogosteje vzame zakone v svoje roke in po besedah domačinov so izsiljevanja, kraje ter nevarna divjanja z avtomobili vsakdanji pojav. Domačini jim nič ne morejo, saj se bojijo, da bi njihovi sosedje tudi uresničili svoje grožnje. Na sestanku komisije, ki se bo ukvarjala z Romi, so izbrali predsednika, Andreja Mirtiča, ki je poudaril, da morajo najprej pripraviti program dela, pri katerem bosta imela najpomembnejšo vlogo center za socialno delo in policijska postaja iz Grosuplja, ki z Romi veliko sodelujeta že zdaj. Zupan je na koncu poudaril, da bodo morali razmišljati tudi o zagotovitvi ustreznih življenjskih pogojev v naselju in socializaciji otrok v šoli. JANJA OMAHEN OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 20. 3. 2001, Grosuplje V torek, 20. marca, je v Kulturnem domu v Grosupljem v organizaciji Javnega sklada za kulturo OI Ivančna Gorica potekala Območna revija mladinskih pevskih zborov. Na reviji so se v prijetnem vzdušju predstavili mladinski pevski zbori iz OŠ Višnja Gora in OŠ Stična z zborovodkinjo Valerijo Rančigaj, PŠ Struge z zborovodjo Romanom Gačnikom, OŠ Dobrepolje z zborovodkinjo Rezko Šuštar, OŠ Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični z zborovodkinjo Marto Stcklasa in zbor KD Račna z zborovodkinjo Tanjo Gruden. Zapeli so pester izbor predvsem ljudskih pesmi, med njimi so se našle tudi nekatere napovedovalke pomladi. Strokovna spremljevalka gospa Tatjana Mihclčič Gregorčič je po koncu revije ocenila, da sc je najbolje odrezal Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje, ki se bo 29. marca pomeril na medob-močni reviji mladinskih pevskih zborov v prostorih OŠ Brezovica. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN 24. 3. 2001, Grosuplje V soboto, 24.marca, se je v Kulturnem domu Grosuplje v organizaciji Javnega sklada za kulturo odvijala Območna revija odraslih folklornih skupin. Prva je nastopila mlajša folklorna skupina Račna z vodjo Marijo Zaviršek, ki poleg zaključne skupine, folklorne skupine KD France Prešeren Račna letos praznuje 20-letnico svojega obstoja. Skupina je zaplesala splet pustnih štajerskih plesov, katerih avtor je Bruno Ravnikar. Folklorna skupina Zagradec z vodjo Natašo Hribar, ki je avtorica spleta, je predstavila splet plesov iz Bele krajine. Z ljudsko pesmijo nam je revijo popestrila Zarja - skupina ljudskih pevcev iz Račne - z vodjo Jožico Podržaj. Splet dolenjskih plesov pod avtorstvom in vodstvom Nataše Hribar je predstavila Folklorna skupina Vidovo Šentvid, KD France Prešeren Račna pa je zaključila s spletom goričkih plesov pod vodstvom Olge Gruden in z avtorjem spleta Dragom Vidovičem. Revijo si je strokovno ogledala Branka Moškon in kot najboljše izbrala splet dolenjskih plesov Folklorne skupine Vidovo Šentvid, ki se bo v maju odpravila na medobmočno revijo v Kočevje. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH PREDSTAV 28. in 29. 3. 2001, Kulturni dom Grosuplje V Kulturnem domu Grosuplje se je v dveh dneh "gledališkega maratona", ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, predstavilo okoli dvesto petdeset mladih igralcev in lutkarjev iz osnovnih šol v občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Vse predstave si je ogledala selektorica Simona Zore Ramovš, ki je v nastopu trinajstih gledaliških skupin natančno opazovala celostno podobo predstave. Selektorica je bila pozorna na igro in prepričljivost mladih igralcev, na kostume in sceno, na gibanje v prostoru, medsebojno komunikacijo igralcev, uporabo luči in drugih tehničnih pripomočkov, posebej pa na primernost izbire besedila mentorice glede na starost nastopajočih. Prvi dan se je predstavilo šest gledaliških skupin. Revijo je "odprla" in premagala tremo gledališka skupina podružnične šole Polica, ki je pod vodstvom mentorice Alenke Pečarič uprizorila Lainščkovo igrico Ko se ptički ženijo. Že dobro "ogreto" dvorano, v kateri se je trlo mladih gledaliških navdušencev, so razveselili učenci glasbeno-dramskega krožka podružnične šole Stična z mladinsko predstavo Bratovščina sinjega galeba avtorja Toneta Seliškarja. Učenci so na slikoviti in zelo lepi sceni nastopili pod vodstvom Mateje Humar. Iz osnovne šole Ferda Vesela sta se s pomočjo mentorice Marte Stcklasa predstavili dve gledališko-glasbeni skupini razredne in predmetne stopnje. Mlajša je zaigrala igrico Polžkov rojstni dan, starejši pa so nastopili v pravljici bratov Grimm (v priredbi Svetlane Makarovič) Volk in sedem kozličkov. Dobrepoljska dramska skupina in njihova mentorica Ema Sevšek so vsem gledalcem ponudili zanimivo Učno uro, priredbo besedila Toneta Partljiča. Mentorica Simona Nahtigal pa je svoje učence v dramskem krožku Osnovne šole Struge SUŠILNICE ZA LAN IN SADJE - POMEMBNA ETNOLOŠKA DEDIŠČINA (1) Sušenje je eden najstarejših načinov konzerviranja sadja. Pri nas je v zgodovinskih virih suho sadje oziroma njegova prodaja prvič posredno omenjena v 16. stoletju v zvezi s posameznimi mestnimi predpisi, ki so urejali prodajo sadja na živilskem trgu v Ljubljani. Suho sadje omenja tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, kjer med drugim piše, da so tedaj sušili jabolka, hruške, slive in breskve. Slive in breskve so olupili, iz njih odstranili koščice in sušili v krušnih pečeh, potem, ko so iz njih vzeli kruh, ali pa v posebnih sušilnicah. Sušilnica za lan in sadje na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Najbolj preprost način sušenja sadja je sušenje na soncu, ki je bilo razširjeno zlasti tam, kjer je dovolj sonca in suhega zraka, pri nas v Goriških Brdih, Brkinih, Vipavski in navdušila za klasično dramo Županova Micka prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta. Drugi dan je bilo še bolj pestro, saj je nastopilo sedem skupin pred popolnoma polno dvorano. Prvi so nastopili lanskoletni izbranci in kljub mladim letom - že "stari gledališki mački" iz skupine Kratkohlačniki kulturnega društva Zagradec. Z mentorico Katjo Šuštar so predstavili mladinsko igrico Vike Grobovšek z naslovom Lahko noč.Hudoba. Učenci dramske skupine podružnične šole Šmarje - Sap so zaigrali radijsko igrico Žarka Petana Obtoženi volk. Za igranje jih je navdušila mentorica Mojca Lešek, s katero že iščejo besedilo za novo predstavo. Mentorice Duši Hočevar, Martina Prhaj in Jelka Samec so z mladimi igralci podružnične šole Kompolje in vrtca Ciciban nastopile v predstavi Pomlad ima skrbi avtorice Tatjane Kokalj. Gledališka skupina Ostržek iz Ponikev in njuna mentorja Mateja Hočevar in Sašo Vlah so nam pokazali, kaj čaka tistega, ki vleče druge za nos, pa čeprav gre za Prvi april. Mentorica Marija Strnad svoje navdušenje nad gledališčem deli z dvema gledališkima skupinama osnovne šole Stična. Stičani so se predstavili s Sevcrjevo predstavo Nič nas ne sme presenetiti in že skorajda ljudskim junakom Krjavljcm v odlomku Pri Obrščaku iz Jurčičevega romana Deseti brat. Kot zadnji so nastopili živahni "mačkoni" lutkovne skupine Šole, ki pod vodstvom mentorice in slikarke Sandi Zalar vadijo na podružnični šoli Šmarje - Sap. Mladi lutkarji, ki so sami ustvarili zanimive lutke, so zaigrali priredbo Disneveve pravljice Mačke iz visoke vrste. Čeprav so se vse gledališke skupine zelo potrudile, sta po selektoričinem mnenju po kvaliteti najbolj izstopali predstavi gledališko-glasbenc skupine iz Šentvida s pravljico VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV ter pravljica lutkarjev iz Šmarja MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE. Prvi bodo gledališčnikc naših treh občin zastopali 11. aprila na medobmočni reviji otroških gledaliških skupin, Šmarčani pa dan prej (10. aprila) na medobmočni reviji otroških lutkovnih skupin v Cerknici. Selektorica Simona Zore Ramovš je letos pohvalila tudi gledalec, ki so zbrano sledili predstavam in nastopajoče nagradili z močnim ploskanjem. Vsem nastopajočim v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica čestitamo! Barbara Rigler Soški dolini, kjer je bilo od začetka 19. stoletja do konca petdesetih let 20. stoletja zelo razširjeno sušenje olupljenih sliv - prinel. Med stare načine sušenja sadja sodi tudi sušenje v posebnih sušilnicah, imenovanih pečnice ali lanišnice. To so bile samostojno stoječe manjše gospodarske stavbe, s kamnitim obodom kvadratnega tlorisa, ki je imel v eni od sten odprtino za kurjenje na v zemljo poglobljenem odprtem kurišču. Na kamnitem obodu je bila položena lesena lesa, na kateri se je sušilo na "uhlje" ali krhlje narezano sadje. Lesa je bila spletena iz leskovih šib ali viter. Za zaščito pred dežjem so bile sušilnice pokrite z dvokapno streho, ki so jo nosili štirje leseni stebri. Streha je bila navadno pokrita s slamo, deskami ali bobrovcem. Sušilnice so bile namenjene tudi za sušenje lanu in konoplje. Tako zasnovane sušilnice imenujemo tudi dimne sušilnice, ker je bilo v njih možno sušiti sadje samo v dimu. Tako sadje je imelo močan vonj po dimu. Zaradi varnosti pred požarom so dimne sušilnice postavljali nekoliko stran od domačije, navadno na robu sadovnjaka. Lep primer sušilnice, t.i. lanišnice za sušenje lanu, konoplje in sadja je ohranjen v bližini kozolca na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kamor je bila za potrebe nastajajočega muzeja na prostem na novo postavljena 1968, po vzoru neke stare sušilnice z Muljave. (se nadaljuje) Dušan Stepec, univ. dipl. etnolog PUSTOVANJE Pust je ljudska šega, praznovanje konca zime in začetka pomladi. Označuje hrupno veselje, obilno uživanje ob pustnih dobrotah in nenazadnje tudi ob upodabljanju mask. Prepričani o tem smo se člani Društva upokojencev Ivančna Gorica odpravili na veselo rajanje v Ribnico. Nekateri so imeli pomisleke zaradi oddaljenosti in slabega vremena, da bi se nam v še večjem številu pridružili. Pozornost in pravo vzdušje nam je pripravilo gostišče Pugelj. Navdušeni smo bili in tak je bil naš namen. Kar prehitro se je večer prevesil v drugo polovico, ko smo se podali v mrzlo sneženo jutro proti domu. V upanju, da nam bo gotovo uspelo še kdaj ponoviti tak ali podoben večer, vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite. Vsem, ki se boste podali z nami na katerokoli pot, zagotavljamo, da nam je v vaši družbi vedno lepo. Za Društvo upokojencev Ivančna Gorica Jožica Skubic STRAN Člani Kmetijske zadruge Stična so se srečali na rednem občnem zboru na Muljavi PRENOVILI BODO SKLADIŠČE SEMENSKEGA KROMPIRJA Letošnji občni zbor članov kmetijske zadruge je bil kljub prvemu aprilu sila resen, saj razmere v kmetijstvu še nikoli niso bile tako kritične kot zdaj, na kar so nenehno opozarjali vsi, ki so prišli do besede. Direktorica kmetijske zadruge Milena Vrhovec je povedala, da bo letos prenova Direktorica je prisotne seznanila tudi z načrtovano količino živali in pridelkov, ki naj bi jih zadruga odkupila v letošnjem letu (1000 pitancev, približno 20 konj, 180 telet, 4 milijone in pol litrov mleka, 450 ton krompirja, 122 ton semenskega krompirja). Darka Zupane Puš iz svetovalne službe je "Ob vključevanju v evropsku unijo kmete čaka še dolg kriievpot," je dejal Cveto Zupančič. skladišča semenskega krompirja v Ivančni Gorici njihova največja naložba, čeprav je adaptacije potrebnih tudi precej drugih objektov, a na teh se bodo morali zadovoljiti le z nujnimi vzdrževalnimi deli. Nekaj denarja za investicije so dobili s prodajo zgradbe na Muljavi, a v končnem seštevku bo to premalo, zato bodo morali najeti še kakšen ugoden kredit ali prodati nekaj premoženja. povedala, da se že precej govori (uradnih podatkov še ni!) o letošnjih subvencijah, za katere naj bi vloge začeli sprejemati junija, kmetje pa bodo imeli mesec dni časa za oddajo le-teh. Menda se v primerjavi z lanskim letom obeta samo ena razlika: lani so pridelovalcem krmnih rastlin priznali subvencijo v višini 27 tolarjev na hektar, letos pa naj bi jih 30, povišala pa naj bi se tudi premija za kravo dojiljo, z 18 tisoč na 30 tisoč tolarjev. Manjka komerciala Anton Čebular je opozoril, da v kmetijski zadrugi manjka nekdo, ki bi se ukvarjal s komercialo, saj imajo zdaj zaposleni preveč dela z drugimi stvarmi in to področje ni dovolj pokrito. Z njim so se strinjali vsi in Cveto Zupančič, predsednik zadruge ter član kmetijsko gozdarske zbornice, je ob tem dejal, da jih ob vključevanju v .evropsko unijo čaka še dolg "križev pot", pri katerem lahko kmetijsko gozdarska zbornica le moralno vzpodbuja kmete in druge organizacije, ki imajo že utečen sistem, saj je ona sama šc "premlada" in premalo uvaljavljena, zato pa se težko postavlja po robu močnejšim (političnim strankam, mlekarnam,...). V slogi je moč Prvo aprilsko nedeljo je bilo na Muljavi precej hudih besed izrečenih tudi na račun medijev, ki o kmetijski tematiki menda poročamo preveč enostransko in v škodo kmetov (za Klasje to ne drži, kajne?), pogosto pa so se govorci ustavljali tudi pri napovedani stavki mlekarjev, saj je njen uspeh odvisen predsvsem od enotnosti kmetov. Na občnem zboru so izvolili tudi novega člana upravnega odbora kmetijske zadruge: Antona Pckolja je zamenjal Marko Travnik. Spremenili so nekaj zadružnih pravil in sprejeli pravilnik o poslovni tajnosti. JANJA O M AH EN ZLATI ŽLICI NA 0B0LN0 IN PRISTAVO Turistična kmetija Berčon z Obolnega in izletniška kmetija Okorn s Pristave nad Stično sta prejeli priznanje edicije Vikend Magazina - priloge Dela in Slovenskih novic - ZLATO ŽLICO za kakovost in raznolikost ponudbe za hrano, ki je pridelana na kmetiji. Priznanje je dobilo 5 turističnih kmetij iz cele Slovenije, od tega kar dve iz naše občine. Na zelo odmevni prireditvi v restavraciji Maxim v Ljubljani sta se naši kmetiji tudi predstavili s svojimi dobrotami. S to prireditvijo in tudi s samimi turističnimi kmetijami je zelo lepo promovirana tudi občina Ivančna Gorica. Nagrajencema iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov. M. V Tefiarna (jrosuplje Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, d. d. 1290 Grosuplje, Gasilska c. 2 vabi k sodelovanju ELEKTROTEHNIKA ELEKTRONIKA ALI RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA za opravljanje vzdrževalnih del na računalniško krmiljenih sistemih peke pekarskih izdelkov. Zaželena dodatna znanja: - pogovorno znanje angleškega ali nemškega jezika - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Zaposlujemo ludi delavce za POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČU - priučeni in kvalificirani delavci različnih poklicev Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Pekarna Grosuplje, d. d., Gasilska c. 2, 1290 GROSUPLJE Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključenem postopku izbire. Ker načrtujemo prihodnost, tudi ŠTIPENDIRAMO za poklic PEKA IN ŽIVILSKEGA TEHNIKA. Svoj interes, da se nam pridružite že v času šolanja, lahko izkažete z vlogo, ki jo pošljite na naš naslov. Veseli nas, izobraževati in pridobili mlade, ki imate radi svoj poklic. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu št. 78 66 902. INSTITUCIONALNA UREDITEV KMETIJSTVA Institucija, ki je pooblaščena za vodenje kmetijske politike, zakonodajo s področja kmetijstva in komunikacijo s pristojnimi organi Komisije na področju skupne kmetijske politike, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). MKGP skrbi tudi za izvajanje kmetijske politike, postopoma (najkasneje do 31. decembra 2002) pa bo izvajanje nalog s področja skupnih tržnih ureditev in ukrepov razvoja podeželja ter gozdarstva v celoti prevzela Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). AKTRP se že kadrovsko in tehnično usposablja za prevzem nalog implementacijske in plačilne agencije ter bo usposobljena za izvajanje vseh nalog, ki jih določa pravni red EU. Za izvajanje dela nalog na področju spremljanja zunanjetrgovinskih tokov bo Slovenija najkasneje do 31. decembra 2002 kadrovsko usposobila in dodatno tehnično opremila tudi Carinsko upravo RS. Slovenija intenzivno gradi primerljiv Integrirani administrativni in kontrolni sistem za kmetijstvo (IAKS), ki bo s pravnim redom EU v celoti usklajen prav tako najkasneje do konca leta 2002. Za nadzor v skladu z zahtevami pravnega reda EU na področju skupnih tržnih ureditev, politike razvoja podeželja ter nekaterih drugih nalog bo najkasneje do 31. decembra 2002 kadrovsko in strokovno okrepljen Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo kot organ v sestavi MKGP. Za področje politike kakovosti bo Slovenija okrepila in usposobila MKGP. Slovenija bo za področje veterinarskih in fitosanitarnih vsebin najkasneje do konca leta 2002 okrepila in usposobila naslednje organe: Veterinarsko upravo RS, Službo za identifikacijo in registracijo živali ter Urad RS za varstvo in registracijo sort rastlin. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V LETOŠNJEM PRORAČUNU Občina Ivančna Gorica je kmetijstvu in gozdarstvu letos namenila 48 milijonov 118 tisoč tolarjev, od tega dober milijon in pol za subvencioniranje zatiranja mastitisa, dva milijona 338 tisoč za subvencioniranje umetnega osemenjevanja, nekaj več kot dva milijona za subvencijo pri nabavi semen, dober milijon za subvenioniranje ekoloških škropiv, devet milijonov in pol za subvencije pri odkupu mladega pitanega goveda in dva milijona za subvencioniranje premij krav molznic in plemenjakov. Pospeševanju čebelarstva so pripisali 150 tisoč, sofinanciranju društev pa milijon in pol tolarjev. Za izdatke strokovnih nalog gozdarske in kmetijske svetovalne službe se bo letos izteklo dva milijona in dvesto tisoč tolarjev. Posamezniki se bodo lahko potegovali za 19 milijonov tolarjev, in sicer je tekočemu vzdrževanju gozdnih cest namenjenih pet milijonov in pol tolarjev, gozdnim vlakam pet milijonov, agromelioracijam, čiščenju potokov in urejanju poljskih poti osem milijonov, za denarno pomoč pri izobraževanju s področja kmetijstva pa 600 tisoč tolarjev. Za zložbe zemljišč proračun predvideva štiri milijone, za pilotske projekte na pašnikih pa dva milijona in pol tolarjev. J. O. To je naša skrivnost Receptov za peko je veliko, a v Pekarni Grosuplje smo prepričani, da je nepogrešljiva sestavina dobre peke - ljubezen. Zatp smo pri nas zaposleni le ljudje, ki imamo radi svoj poklic. To boste začutili v naših izdelkih, v pogovoru in sodelovanju z nami. Prav zavzetost in skrbna priprava vsakega med številnimi izdelki sta vir uspešnega polstoletnega razvoja pekarne, kije v našem prostoru zaradi marsičesa posebnost. Tudi zato, ker smo vam na voljo ob vsaki uri in smo zadovoljni le, če vas lahko navdušujemo s slastnim okusom in odlično kakovostjo. 'V VEČJE PIHALO VELIKA REKA V ŠPANIJI I PRAMEN-ČEK SILVA ČUSIN m fig- - išk\ 1 «* ; MASA EMBA. LAŽE MREŽASTA POVEZAVA RDEČA ALI ČRNA P0VRT-NINA NEKD. JUG BOKSAR (TAD1JA) RIMSKI CESAR STROJE. PISEC IME VEČ SLOV. KRAJEV BARVAST PAPIRČEK NA ZABAVI TRAK BLAGA ZA 0BR0B-LJANJE OBVODNA VRBA VERSKO PREPRIČANJE (ORIG.) ENAKI ČRKI UDAREC S ŠIBO IGRALEC MARVIN VREZ0-VALEC V KOVINO SVETLANA MAKA-R0V1Č SL. PEVKA (MARTA) SLOVAŠKO MESTO ČOLN ENOJEC GR. BOG VETROV. EOL ZAJE-DAVSKA RASTLINA NIKO ROBAVS PREDELNA STENA P0VEZO VALEČ PROGRAMA PIANIST 3ERT0NCELJ BIVŠI AVS. SMUČAR (HANS) DOLGO ZGODOVINSKO OBDOBJE PREBIVALKE OTOKA KMEČKI VOZ z RAVNO PLOSKVIJO MARJANA LIPOVŠEK KRAJ PRI LJUBNEM ANG. PLOŠČIN SKA MERA NEMŠKA OBLIKA IMENA RUDOLF ELIZA-BETH TAVLOR An TELIČKA (NAREČNO) Pred potovanjem - Slej, da ne boš pozabil zalivati rože! - Brez skrbi, jaz že vem kaj je žeja. V Ivanćni Gorici bi moral biti patron sv. Krištof. Zakaj pa? Da bi ljudi čez cesto spravljal! Na zemljevidu naše občine je s krogom označen kraj, ki je sedež ene izmed krajevnih skupnosti. Na prazno črto napišite ime tega kraja. 18 STRAN BOLEČINA IN PRAZNINA V SRCIH JE OSTALA, SMRT NAM ATA V VEČNOST JE ODPELJALA. BOG ŽELEL JE TAKO, DA TRPLJENJE SE KONČALO BO. MIRNO IN SPOKOJNO JE ZASPAL, SVOJ KRIŽ Z RAMENA DAL. ZAHVALA V 69. letu življenja nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek ANTONIŽANC po domače Suhorjev z Muljave Vsem sorodnikom, sosedom, ostalim vaščanom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za sv. maše. Posebej hvala g. župniku, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2001. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. J V, POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE NOVAK s.p, Gubčeva cesta,8230 Mokronog TEL.:07-33-71-420 Mobitel.:050-633-954 - UGODNE CENE STORITEV -- BREZPLAČNA UPORABA HLADILNIKA -PLAČILO NA VEČ OBROKOV-- DEŽURNA SLUŽBA 0-24 h - " KOMPLETNA USLUGA NA ENEM MESTU" ^ f ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila sestra in teta v v v v FRANČIŠKA GREGORČIČ iz Valične vasi 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku Vinku Dragošu za lep pogrebni obred in g. župniku Jožetu Plutu za mašni govor. Še posebno hvala pogrebcem in Slavku Blatniku za nagovor ob odprtem grobu. Hvala tudi pevskemu zboru, organistu in vsem vaščanom za prečuti noči ob krsti. Vsi njeni Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete LEOPOLDE HOČEVAR, rojene RUS po domače Brkove mame iz Tolčan pri Zagradcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, tolažbo ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Zupančiču in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti ELIZABETE VARGA iz Šentvida pri Stični se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje ter darovali sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste darovali denar za sveto mašo. Zahvaljujemo se pogrebcem, pevcem in gospodu župniku Jožetu Koželju za opravljen obred in mašo. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne žene in mami KRISTINE PERKO, roj. CEGLAR iz Velikega Globokega 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Janezu Zupančiču in ostalemu osebju zdravstvenega doma, župniku Antonu Humerju za opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Krka ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči: domači POLICIJSKA KRONIKA JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je februarja 2001 na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 15 kršitev zoper javni red in mir. Od tega jih jc bilo 10 v zasebnem stanovanju, 5 pa na javnem kraju. Gre predvsem za kršitev, kakršne se pojavljajo iz meseca v mesec in o katerih pišemo v Klasju. Kršitelje primerno kaznujemo, prav tako tudi lastnike lokalov, ki ne upoštevajo predpisov. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 24 različnih kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za tatvine, vlome in poškodovanje tuje stvari, predvsem ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Se vedno beležimo vlome v vikende, predvsem na območju Zagradca in Višnje Gore. Iz vikendov storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati. Prav tako se občasno še pojavljajo vlomi v vozila, in to predvsem ob petkih in sobotah, v naselju Ivančna Gorica - velikokrat so zanje krivi lastniki sami, saj jih puščajo odklenjene, v njih pa različne stvari, ki jih zlikovci ukradejo in potem prodajo. Pogosto pa jc v avtu tudi denar. Zato voznikom predlagamo, naj svoja vozila parkirajo na vidnih in osvetljenih mestih in naj malo pogledajo, kaj se dogaja okrog njih. Če opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja po parkirnem prostoru ter pogleduje v vozila oziroma se na kak drug način sumljivo vede, naj to nemudoma sporočijo policiji in si zapomnijo čimbolj podroben opis osumljenca ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje lc-ta odpeljal. Vsi občani, ki bo karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometnih nesreči ali ki bi opazili storilca na delu oziroma begu, naj to sporočijo na policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla; z boljšim sodelovanjem med policijo in občani pa bomo dosegli, da se bodo izboljšale varnostne razmere, s tem pa tudi občutek varnosti občanov. PROMETNA VARNOST Februarja je bilo 19 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Vzroki za nesreče ostajajo enaki: prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje in premajhna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v naselju Ivančna Gorica ter na regionalni cesti št. 646 (Ivančna Gorica - Bič) in 216 (Ivančna Gorica - Zagradcc), kjer seje močno povečal promet. Februarja se je na avtomobilski cesti A/2 Ivančna Gorica - Višnja Gora zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi umrli. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih. Največ se jih zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz nje ter ob slabili vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, ko vozniki pri premiku vozila niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Policijska postaja Grosuplje vsak dan izvaja poostren nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Ivančna Gorica, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. Policijska postaja Grosuplje bo izvajala kontrolo hitrosti z lastnini radarjem na celotnem območju občine Ivančna Gorica, predvsem pa na odsekih cest, kjer sc dogajajo prometne nesreče, oz. tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestnopromctiii-mi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskih razmeram in ostalim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. Policijska postaja Grosuplje GRČA^ AH JEV Turistično društvo Grča Lučarjev Kal vabi člane in prijatelje društva na letni občni zbor, ki bo v soboto, 7. aprila v domu Grče na Lučarjevem Kalu. POPRAVEK V predzadnji številki Klasja smo v zahvali ob smrti Načeta Jancžiča z Vira pri Stični 42 izpustili del teksta. Popolno besedilo se glasi: Po hudi bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat Nace Janežič z Vira pri Stični 42. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali. Hvala za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče in prispevke. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Šentvida pri Stični, gospodu župniku, vaščanom, gasilskemu društvu Stična in zdravstvenemu osebju. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo STRAN 19 SIVA STRAN I_ S£08-- -1 KRISTINA STARC, ŠIMANKOVA MAMA IZ MEKINJ Kristina je bila najprej Plankarjeva z Velike Dobrave in se je pisala Podobnik. Ondi so imeli v Kristininem rodu veliko družino. Devet otrok se je rodilo očetu Martinu in materi Mariji, nekaj pa jih je pomrlo, ko so bili še čisto majhni. Med preživelimi devetimi je bila Kristina točno v sredini, po številu in po spolu. Ko je namreč naša slavljenka 24. februarja 1910. leta prišla na svet, sojo pričakali dva brata in dve sestri, za njo pa so prišli še štirje v enakem razmerju. Danes, po enaindevetdesetih letih, sta poleg Kristine živi le še sestri Roza in Pepa, vse druge pa že krije črna zemlja. V prejšnjem rodu so bili od Plankarjevih z Dobrave štirje v Ameriki. Tudi Kristinin oče so bili tam, a so se vrnili na očetovo povabilo, naj prevzamejo domačijo. Kristinin oče, tedaj še fant, so z ameriškimi prihranki izplačali doma živeče brate in sestre, se oženili z Marijo s Kompolj in zagospodarili na Podobnikovini. V tistih časih šola ni bila glavna skrb otrok. Pomembnejša je bila pomoč pri domačem delu. Tudi pri Plankarjevih so si otroci drug za drugim podajali pastirsko palico, kakor so po starosti dozorevali za to opravilo. Kristina jo je vihtela par let, potem pa je odšla za nekaj časa k stricu v Kompolje za pestunjo. Naša enaindevetdesetletnica ima nenavadno lepe spomine na dekliška leta, na rodno Veliko Dobravo in na dobra starša, očeta Martina in mater Marijo. Tako lepo je bilo tam gori, da se še sedaj rada odpravi tja in obuje spomine na zlata leta njene mladosti. V tistem času so ljudje trdo delali in skromno živeli, vendar so se znali ob tem iskreno poveseliti. Tedaj so v družini in na vasi veliko prepevali. Peli so pri delu in počitku, ob veselih in manj veselih dogodkih. Tudi pri Plankarjevih je bilo veliko dobrih pevcev. Oče Martin so fantom kupili harmoniko, daje bila tudi muzika pri hiši in so lahko zaplesali na žegnanjsko nedeljo in ob drugih priložnostih. Kristina se je omožila s Šimankovim Lojzom iz Metnaja, ko ji je bilo 22 let. Naeselila sta se na Lojzovem domu in si osnovala družino. Tri hčere sta imela in sina. Živeli so od tega, kar je ob trdem delu dala domačija. Tedaj je bila huda za zemljo. Vsako krpo po mekinjskih bregeh in dolinicah so obdelali, da je bilo kaj pridelka. Pravi, da je žalostna in zaskrbljena, ko vidi danes toliko neobdelane zemlje. To nam bo lahko še hudo narobe hodilo. Sama ne zmore več toliko, kot je zmogla včasih, a še vedno z velikim zadovoljstvom posadi in poseje gredice na vrtu in skrbi za rastline. Moža Lojza že tri desetletja ni več. Doma se je ustavila najmlajša hči Anica z družino, drugi pa so se razšli po svetu. S Kristino sva naštela osem vnukov in vnukinj, za njimi pa prihaja že tretji rod. Vsi so bili zraven, ko so lani praznovali njeno devetdesetletnico. Kristini so z leti moči pošle, vendar se zaenkrat ne pritožuje čez starostne tegobe. Vid in sluh sta se ji v zadnjem desetletju celo izboljšala. Kadar more, gre rada v cerkev. Tam se zahvali za vse darove, ki jih je prejela v življenju, in se priporoči za prizanesljivost tudi vnaprej. Rada bi še nekaj časa prebila v varnem zavetju svoje družine in še kdaj obiskala rodno Dobravo. Vsega tega ji tudi mi želimo v veliki meri. Po prijetnem pomenku sem se ozrl skozi okno. Bila je že noč in velika svetla luna je vzhajala izza Dolenjskega gričevja na vzhodu. Mama Kristina mi je povedala, da je bila taka že pred devetdesetimi leti, vse drugo pa se je hudo spremenilo. Nasvidenje še kdaj pri Šimankovih v Mekinjah. Leopold Sever zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko 'urejanje grosuplje, d.o.o. Taborska ul. 13 1290 Grosuplje PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: • IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE ■ IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV • PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju In po telefonu (01) 786-30-78 786-05-42 URNIK POSLANSKE PISARNE za I. polletje 2001 JANEZ JANŠA poslanec SDS v državnem zboru V poslanski pisarni se boste lahko pogovorili s poslancem SDS Janezom Janšo. datum kraj 23. april Krka - družbeni center 23. april Stična - krajevna skupnost 14. maj Temenica - dom krajanov 14. maj Dob - gasilski dom Dob 11. junij Šentvid pri Stični - krajevna skupn 11. junij Ivančna Gorica - občina, Sokolska Vabljeni Kje so tiste vodice, fci 50 včasih bile Ni dolgo tega, ko smo zakoračili v novo stoletje in novo tisočletje. Svetovni zgodovinarji, ekologi in futurologi trdijo, da je bilo minulo stoletje čas nafte, 21. stoletje pa bo v znamenju vode. Trdijo tudi, da se bodo v prihodnje narodi vojskovali zaradi te nenadomestljive tekočine, tako kot so se v minulem stoletju tepli zaradi nafte. Prav je, da se tudi mi zavemo težave, ki prihaja, in se v čim večji meri izognemo najhujšemu. Slovenci smo imeli še pred pol stoletja obilo bistrih rek, potokov, studencev, jezer, ribnikov in drugih voda. Povsod si se lahko sklonil in se odžejal, ne da bi se bal bolezni. Pa poskusite to storiti danes! Tudi v našem predelu domovine imamo na vesti veliko spodrsljajev, ki smo jih storili zoper to naravno dobrino. Gotovo lahko nekaj še popravimo in izboljšamo. V novi rubriki bomo obiskali predvsem manj znane vodne vire. Ogledali si bomo njihovo zgodovino in sedanjo podobo. Morda bomo pri mladih s tem vzbudili nekaj spoštovanja do te vrednote, starejši pa bomo obudili nekaj spominov na našo mladost. Mladi se radi zbero ob vodi in občudujejo življenje v njej. Zal je takih voda vedno manj. Na sliki so učenci 8. b razreda OŠ Stična ob šolski mlaki. DOMAČI PREGOVORI ZA APRIL (mali traven) Če je moker april, bo kmet dosti pridelka dobil (pa malo denarja, op. LS) Če je na svetega Jurija lepo, dosti vina bo. Če malega travna grmi, se slane kmet več ne boji. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Več ko ima leto dni, se aprila vreme spremeni. LS IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Današnja etnološka uganka je bolj za moški svet. Na sliki je namreč orodje, ki ga je pretežno uporabljal močnejši spol. Vendar sem prepričan, da ga bodo prepoznale tudi cenjene bralke. Te so bile tudi doslej med najzvestejši-mi sodelavci našega kviza. Napišite, kako se predmet imenuje in za kaj so ga uporabljali. Še dopolnilo: Predmet je visok okoli dveh metrov. LS GOVORI SE... - da na Komunalnem podjetju že pripravljajo vozni park, s katerim bodo sodelovali pri spomladanskih očiščevalnih akcijah. Živela komunala! - da so na občini že formirali strokovno komisijo, ki bo identificirala lastnike zapuščenih avtomobilov. Za zadnje uradne lastnike teh vozil bo najbolje, če svoje nekdanje ljubljenčke poiščejo in zanje poskrbijo po predpisih, sicer bo to drag špas. 20 STRAN N + ~Hebll zemlji ''SEVERNA'7 NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nase ... STRAN L I /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + KAKO JE JOZMAN TELETA ZA HROŠČE ZAMENJAL Polzemljak Jožman je bil med vaščani jako spoštovan mož, zato so ga izvolili za odbornika. Neke pomladi je dobil z občine pisanje, v katerem je stalo, naj srenja pobere čim več majskih hroščev, ki so se tisto leto pojavili v velikem številu in pretili, da bodo njihovi črvi uničili velik del pridelka. "Plačilo za nabiralce bo preko občine poravnala država," je pisalo. Tačas je bila težka za denar, zato je staro in mlado na Jožmanovo priporočilo pridno nabiralo hrošče in služilo denarce. Jožman je živali stresal v izkopano jamo, posipal z živim apnom, vse skrbno zapisal in vsakemu izplačal deset kraljevskih dinarjev za mernik bere, kakor je bilo določeno v pismu. Med najbolj pridnimi je bil Oreharjev Frongl. Ta si je s prisluženim denarjem kupil jako lepo srajco, da sojo občudovali daleč naokoli. Kadar jo je za praznike oblekel, so mnogi govorili: "Lejte Frongla, spet je v kebrovi srajci!" Jožman je zaradi oddaljenosti redko hodil na občino. Malo pred tem je bil prodal teleta, zato pri hiši niso bili čisto brez denarja, pa je za hrošče kar iz svojega zakladal. Šele sredi poletja se je s spiskom oglasil pri županu. "Jožman, za božjo voljo, kaj si pa tako dolgo čakal," mu je rekel župan. "Denar za hrošče je že zdavnaj porabljen!" Jožman je požrl grenko slino in na hitro zračunal, da je za hrošče porabil celega teleta. Le toliko mu je še ostalo, da si je v gostilni naročil polič vina: nekaj zaradi grenkobe v ustih, nekaj pa za korajžo, ko bo stopil pred hudo ženo Marjeto. Ko so po tistem pri hiši spet dobili telička, mu je Marjeta ostro zažugala: "Le glej, da ne boš tudi tega za kebre zamenjal!" Leopold Sever XXXV. REKORD REKORDNA BERA ŠPORTNIH PRIZNANJ jsetih let, ko sta starša uvajala svoja otroka, sina in hčer, v svet rekreativnega športa. Če bi jaz imel toliko lepih športnih dosežkov, bi najbrž hodil pokonci, kot bi pogoltnil fižolovo preklo, Vencljeva dva iz Šentvida pa sta ob tem ostala kar se da skromna, kot se za prave športnike spodobi. Ko sem stopil v hišo Antona in Marije Vencelj iz Šentvida, nisem mogel verjeti svojim očem. Kamor sem pogledal, so se bleščali pokali, medalje, vaze, vrči, sodčki in vse sorte drugih športnih priznanj, ki sta jih nadvse marljiva in uspešna športnika -rekreativca zaslužila na različnih tekmovanjih, doma in na tujem. Zagotovo bi popisal celo številko Klasja, če bi hotel samo našteti vse njune pohode, teke, teke na smučeh, kolesarske dirke in uvrstitve na njih. Med uvrstitvami so večinoma dosežki, ki so vodili na zmagovalne stopnice ali pa blizu njih. Na tujem sta tekmovala največ v Italiji, v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Večina športnih dosežkov je iz zadnjih dva- Za rekord, ki je pravzaprav super rekord, da mu daleč ni para, obema ljubiteljema narave in gibanja izrekamo spoštljive čestitke in željo, da bi k tej neverjetni beri priznanj dodala šc kakšno. LS LEP ZGLED Ob Veliki noči je čas, da pokažemo tudi kaj dobrega in lepega. Tam, kjer se pod Goričico pot strmo prevesi proti | Debečam, sem pred petimi leti jgg posnel žalostno podobo praznega križa ob poti in ob tem nekaj zapisal v našem časniku. Letos pa sem na istem kraju napravil čisto drugačno sliko, na kateri je nov križ z razpelom. Za obnovo so najbrž poskrbeli vaščani Goričice. Nekoliko sicer še moti ozadje, a bo kmalu za to poskrbela mati narava s svojim zelenjem in napravila čudovito dekoracijo. LS SUŽENJSTVO V RIMSKI DOBI. AGRARNI SUŽNJI KRAJI KCCI V LBOPoU> SEV£R V pričujočem poglavju smo nekaj že prebrali o suženjstvu, zlasti 0 tako imenovanih mestnih ali "gosposkih" sužnjih. To so bili nesvobodni ljudje, ki so neposredno služili svojemu gospodarju in njegovi družini. Prvotno seje prav te skupine ljudi prijelo ime "servus", saj je bilo skladno z njihovo strežniško službo. Nekaj pozneje se je to ime preneslo tudi na nesvobodne delavce na posestvih. Ta kategorija sužnjev je bila še številnejša in je redkokdaj prišla v neposreden stik z gospodarjem. Patricij je z njimi upravljal preko oskrbnika, ki je bil dostikrat tudi sam suženj. Agrarni sužnji so bili slabše oskrbovani in vrednoteni. Gospodar jih je največkrat kupil na sejmu. Cena je bila odvisna od starosti, zdravja, telesne konstitucije, sposobnosti in ponudbe na tržišču. Gibala se je od 500 do 30.000 ses-tercev. Tedaj je veljalo splošno pravilo, da je dober suženj vreden toliko kot dober konj. V povprečju so bile sužnje vedno nekaj cenejše kot sužnji. Da ne bi šla investicija v nič, je gospodar vedno dobro pregledal kupljenca, še posebej njegovo zobovje, kar je bilo v povezavi s takratno prehrano zelo pomembno. Agrarni suženjski delavci pa so imeli tudi ugodno okoliščino. Niso bili stalno na očeh lastnika in njegovih priganjačev. Zaradi narave njihovega dela jih je bilo težko nadzirati pri delu in še težje preprečiti, da niso pojedli del pridelka, naprimer grozdja, fig, žita, medu, vina, mleka in podobno. Vedeti moramo, da je bilo takratno poljedelstvo ekstenzivno in ni dajalo velikih viškov, v primerjavi s številom delavcev. V svarilo vsem lenuhom in požeruhom je dal gospodar tu in tam kakšnega grešnika tudi pokončati. Za to je imel vso pravico, saj je bil suženj njegova lastnina. Sužnji so se večkrat tudi uprli. Po zatrtem uporu so Rimljani najbolj uporne in hujskaške sužnje pribili na križ in jih razpostavili na vidnih mestih. V Starem Rimu so dali sužnjem zelo slikovito ime -vocalum instrumentale - to je govoreče orodje. Znan suženj iz Acerva - pravi vokalum instrumentale - je v vinogradu natočil vina za gospodarja in nabral čebule za njegovo kuhinjo. Za nekaj trenutkov se je skril pod brajdo in zdi se, da takole razmišlja: "Dolga leta že služim svojemu gospodarju. Imenitno vino mu pridelujem v Acetvanski Gotici in mojo čebulo hvalijo vsi naokoli. Pa se stari godrnjavs ne spomni in primakne k plačilu kakšen denarius ali vsaj seseterec. Kline ga gleda!" Tega gotovo ni rekel naglas, saj bi ga kdo utegnil slišati, pa bi biio vse narobe. Najmanj, kar bi se lahko zgodilo, je to, da bi jih dobil po grbi in gospodar bi ga prodal za vsak denar. Takelega sužnja s slabimi zobmi si v Emoni dobil že za 500 sestercev, pri Merkatorju so bili pa še cenejši.