Ql^Jom f-VioitZce... NO. 106 Ameriška Pomovim klyn. %\q. UV- Y J/l3? -AN IN SPIRIT 4 LANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 1, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Inflacija podira tudi vse javne proračune 1‘omanjkanje dohodkov ob povečanih stroških tišči na vse proračune javnih u-prav. CLEVELAND, O. — Primanjkljaj v federalnem proračunu in plačilnih -bilancah so glavni vzrok za ameriško inflacijo, draginja, ki je radi tega nastala, Je podrla tudi druge javne pro-raČune, mestne, okrajne in državne. Seveda so pri tem sodelo-vali tudi politiki. V vseh javnih Proračunih so stalno zviševali Plače in mezde zaposlenega u-radništva in delavstva, nikoli pa filso poskrbeli za povišanje davkov, ki naj krijejo povečane izdatke. Tako so vsi proračuni zagazili v dolgove in finančne kri-2e, ki so jih prisilile, da so brez ^sakih načrtov reducirali prora-čune ali kar enostavno črtali iz Proračunov ne izvršene obveze, Izvršene pa pustili čakati na Plačevanje. To je seveda nagnala javne uprave, da se izmikajo obvezam in obljubam, ki so jih delala na račun svojih proračunov. Tako je na primer naša mest-113 uprava odpovedala svoje Prispevke za znato cesto 1-90, ki loče skoraj ob jezeru od vzhoda Proti zahodu. Državna admini-slracija je dela na tej cesti v zahodnem delu mesta že deloma Izvršila,' sedaj je pa v zadregi, ker mesto ne plačuje svojega Prispevka skoraj $4 milijone, ki 1 §a moralo začeti v obrokih plačevati že pred 3 leti. V vsej Ameriki je' takih sluča-Jev na stotine, vsi so pa nastali nadi propadanja kupne moči do-arja. Ker je radi zmanjšanja napne moči rastla osebna režija Javnih upravah in zanjo ni b)lo kritja v dohodkih, so trpele P°stavke za materialne izdatke In sedaj prišle v resno krizo. Črni volivci na jugu v istem sorazmerju WASHINGTON, D.C. — Po-zhavalci političnih razmer na Ingu dežele so ugotovili, da si-ber število črnskih volivcev v eih delu dežele raste, toda prav j9ko raste tudi število belih vonjih upravičencev, ki se vpi-SujeJo v volivne imenike. Tako se z redkimi izjemami ^razmerje med belimi in črni-j 1 Volivci v južnih državah od 1965, ko je bil sprejet “Civil *§hts Act”, pa do zdaj ni bi-vsno spremenilo. Železniške nesreče v ^emčiji kriva napaka lg WUPPERTAL, Nem. — Ob-v sl-i so dognale, da je najhujšo v ezniško nesrečo v Zahodni arnčiji pretekli četrtek, ko je Vf°v Mrtvih 40 dijakov, ki so se ^nčali z majskega izleta in 5 ugih oseb, zakrivila človeška naPaka. l^lakovodja tovornega vlaka, bij-T- ^ za^e*e* v potniškega z bij 1 na enotirni progi, naj bi narobe razumel znak posta-•^hačelnika. Vremenski prerok pravi: ^ kJelno oblačno z možnostjo z13. Najvišja temperatura °koli 65. Novi grobovi Rose Pintarich Umrla je 73 . let stara Rose Pintarich, roj. Cesar, 13800 Othello Avenue, žena Johna, mati Jean Lucas, pok. Mary T. in Lillian Puro, sestra Michaela Cesarja, 7-krat stara mati. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri sv. Jeromu. Pogreb je danes iz Mullally pogrebnega zavoda na E. 156 St., v cerkev sv. Jeroma, nato na All Souls pokopališče. dkrepifev 8» brodovja ¥ Sredozemskem morju BRUXELLES, Belg. — Obrambni tajnik Melvin Laird je na seji obrambnih ministrov NATO obljubil, da bodo ZDA o-krepile svojo 6. brodovje v Sredozemskem morju kot odgovor na krepitev sovjetskih pomorskih sil v njem. K sedanjim silam bodo ZDA dodale še eno nosilko helikopterjev in povečale število letalskih patrulj nad Sredozemskim morjem. Prav tako je Laird napovedal dopolnitev vrzeli v moštvu in opremi ameriških oboroženih sil v Evropi. , Zaveznike je M. Laird pozival v zvezi s sovjetskim predlogom o vzajemnem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi, naj se pogajajo s položajev moči. Sovjetski predlog bodo obravnavali ta teden zunanji ministri NATO na zasedanju v Lizboni na Portugalskem. Gilliganov proračun zmanjšan za bilijon Zavetniki morajo nosili večji delež Zakladni tajnik ZDA B. Connaly je dejal vodnikom bank svobodnega sveta, da mora ta prevzeti večji delež pri skupni obrambi. MUENCHEN, Nem. — Ameriški zakladni tajnik John B. Connally je pretekli petek tu na zborovanju bankirjev iz Zahodne Evrope, Kanade in Japonske povedal jasno in odločno, da je čas, da prevzamejo zavezniki ZDA v Evropi in Japonska večji delež pri skupni o-brambi svobodnega sveta. Doslej so nosile v glavnem vso težo ZDA same. “Gospodarstvo ZDA ne gospoduje več nad svobodnim svetom. Nič več ni mogoče zaradi prijateljstva ali potrebe ali sposobnosti, da bi ZDA nosile tako težek del skupnega bremena,” je dajal Connally na Mednarodni monetarni konferenci Ameriške bančne zveze, na kateri so bili navzoči vodniki vseh glavnih bank svobodnega sveta. V svojem govoru je Connally izjavil, da bodo ZDA branile trdnost dolarja in ne bodo povišale vrednost zlata. Države svobodnega sveta je pozval, naj vodijo bolj liberalno trgovino, da bodo mogle ZDA povečati svoj izvoz. Zavrnil je evropske očitke, da ZDA namerno zanemarjajo boj proti inflaciji in s tem opozoril na najvišje obresti v zadnjih 100 letih v preteklem letu v ZDA, ki naj bi bile odgovorne za zastoj in za 5 milijonov COLUMBUS, O. — Predstav- , niški dom državne zakonodaje lezPoselnih Ohia je zmanjšal splošni dvo-’ ^ Zahodni Nemčiji, na katere Mariner 9 na poti prot: planetu Iftfars CAPE KENNEDY, Fla. — V nedeljo zvečer ob 6.23 so pognali od tod proti Marsu vesoljsko vozilo Mariner 9. Raketa Atlas-Centaur je delovala v redu in vesoljsko vozilo je doseglo potrebno brzino in pospešek, da je po zakroženju okoli Zemlje u-bralo proti Marsu, ki ga bo predvidoma doseglo 14. novembra. Pred tremi tedni je poskus poslati slično vesoljsko ladjo Mariner 8 spodletel, ko druga stopnja rakete ni delovala v redu. Mariner 9 bo po dosegi bližine planeta Marsa zakrožil okoli tega in med kroženjem okoli Marsa snemal njegovo površino, skušal dognati, ali ima( ozračje, različne temperature in vse drugo, kar omogoča življenje. Istočasno kot Mariner 9 sta na poti proti Marsu tudi dve sovjetski vesoljski vozili, Mars 2 in Mars 3. Obe sta veliko večji od ameriške vesoljske ladje, saj obsega vsaka od njiju preko 10,000 funtov teže, med tem kot tehta Mariner 9 le 2,200 funtov. Ugib-Ijejo, da utegneta sovjetski vesoljski ladji poskušati pristati na Marsu in si tega ogledati neposredno ter otipati njegovo površino. Sovjetski vesoljski ladji bosta nemara dosegli Mars nekaj malega kasneje kot ameriška. Zopet spopadi z gverilo v Jordaniji BEIRUT, Lib. — Kancem tedna je prišlo znova do ostrih spopadov med vojsko in gverilci v severnem delu Jordanije. Gverilsko poročilo trdi, da je hotela vojska uničiti zadnje gverilsko oporišče v Jordaniji, da pa ji to letni proračun za preko en bili- denarno politiko so letele Con- pp 6_urnem boju ni’uspelo — n—n —. — 'nallyjeve beset- trdijo, da je - * ' jon dolarjev. Predlog izdatkov je bil potrjen z 52:46 glasovom, med tem ko je bil guvernerjev odklonjen soglasno. V Domu odobren proračun obsega 4.5 bilijonov za splošne potrebe in 7.8 bilijonov skupnih izdatkov Ohia za prihodnji dve leti od 1. julija dalje. Najbolj so bil govor zakladnega tajnika ZDA namenjen v prvi vrsti a-meriški javnosti in ga zato ne j jemljejo posebno resno. Poročilo kraljeve vojske trdi, Najvažnejši pridelek ANKARA, Tur. — Tobak je eden najvažnejših pridelkov republikanci zmanjšali guver- Turčije in ji prinaša lep doho- da so gverilci streljali na farme j okoli Jerasha in nekaj poslopij Zanika gverilske trdit-' e, da bi ti spopadi predstavljali vrnitev k obsežnejšim bojem med kraljevimi silami in med gverilci. nerjev predlog za javno šolstvo in za socialno skrbstvo. dek od izvoza, četudi ga Turki tudi doma veliko pokade. TERORISTA V ISTANBULU ZAJETA, TALKA REŠENA Vojaštvo in policija sta danes zasedla stanovanje v Istanbulu, kjer sta dva mlada turška levičarja, obtožena sodelovanja pri ugrabitvi izraelskega konzula E. Etroma, držala 14 let staro hčerko nekega majorja kot talko, da ju ne bi oblasti hotele dobiti v roke s silo. Dekle je bilo rešeno, enega od teroristov naj bi bila množica na mestu ubila, med tem ko je drugega vojaštvo rešilo. ISTANBUL, Tur. — V soboto'so našli nekaj denarja, potni list sta dva mlada levičarska terori- in osebno izkaznico izraelskega sta, ki so ju oblasti iskale v zvezi z ugrabitvijo in umorom izraelskega generalne konzula Evfraima Elroma, zasedla stanovanje v tretjem nadstropju, kjer sta se znašla obkoljena, in držala v njem 14 let staro hčerko armadnega majorja D. Erka-na Sebil z grožnjo, da jo bosta umorila, če ju bodo napadli ali ,u’ hoteli ukrotiti s plinom solzivcem. Gen. Faik Turun, ki je odgovoren za izvajanje obsednega stanja v Istanbulu, je sam prišel na mesto in ukazal zasesti stanovanje pod onim, v katerem sta bila terorista z ugrabljenko. in nad njim. Začelo se je "počasno in potrpežljivo” obleganje. Oblasti so izpraznile okoliške hiše in povsod namestile ostrostrelce, če bi bilo mogoče dobiti na muho katerega od teroristov, ne da bi bila pri tem v nevarnosti talka. Obleganje se je vleklo čez nedeljo in ponedeljek. Oblasti so končno prekinile električne napeljavo in prerezale oskrbo z vodo. Ujeta terorista sta nekajkrat streljala na vojake, ki so ju držali ujeta. Končno so se danes odločili in izrabili ugodni trenutek za napad na stanovanje s solzivnimi bombami. Ugrabitelja sta morala kloniti, toda enega od njiju je razljučena množica pobila, še predno ga je moglo vojaštvo vzeti v zaščito, med tem ko je drugega rešilo. Mlada terorista sta bežala v soboto skupaj z dvema drugima pred policijo iz nekega praznega stanovanja. Ko ju je policija skušala prijeti, sta na njo streljala, pa pobegnila v Erkanovo stanovanje. Med begom je če- Ce se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se ni-»te držali prometnih predpisov, tvorica izgubila vrečo, v kateri Na Zunanjo Mongolijo je naša dežela čisfo pozabila CLEVELAND, O. — Naše državno tajništvo se ne more pritoževati, da ne bi imelo dosti diiplomatskih stikov z vsem svetom. Edino preglavico dela zaenkrat Maotsetun-gova Kitajska. Ob kitajski meji leži na sever Zunanja Mongolija, uradno Mongolska ljudska republika, ki z njo še zmeraj nimamo nobenih stikov, akoravno obhaja te tedne 50-letnico svojega neodvisnega državnega obstoja. Rodila se je po prvi svetovni vojni precej na podoben način kot Albanija na Balkanu. Tedaj nista bili popolnoma organizirani kot državi ne Sovjetska zveza ne Kitajska, obe sta pa hoteli kontrolirati prostor, kjer leži Zunanja Mongolija. Iz tega spora se je rodila Mongolska ljudska republika, ki je kaj hitro prišla pod moskovski vpliv, s čemur pa v Peipingu še danes niso čisto zadovoljni. Zunanja Mongolija je po površini prilično velika država, saj meri 600,000 kvadratnih milj, toda prebivalcev ima le nekaj nad milijon. To je cenitev, kajti ljudskega štetja tam pravzaprav še ni prirodnimi lepotami ne z naravnimi zakladi. Je puščava, od koderkoli jo pogledaš ali prepotuješ, je pa za Ameriko vendarle zanimiva. Med Moskvo in Peipingom nimamo namreč nobene diplomatske postojanke, odkoder bi lahko sledili od blizu sovjetski in kitajski politiki v Osrednji Aziji, pa bi'jo večkrat nujno rabili. Zato naša diplomacija na to deželo ni pozabila, vendar pa ni dosegla svojega cilja: menjavo diplomatskih zastopstev. Za tako stanje smo sami odgovorni. Svoje dni smo namreč pristali na stališče maršala Čangkajška, da je ta dežela del Kitajske, sicer trenutno ločen, toda vendarle kitajska zemlja. Ker smo priznali Cangkajškovo stališče, ne moremo brez njegovega privoljenja izmenjati diplomatov z Zunanjo Mongolijo. Vprašanje je, ali je tolika obzirnost do maršala res potrebna, saj nam njegova politika že na drugih mestih dela dosti težav, na primer v Združenih narodih. Dipl omatski stiki bi bili tem bolj upravičeni, ker menda Kremelj ni- bilo. Delžela ni obdarjena ne 1* ma ničesar proti njim. Razu- memo Moskvo. V Kremlju vedo, da bi naša diplomacija v mongolskem glavnem mestu Ulan Bator praviloma bolj držala s Kremljem kot s Peipingom. Peiping bi verjetno prevzel stališče maršala Čangkajška. Ulan Bator sam je menda že večkrat pokazal dobro voljo, da se uredi to vprašanje. Zaenkrat tudi rdeča Kitajska prizna Zunanjo Mnogolijo in ima tam svoje diplomatsko zastopstvo. Ne bi torej imela pra,vega ugovora, ako bi Washington storil isti korak. Seveda si Peiping lahko premisli, zato bi bilo prav, da se u-redi še pred obnovo stikov med Washingtonom in Peipingom. Če imamo redne diplomatske stike s Ciprom, Maurici-jusem, Burundijem, zakaj jih ne bi imeli z Zunanjo Mongolijo? Treba bo na nek načm zlomiti odpor maršala Čangkajška, ki je še lani dosegel pri Beli hiši, da ni odobrila predloga državnega tajništva, da stopimo v stike z Zunanjo Mongolijo. Naše poslaništvo v Ulan Batorju bi nam morda prav kmalu zelo koristilo. Sovjetsko-kitajska meja je na marsikateri točki še zmeraj sporna. Našim diplomatom ni odprta nobena pot, kako bi se približali tej sporni meji. Ako bi bila, bi to lahko koristilo ne samo nam, ampak tudi mednarodnemu miru. Kitajska in Sovjetska zveza še dolgo ne bosta prijateljici, kadar bo prišel govor na razmejitev. Saj so znane kitajske zahteve, ki so pa tipično političnega značaja. Ravno politična trenja ločijo obe komunistični velesili in ne morda komunistična filozofija. To je Peiping izrecno poudaril v svojem zadnjem napadu na Kremelj. Morda ne bi bilo napak, ako bi Kongres zvedel od Bele hiše, odkod to, da ima maršal Čangkajšek ravno v tem vprašanju tako velik vpliv na našo zunanjo politiko. Kakšno korist ima naša dežela od Čangkajškove politike? Naši novi stiki s Peipingom bodo prisilili našo politiko, da bo morala pozabiti na pomanjkanje zanimanja za Zunanjo Mongolijo, naj bo to Čangkajšku prav ali ne. I. A. konzula Evfraima Elroma, ki je bil 17. maja ugrabljen in pet dni kasneje umorjen, ko oblasti niso hotele izpustiti kot odkupnino zanj “politične jetnike”. Turške oblasti so odločene u-grabitelje stakniti, prijeti in kaznovati najstrožje, da bi preprečile podobne slučaje v bodočnosti. LETALI TU m m 06N09RDE ŠE ¥ŠTR!C PARIZ* Fr. — Sovjetski letalski minister Pavel Dementi-jev je pretekli petek na tukajšnji mednarodni letalski razstavi, kjer sta na ogled tudi novi potniški nadzvočni letali TU 144 in Concorde, dejal, da sovjetsko potniško nadzvočno letalo TU-144 ne bo vključeno v redni potniški promet pred koncem leta 1973, morda pa šele leta 1974. Preje so stalno izjavljali, da bo letalo TU 144 vključeno v redni promet še pred koncem letošnjega leta na domačih sovjetskih linijah. Francosko-britansko nadzvočno potniško letalo Concorde je v tehničnem pogledu nekaj za sovjetskim, ki je tišje v poletu in čistejše v pogledu onesnaževanja zraka. To letalo naj bi bilo sposobno za redni promet leta 1974, kot zatrjujejo v Parizu in v Londonu. Tako sta dejansko obe nadvzočni letali v tekmi za vključitev v redni promet dejansko še vštric. /z Clevelanda in okolice Sporočilo uprave— Spoštovanim naročnikom na Newton, Locherie, Meredith, Monterey, Panow, Rosecliff, Naumann, Renwood, Ormiston, Abby, Landseer, Tyronne Avenue in na 185. ter 200. cesti, ki so sedaj že dalj časa prejemali list po pošti, vljudno sporočamo, da se je upravi posrečilo dobiti raanašalca in da bodo od danes naprej dobivali Ameriško Domovino še isti dan po razna-šalcu. Uprava prosi naročnike, naj novemu raznašalcu pojasnijo, kam naj časopis daje. Lepa hvala! Seja— Podr. št. 41 SŽZ ime danes popoldne ob dveh sejo v SDD na Waterloo Rd. Podr. št. 14 SŽZ ima nocoj ob 7. sejo v SDD na Recher A ve. Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne svojo redno mesečno sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo na razpolago prigrizek. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri ob dveh popoldne v šoli sv. Vida sejo, po njej pa zabavo in prigrizek. Voinovich kandidat za župana Clevelanda— Na tiskovni konferenci preteklo nedeljo je državni poslanec George Voinovich Jr. objavil, da bo kandidiral za mestnega župana Clevelanda. Upa na podporo republikancev, katerim sam pripada, pa tudi na podporo demokratov, — belih in črnih — ter neodvisnih. Nov način volitev?— Skupina, ki se zavzema za odpravo strankarskih primarnih volitev v Clevelandu, je zbrala dovolj podpisov volivcev za zahtevo po posebnih volitvah, Sovjetsko in britansko-fran- ,kjer bo nov način volitev Pred-cosko letalo sta nekako enako'^en v0^vcem v odobritev. V veliki in imata slične lastnosti. I J"01*017 bo predlog sprejet’ ne nur. ™ __ ■ . 'bomo pri občinskih volitvah Obe se potegujeta za isti trg, s katerega se je vsaj začasno u-maknila Amerika, ko je ustavila gradnjo svojega potniškega nadzvočnega letala SST. pri občinskih volitvah imeli več demokratskih in republikanskih kandidatov, ampak “nestrankarske”. Če bo več kandidatov kot dva, bodo primarne volitve izbrale dva najmočnejša kandidata, ki se bosta nato pomerila pri glavnih volitva v novembru. Načrt vard odobren— Zvezni sodnik je odobril na- ial@;ija skuša uredili slike z rdeče K:Ia|sko KUALA LUMPUR, Mal. — Malezija še zmeraj ne more po- v ^ zabiti grozot državljanske voj- crt novlh Vardnih meja- ki 6a ' mu je predložil mestni svet, pa si pridržal pravico zahteve po spremembi, če bo to potrebno, ko bodo objavljeni uradni podatki o ljudskem štetju v Clevelandu. Dostojna proslava— Nedeljske spominske proslave žrtev komunistične revolucije v Sloveniji v času druge svetovne ne, ki je divjala na Malaji 10 let in je bila zelo krvava. Vodili so jo komunisti iz Kitajske. Malezija ima 37% Kitajcev med svojim prebivalstvom. To ji narekuje previdnost v odnosih do Peipinga. Zaenkrat se je odločila, da prelomi bojkot Kitajske. V Združenih narodih je glasovala za sprejem Peipinga. Peiping se v°jne *n slovenskih žrtev seda- li je za ta korak takoj zahvalil in predlagal, naj obnovi diplomatske stike z njim. Malezija se pa za ta korak še ni odločila, ne ve namreč, kaj naj napravi. Ali naj se odloči za politiko dven kitajskih držav, rdeče in Čangkajškove, ali pa naj se odpove Čangkajškovi in prizna le vlado v Peipingu? Začasno hoče biti nevtralna in čakati. Kjer se bo dalo, bo podpirala kitajske predloge, toda na obnovo diplomatskega zastopstva še ne misli, ne brani se pa poslov z Maovim režimom. Peiping jo vabi dalje in seveda taji, da bi imel kake zveze z malajskimi uporniki, ki jih sedaj zmerja s pustolovci. njega komunističnega vojskovanja v Vietnamu pri Lurški Mariji na Providence Heights se je udeležilo izredno veliko število slovenskih ljudi iz Clevelanda in okolice. Sv. mašo je opravil rev. dr. Krajnik, ki je imel tudi lep spominski govor, “Slovenski fantje” pa so ves čas prepevali. Fanta v narodni noši sta položila venec rdečih na-geljev pred Marijo. Izredno veliko je bilo med udeleženci narodnih noš. Popoldne ob dveh se je skoraj enako število rojakov in rojakinj udeležilo litanij, precej pa jih je šlo nato tudi na pokopališče Vernih duš molit za pokojne padle in umrle protikomunistične borce. Ameriška Domovina » */ I f- » v 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation t^ibliiihed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.nQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO ,33 No. 106 Tuesday, June 1, 1971 Filipini in njihova bodočnost r • - Za Filipine se je naša dežela brigala zelo zgodaj. Dokler je bila Španija močna država, Filipini pa njena kolonija, se Amerika za filipinsko bodočnost ni dosti bala, niti brigala. Za vse to je takrat skrbela Španija. Ko je Španija omagala, je naša dežela kupila 1. 1898 za .|20 milijonov, da jih iztrga iz vpliva Kitajske, deloma pa tudi Japonske. Kdo bi si takrat mislil, da bo 70 let pozneje na Filipinih že nekaj ducatov domačih bogatašev, ki bi vsak med njimi lahko kupil svojo domovino za gornji znesek, ako bi bilo treba. Amerika se do Filipinov ni obnašala kot kolonijalni izkoriščevalec. Seveda ni zanemarjala rabe filipinskih bogastev, seveda je izkoristila vse prilike, da ustvari na Filipinih svojo prometno mrežo, pozabila tudi ni za utrdbe proti azijskim državam, toda tipične azijske eksploatacije pa naša gospodarska podjetnost ni izvajala. Kar je bilo izjem, so potrjevale pravilo. Prišla je med tem druga svetovna vojna in z njo neizmerno trpljenje Filipincev pod japonsko okupacijo, zato je pa po vojni prišlo tudi plačilo: naša administracija ni skoparila s plačevanjem vojne odškodnine bogatim in revnim. L. 1946 je Filipinom dala neodvisnost, pa še podpirala jih je po dani neodvisnosti. Filipini so takoj ob osvoboditvi imeli vse prilike, da se posvetijo dviganju ljudskega blagra. Tega vodilni domači krogi niso storili. Gledali so le na svoje koristi in tako u-stvarili globok prepad med filipinsko bogatijo in filipinsko revščino. Zato ima danes dežela že 34 milijonov prebivalcev, pa niti 34,000 premožnih državljanov. Kar jih je, pa res lahko živijo kot v raju. Delovne sile so izredno poceni, socialna politika je malenkostna, prepad med bogataši in reveži pa vsako leto večji. Zato pozna dežela tudi vse vrste socialnih bolezni. V mestih je tretjina delavnih sil brez dela. Kazenska sodišča obravnavajo v Manili letno nad 5,000 zločinov: ropov, tatvin, ubojev, atentatov, požarov. Policija ni pogosto kos vsem zločinom, na pomoč ji mora priti redna armada. Zato so v mestih tudi akcje revščine na dnevnem redu. Manifestacij, demonstracij, izgredov ne manjka. Lastniki nepremičnin imajo stalno pripravljene železne in lesene mreže, da se vsaj za prvo silo varujejo organiziranega nasilja. To ustvarja razpoloženje, ki ga pridno izkoriščajo demagogi in zločinci. Na pomoč jim zmeraj prihajajo študentje in brezposelni. Ni tedna, da ne bi prišlo do izbruha izgredov in nemirov. Zato imajo bogataši organizirane svoje zasebne straže, ki jim varujejo življenje, družine in hiše. Seveda izrabljajo to stanje tudi razna levičarska gibanja, posebno komunistična, ki imajo že organizirane svoje partizanske odrede, moskovske in kitajske vrste. Bolj nasilni in aktivni so maovci. Cenijo, da je organiziranih partizanov obeh vrst nad 80,000. Sezona za politične nemire na Filipinih je doba pred novim letom in po njem. Takrat prihaja do stalnih spopadov s policijo, ki zmeraj terjajo smrtne žrtve. Takrat je tudi sezona za velike požare. Filipinska bogatija živi v svojem svetu in se malo meni za težave revnih slojev. Se pač zanaša na policijo, državno in zasebno. Pri tem uganja razkošno življenje, kot redko kje na svetu, kar ji ni težko. Saj cenijo najbolj bogato družino Lopez, da ima nad pol bilijona dolarjev premoženja. Je za vlado najmočnejša sila v deželi, bi pa rada dobila tudi vlado pod svojo kontrolo. Njen zastopnik Fernando Lopez je že postal 4-krat podpredsednik republike, naprej pa ne more, ker tam sedi Marcos. Družina Lopez je nenasitna, lani bi bila rada še nove koncesije za nekaj tovarn, pa se je predsednik Marcos uprl in med njim Lo-pezovim bogastom je izbruhnil oster prepir, ki še danes ni poravnan. Lopezi hočejo na vsak način onemogočiti Mar-cosa, Marcos je pa spreten politik in se ne da ugnati. Marcos ni bogat po filipinski meri. Pred leti je bilo pred njim nad 160 bogatejših domačinov, danes jih je komaj 47. Hrbtenica za bogastva Lopezove družine je sladkorna industrija, se je pa vrinla tudi v banke, promet, lahko industrijo itd. Pri vsem tem Lopezi plačujejo delavce po dolar na dan! Marcos seveda kot podjetnik ni boljši od Lopezov, toda zna preslepiti javnost s svojimi obeti. Kolikokrat jim je že obljubil, da bo strl filipinsko bogatijo, pa še ni napravil ničesar. Pač pa se je vsaj nekoliko brigal za prosveto, zdravstvo in promet. Ameriška politika se je zmeraj živo zanimala za filipinsko samostojnost, kar ji pa ni delalo težav. Filipini spadajo namreč med najbolj konservativne države v Tihem oceanu. Seveda bi bila ta konservativnost nemogoča, ako se ne bi dežela nahajala pod varstvom ameriških oboroženih sil. Sedaj so se za Filipine in seveda tudi za Ameriko začeli časi spreminjati. Amerika stremi, da doseže prijatelj- stvo s Kremljem, tudi Filipini so začeli misliti, da bo treba stopiti v redne diplomatske stike z Moskvo. Kitajska postaja zmeraj bolj vplivna v Tihem oceanu, tudi temu pojavu bodo Filipini morali posvečati več pozornosti. Japonska postaja prva gospodarska sila v zahodnem delu Tihega oceana, Filipini bodo morali menjati svoje stališče tudi do te dežele. Pri tem se bodo naravno ravnali po ameriškem vzgledu, za kar do sedaj niso kazali posebnega veselja. To bo imelo svoj vpliv tudi na filipinsko notranjo politiko, saj na primer na Filipinih živi nad 350,000 Kitajcev, ki obvladujejo vso trgovino na drobno in močno segajo že v trgovino na debelo. Če se bodo Filipini enkrat podali na to pot, ne bodo mogli več zanemarjati tudi socialističnih držav drugje po svetu. Svojo usodo bodo doživele tudi naše gospodarske investicije in vojaške postojanke na Filipinih. Te smo že začeli likvidirati. Zapiramo jih, kakor hitro potekajo posamezne najemninske pogodbe o njih. L. 1946 so nam Filipini dali tudi dosti rudarskih koncesij za 99 let, tudi te pogodbe bodo enkrat prišle do konca in ne bodo več obnovljene, ker bodo med tem izčrpale svoje cilje. Tako bodo Filipinci ostali za nas le izredno važna vojaška postojanka, važna zato, ker bo vojaška moč sosednje Kitajske od desetletja do desetletja večja. mrirm x tttttttttttt ttttttt ttttytttt itttitt t-tt-t-tyt tt-ti Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček EX±!LXYYxx*xfr K Duluth, Minn. — Kakor drugod okrog Velikih jezer, je tudi pri nas v severnem vzhodnem delu države okrog Superior jezera dosti prerekanj glede polu-cije, ki onesnažuje vodo in o-zračje vse naokrog. Rudarske družbe se seveda upirajo, da naj bi nosile za vse to odgovornost. T ti, ki že dalj časa proučuj e- ske družbe res ukinile obrate. Vsaka stvar ima dve strani, nekatere še več, ki jih je treba vpoštevati. Te zadeve bo treba urediti tako, da bo, kolikor se to da, za vse strani najbolj prav. Kongresnik Blatnik je pred kratkim kritike glede tega krepko zavrnil. — Županske volitve v Dulu- jc in raziskujejo vzroke, ki toithu, ki so se vršile 6. aprila, so povzročajo, kažejo pa posebno .dale veliko večino glasov dose-na to, kako po Železnem okrož-1 danjemu županu Ben Boo. Do- ju izpirajo rude in da vsa tista nesnaga, ki jo izpiranje rud prinaša, gre v razne odtoke, ki se odtakajo naprej v jezera. To prinaša v jezera, zlasti v Superior jezero razne kemične in druge zmesi, ki jih uporabljajo pri izpiranju rud. Te so pa take, da zastrupljao ribe, pticam ne ugajajo in vse to povzroča, da je v vodah vedno manj rib in tod o-krog tudi manj ptic, zraven pa tudi ozračje je vedno slabše za ljudi itd. Vzrokov je brez konca in kraja. O teh problemih tudi v zveznem kongresu naprej in naprej razpravljajo. Da bi se temu od-pomoglo, to pa seveda bi in če se bo kaj storilo glede tega — to bo stalo visoke vsote denarja. Komu naj se te stroške in to odgovornost za to obesi na vrat? Kdo bo odštel novce za to? V Washingtonu že tako kažejo vsi proračuni za bodoče poslovno leto, da bo blagajnam manjkalo “knofov” še za mnoge druge zadeve in potrebe. Zato, ko govorijo o teh problemih v kongresu, se izmikajo odgovornostim za te stroške in mnogi kongresniki kažejo s prsti na one, ki pri obratovanju in proizvajanju in čiščenju rud kujejo dobičke — da naj ti “stricr’ nosijo te stroške. Družbe in “strici", ki jih vodijo in obratuejo, pa ne kažejo posebno ljubeznivega čuta za to. Izmikajo se in celo napovedujejo, če se vse to oprti na njihove rame, da bodo prisiljeni svoje “štacune”zapreti. To bi pa pomenilo za to okrožje veliko brezposelnost. Tako stoji ta zadeva s svojimi problemi pred nami. Glede problemov polucije je pred kratkim kritiziral kongresnika Johna Blatnika, ki zastopa kongresni distrikt te okolice, v kateri se nahaja več rudnikov, H. Bergson, predsednik zveze “Save Lake Superior Association’ . Ta zveza se namreč prizadeva, da bi se' ohranile pokrajine za narodna letovišča z vodnim živalstvom in pticami. Ti gledajo na to s tega stališča, kar je seveda vredno vpoštevanja. Tudi kongresnik Blatnik je za to in se je že veliko prizadeval. Zadnje čase pa govore o njem, da je popustil in da se ne zanima več toliko za cilje SLSA zveze. To najbrže ne drži, vpoštevati je le treba tudi druge probleme, zlasti gospodarske za vse Železno okrožje, če bi rudar-! bil je nekaj nad 68 odstotkov vseh glasov. Ben Boo 16,574 glasov in njegov protikandidat A-loyius Cismowski le 7,755 glasov. Kakor drugod ima tudi naše mesto težave glede preskrbe več stanovanj za revnejše družine, posebno starejše. Federal Housing Administration sicer nudi pomoč, ki pa v mnogih slučajih ni zadostna. Gradnje novih hiš stanejo zdaj dosti. Obresti na posojila so visoke. Dohodki revnih družin pa mali. Zahteve po več hišah in stanovanjih delajo zdaj, pa zgleda, da bodo delale še večje težave. Zgleda, da sit nosti ne bo nikoli zmanjkalo. * NOVI GROBOVI pri nas in po okrožju: — V duluthski bolnišnici je pred kratkim umrl 82 let stari Frank Zidar st., rojen v Sloveniji. V Duluthu je živel nad 60 let. Po poklicu je bil mesar. Bil je član Ameriške bratske zveze in še nekaj drugih društev. Zapušča žalujočo ženo Ano, dva sina, ki živita v Minneapolisu; hčerko Cheester, omoženo Ga-jewski, in sestro Mrs. Louis Zabukovec; osem vnukov in vnu kinj ter šest pravnukov in pravnukinj. — Na Ely, Minn., je pred kratkim preminula 77 let stara Katarina Golobič. — V Virginia bolnišnici je umrl pred kratkim 77 let stari Frank Jemc, ki je živel v Fayal Township. — Na Ely, Minn, je preminul John Pucel Jr„ star 63 let. Umrl je nagle smrti. Zapušča hčerko Mrs. Ed. Zupančič, ki biva v Silver Bay. — V Virginia bolnišnici je u-mrl pred kratkim 68 let stari Frank Ahlin. Sorodnikom globoko sožalje, pokojni pa naj počivajo v miru božjem! * VPRAŠANJA IN ODGO VORI: Nekaj o tem in onem, mogoče bo vas zanimalo. — Kje so ustanovili in začeli obratovati prvo radio postajo ZDA? okog 300 milj dolžine. — Kje se nahaja nastarejša borza na svetu? — Pravijo, da v Amsterdamu v Holandiji, ki je bila ustanovljena leta 1602. — Kakšna proporcija obstoja sedaj v starosti med moškimi in ženskami ob starosti 85 let? — Kakor ugotavlja statistika, sedaj živi nad to starostjo na vsake 4 moške — 7 žensk. Ženske imajo večino. Vsem iskren slovenski pozdrav pa še drugič kaj. Andrejček Tudi v politiki je freba biti načelen Koroški Slovenci po predsedniškilli volitvah. Skupaj z junaki! WICKLIFFE, O. — Pred 26 leti sem korakal z njimi skozi Celjsko mesto v neznano smer. Kje se bo naš trpeči pohod u-tavil, ni nihče vedel, še manj pa slutil, da se bo ustavil v taborišču Teharje. S pomočjo puškinih kopit komunistične drhali — po glavah ali kjerkoli je bilo - smo se po nekako dveh urah znašli v taborišču Teharje. V tem taborišču so se zbrali “lordi” komunistične drhali, da obračunajo s poštenostjo junakov slovenske domobranske vojske. Tam sem videl, kdo res spoštuje svojega rodnega brata. Videl sem mladeniče, ki jim ni bilo več kot 19 let, toda njihovi obrazi so bili polni poguma in junaštva. Njih obrazi so bili obliti s krvjo in njih obleke raztrgane, toda nikdar preje nisem videl toliko junaštva in poguma v slovenski mladini kot v tem taborišču. V nedeljo, 6. junija, se zberemo na Slovenski pristavi pri kapelici Matere božje, da pokažemo narodu tu kot doma, da nismo in ne moremo pozabiti njih, ki so bili cvet slovenskega naroda. Pridimo prav vsi brez ozira na to ali ono. Slovenski mož, slovenska žena, strnimo se v skupnost njih plamena, da jim tako izkažemo naše dolžno spoštovanje. F. O. Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) “Ratisbon Marija Alfonz je mož srednje postave, dobro podprt, čvrst, lepega života, pa še lepše duše; vse na njem je edino, ravnomerno. Nos ima orlova);, obličje nekoliko podolgovato — okroglo in polno, primerno debel vrat, lase črne in po francoski šegi česane, vendar ne predolge. Brada je velika, gosta, v sredi sivkasta; čelo obokovano in srednje velikosti, oko sivo in prijazno, pa močno resno, vsi udje čvrsti, vsa noša živa in urna, duh poln čvrstosti. Zares! tak značaj premagati — je za-mogel le čudež, sem si mislil premišljevaje nekdanjega izraelskega sina in zdaj tako veliko-srčnega katoličana.” Tako opiše nekdanji urednik Zgodnje Danice Marijo Alfonza Ratisbonne in tako kot ga opiše on, kaže tudi slika na naslovni strani knjižice “From the Sy-nagogue to the Church” in tak je na sliki v pisarni Sionskih sester. (M. A. Ratisbonne je bil rojen 1. 1814. ne 1. 1841!) Ko sem bil 1. 1953 na potovanju po .Sveti deželi in sem obiskal tudi Egipt, Carigrad, Rim, Atene in še druga mesta, sem se mudil tudi v novem delu Jeruzalema, ki spada v Izrael. V mo-nastiru sv. Klare sem se srečal z dr. Koenom, v Sarajevu rojenim Judom, ki je s svojo materjo pribežal v Jeruzalem, kjer je njega in njegovo mater sprejela kot begunca opatinja Elizabeta To je bilo leta 1920 v j ir. tam sta imela potem tudi za-Pittsburghu, Pa., ko so otvorili | točišče. Opatinja Elizabeta, fina ženska, rodom Francozinja, mi n dio postajo KDKA. — Katera divja ptica leti najhitreje po zraku? — To je divja gos (sput-wing goose), o katerii so ugotovili, da leti z brzino milj na uro. — Koliko železniških predorov je za časa bivanja v monastiru dala za spremljevalca dr. Koe-na, ki je hodil z menoj po izra-38 elskem delu Jeruzalema in me spremljal tudi v Galilejo. Sicer nisem bil nic kaj vesel njegove (tunelov) imamo v ZDA? druščine, toda iz spoštovanja do Kakor povedo zapiski, jih je res blage opatinje sem dr. Koe- Na osrednji prireditvi praznovanja 30-letnice ustanovitve O-svobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani je poudaril predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Janez Vipotnik važnost ideje jasnosti v družbenem življenju. Dobesedno je dejal: “Ne bi bili dobri politiki in. ne realisti v sprem-Ijanju in raziskovanju družbenih gibanj in procesov, če ne bi vedeli, da se je tudi za jasne ideje treba trdo bojevati.” Pred nekaj tedni je izšla pub-blikacija “Koroška znamenja”, za socialističnega kandidata Jonasa ali za kandidata Avstrijske ljudske stranke dr. Waldheima, za katerega se je izrekla v posebnem proglasu tudi “Delovna skupina katoliških organizacij Avstrije”. Slovenska levica je izdala ob te priložnosti dve jasni gesli. Zveza slovenskih organizacij se je odločno izrekla za socialističnega kandidata, “Slovenska kul-turno-politična organizacija”, ki izdaja glasilo “Kladivo”, pa je pozvala slovenske volivce, naj oddajo pri volitvah prazno gla- ki jo je pripravil slovenski čas- sovnico. Le krščansko usmerjeni nikar Jože Šircelj. V zvezi z vprašanjem po idejni in politični usmerjenosti Narodnega sveta koroških Slovencev je sedanji predsednik organizacije dejal, da “Narodni svet koroških Slovencev ne želi ozko pojmovanih svetovnonazornih barikad. Stari pojmi “krščanske politike” so mrtvi.” Kaj si predstavlja Narodni svet pod tem, da ne želi “ozko pojmovanih s v etovnonazorskih barikad”, dokazuje tudi njegovo zadržanje ob zadnjih volitvah v Avstriji. Kot vsi avstrijski državljani so imeli tudi koroški Slovenci možnost, da se odločijo na le sprejel. V pogovoru o raznih stvareh sva prišla tudi do Alfonza Ratisbonne. Sam sem zasukal pogovor tako, da sva prišla do njega. Med pogovorom brez sramu vprašam dr. Koena: Kakšpo je mnenje Judov o Alfonzu Ratisbonne? , Nato mi dr. Koen odgovori: Za nas Ratisbonne ne obstoja, ker on se je dal krstiti. Tako za Jude nima pomena in je za nje toliko kot mrtev. Jaz dalje dr. Koena nisem več spraševal, ker sem že vedel, koliko je ura. Dr. Koen Alfonza Ratisbonne ni tajil, le povedal je, da za Jude ne obstoja — ker se je dal krstiti. Ali ni značilno? Tajiti ga je nemogoče, priznati pa njega in njegovo delo še manj. To je judovska trdovratnost. Kljub temu, da je zadeva o spreobrnjenju Alfonza Marije Ra-tisbone tako jasna vsem, Judje jo ne priznajo, on za nje ne obstoja. Judom je Alfonz Ratisbonne in njegovo spreobrnjenje bolj neljubo kot vsi Arabci: njegovo življenje, njegov grob nedaleč od Jeruzalema, v Ain Ka-rimu, potem pa krasna obsežna stavba Ratisbonne Convent v Jeruzalemu, in najbolj po zaslugi Alfonza Marije Ratisbonna odkriti Litostrotos, za Jude tolikanj pekoči kraj, kjer je Ponči j Pilat obsodil Jezusa Kristusa v smrt na križu. To vse je za Jude hujša bolečina, kot mislimo. Torej nič čudnega, da Alfonz Ratisbonne po izjavi dr. Koena ne obstoja. Hrvaški frančiškan o. Ivan Frankovič, s katerim sem se srečal na gori Tabor, in ki me je potem spremljal po Galileji, mi je pravil, da se Judje spreobračajo. Prav verjetno, kajti niso vsi Judje na glavo padli, pa marsikateri išče resnico, kot jo je iskal Teodor Ratisbonne in ko jo je našel, je potegnil za seboj brata Alfonza Ratisbonna, da se je dal krstiti in postal neomajan katoličan. On danes kliče Jude, da priznajo Njega, ki so ga njihovi očetje zavrgli, ko so pred Pilatom kričali: “Proč, proč; križaj ga!” Seveda ne smemo pri- Narodni svet koroških Slovencev se je zadržal v volivni kampanji povsem nevtralno ter objavil v svojem glasilu “Naš tednik” priporočilo za oba kandidata, ne da bi že pri objavi teh priporočil opozoril volivce, da gre pri tem za plačane oglase. Slovenske volivce je plačana propaganda za s o c i alističnega Kandidata v glasilu katoliško u-smerjenih Slovencev močno presenetila ter napravila med volivci precejšnjo zmedo. Temu odgovarjajoč je bil tudi izid volitev. Nikjer na Koroškem ni bil prirastek za socialističnega kandidata tako velik kot ravno na dvojezičnem ozemlju. Brez izjeme je bilo v nemških Komentarjih poudarjeno, da so se odločili koroški Slovenci za socialističnega kandidata. Koroški deželni glavar je izjavil, da je bila s to jasno odločitvijo koroških Slovencev potrjena dosedanja politika pomirjevanja. Urednik lista “Kleine Zeitung” pa je zapisal, da je nastal za krščansko usmerjeni Narodni svet s tem, da se je odločila slovenska manjšina v takšni meri sa socialističnega kandidata, politično popolnoma nov položaj-Slovenske volivce so zanimali po volitvah seveda komentarji V slovenskih listih. Kot je iskala desnica v Avstriji vzroke, zakaj ni uspela pri volitvah, tako so pričakovali primerne komentarje po volitvah tudi koroški Slovenci. A kako so se začudili, ko so brali v “Našem tedniku” 2 dne 29. aprila 1971: “še boljši kot prej je bil za Franza Jonasa volivni izid na Koroškem, hi presega zvezno povprečje.--Zlasti se je Jonas odlično odrezal na dvojezičnem ozemlju.--Avstrijci v nedeljo niso slabo izvolili.” K temu, da je bil izvoljen ponovno socialistični kandidat Jonas, je prispevalo torej tudi zadržanje Narodnega sveta koroških Slovencev. /Jato s6 ne čudimo zmagoslavju v levičarskem “Vestniku” in komentarjem y Sloveniji. Medtem ko se je odpovedal Narodni svet pd zadnjih deželnozborskih volitvah v preteklem letu lastni strankarsko-politični dejavnosti; je doživel tokrat pri volitvah hud idejno-politični poraz. Vzroki za to se seveda globlji-To dokazuje tudi poziv “Krščansko kulturne zveze”, naj bi ge koroška prosvetna društva ir> kulturne skupine farne mladine včlanile v “Združenje gledal'" ških skupin Slovenije”. V Pra' vilniku tega združenja je zapisano že v §1: “Združenje je’ včlanjeno v Zvezo kulturno-p1-0* svetnih organizacij Slovenij6 kot temeljna organizacijska e' nota, kar pomeni, da priznav" status ZKPOS, prograrnsk'-£mernice sprejete na zadnje#1 cakovati, da se bodo kar vsi'kongresu ZKPOS in da pri kro' Jud^T na mah spreobrnih. Kaj jenju lastnega delovnega Pr0' grama upošteva temeljna vse še! Judovska trma je trda. A Bog je poslal Judom takega moža, kateremu ne morejo na noben način očitati koristolovstva, pobožnjaštva in podobno: on, popolen brezverec, intelektualec, framazon, s sijajno bodočnostjo, spodbije Judom vse po-fnisleke in jim danes kliče: Storite isto, kot sem jaz storil, spreobrnite se, kajti le to je prava pot. (Dalje sledi) binsko programska i z h o d&u Zveze kulturno prosvetnih orga' nizacij Slovenije.” Zveza komunistov Sloven'jc ima v svojem centralnem koh# teju posebno komisijo, ki se P0j sveča problemu idejnih vpraša#! kulture, še ni dolgo tega, kar s# imeli komunisti- v Sloveniji za sedanje, na katerem so proučevali, kako povečati vpliv koru11 (Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA Kanada želi boljše zveze z ZSSR in s Kitajsko TORONTO, Ont. — Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je na tiskovni konferenci na atomskem ledolomilcu “Lenin” v Sovjetski zvezi pred koncem svojega obiska, ko se je iz Murmanska preko Leningrada °dpravljal domov, dejal, da Kanada želi vzpostaviti boljše stike s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko, da bi nekako olajšala svojo °dvisnost od mogočne južne sosede. Trudeau je mnenja, da so Kanadčani bolj in bolj občutljivi 2a nevarnosti ameriškega gospodarskega gospodstva in za nevarnosti jemanja vse svoje tehnologije iz enega samega vira. “Mi imamo izbiro. Mi se rrio-remo, ne da bi prelomili s svo-ikni tradicionalnimi prijatelji, učiti izmenjavati tehnologijo s t° deželo, ki je dosegla nekatere odlične uspehe ... Jaz gledam čisto pragmatično na to deželo z mnogo prednostmi, pa tudi z mnogo nedostatki, toda na tako, ki je sposobna kupiti M prodajati tehnologijo, kot 0stali izmed nas. Ponavljam, da v Pogledu možnosti vložitve kapitala, tu ne pričakujem veliko.,. Morda bomo odkrili ne M novo tehnologijo in nove načine odgovora na vprašanja Prostora in mraza, ampak bomo niorda našli tudi nova ekonomska sredstva za sodelovanje na-Mh dveh dežel,” je razlagal ■iTudeau kanadske namere in 2elje časnikarjem. * Pretekli teden je prišlo do 2Ustrupitve s hrano v železniškem jedilnem vozu CNR na Poti iz Vancouverja v Montreal. M Saskattonu so vzeli 12 oseb v tamkajšnjo bolnišnico in vlak Zadržali več ur, da so zamenjali Vse zaloge hrane v jedilnem v°zu. Skupno naj bi zbolelo za-r&di hrane okoli 20 potnikov, ^rano so vzeli v pokrajinski Mboratorij v Regini na preiskavo. * Letne izgube zaradi požarov s° v Kanadi menda še vedno ^ajvišje na vsem svetu, kot naj jk bilo pred 50 leti, je dejal Robert Leggett, bivši direktor §radbenih raziskav National ^search Councila. Na zborovanju novo ustanovljene Kanadske zveze za varnost pred po-Zari je povedal R. Leggett, da bilo veliko storjenega v po-^edu večje varnosti pred po-?ari, toda veliko težav bo treba Se premagati. Glavna naloga je ^buditi v javnosti in pri lastnikih poslopij čut za odgovornost. * Ontario Place je po oglaševanju v Torontu “najboljši kup v S^uj Severni Ameriki”. To je 90 nkrov površine, ki so jo iztrgali Jezeru Ontario ter jo spreme-niii v eno največjih zanimivosti najbolj izbranimi vini. Trdijo, da se je zanimanje za vino v Kanadi, zlasti pa še v pokrajini Ontario izredno povečalo ter so nekateri voljni plačati za res dobro kapljico tudi visoke cene. Kanada je izdala nove odredbe o čistoči voda in možno je da doleti koga globa do $5,000, če ga dobe le, ko bi vrgel v vodo steklenico ali prazno kanglico od piva. Posebej so seveda oblasti pazljive na odmetavanje preostankov olja z ladij. Kako velikanske zaloge nalle in zemeljskega plina spravili s severa varne na trg Kanada proizvede in tudi po- nem okolju lahko povzročilo in središče razvedrila in zabave Vsej Kanadi. Vstopnina v to ^ehišče j 6 en dolar za odrasle. . a lo si je mogoče ogledati vse ^ prisostvovati vsemu, le jed in kkjačo je treba plačati povsod jj°sebej. Ontario Place so zgra-1 * na ta način, da so v jezero ^hetali 2.1 milijona kubičnih arciov zemlje in potopili tri uke prevozne ladje za žito, So mogli zgraditi promenado Ustvariti umetno pristanišče. ❖ The Liquor Control Board v k^tariu se je odločil za bodoče ^Upovanje dobrih tujih vin, pb-Uo znanih francoskih med hmi one iz južne Francije z ^ aUega vinskega področja okoli v°rbeauxa. Znana “Chateau” Ua s tega prec[eia stanejo od , ^5 zaboj z 12 steklenicami uo $180’ za 12 steklenic z rabi okrog milijon sodov nafte na dan. Večina kanadske nafte je na zahodu, zato je za Kanado rentabilneje približno polovico proizvodnje izvažati na zahod-noameriško tržišče in pokrivati potrebe vzhodnega dela dežele z uvozom pretežno venezuelske nafte, ki je celo cenejša od domače. Če bi uvoz nafte usahnil, bi se Kanada znašla v resnih škripcih. V “uvozna” področja ne vodi niti en naftovod z zahoda. Čeprav Američani že dolgo vztrajajo, naj Kanadčani najprej oskrbe svoj trg (s tem, da bi potegnili naftovod do Atlantika), če hočejo povečati izvoz v ZDA, Kanadčani nad idejo niso nič kaj navdušeni. Preveč diši po Nixonovi “kontinentalni e-nergetski politiki”. Razen tega je uvožena nafta cenejša. Nihče na vzhodu si ne želi dražje domače in upanja na znatna odkritja na Atlantski obali v zadnjem času niso najmanjša. Čemu torej naftovod? Zadnje analize so pokazale, da imajo vse vzhodnokanadske rafinerije le za 16 dni rezerv (večje evropske države imajo nepredvidene posledice? Naftovod bi se moral povzpeti nekaj tisoč čevljev čez Brookovo gorovje in Aljaško pogorje in končati v potresni coni. Valdez pomni več hudih potresov. To je šele prvi del težav in nevarnosti: iz Valdeza naj bi nafto prevažali v supertankerjih vzdolž vse obale kanadske Britanske Kolumbije do Seattla, Vancouverja in Bellinhama. Do leta 1980 naj bi šlo po tej poti 2 milijona sodov nafte na dan. Kaj se lahko zgodi s tankerji v teh vodah, ki veljajo za najtežje — s čermi, z ledom in s pogostimi viharji — si lahko predstavlja vsakdo. Kakšne bi bile posledice brodolomov, pa lahko samo ugibamo. Vemo, kaj se zgodi z obalami in s favno na njih in v morju, ne vemo pa še, koliko časa bi narava z vso možno človeško pomočjo potrebovala, da bi posledice takih katastrof vsaj delno popravila. Potem so se zganili v Kanadi. Združenja za zaščito narave so pričela s protesti. Poudarjajo, da so prav omenjene vode drstišča za slanike in losose in rezerv za 90 dni), vendar vsiida bi en sam tankerski brodo- optimistično upajo, da do daljših kriz enostavno ne bo prišlo in če pride do najhujšega — kot na primer ob arabsko-izraelski vojni 1967, bi nekaj nafte še vedno priteklo z juga v zameno za povečani izvoz na zahodu. Kanadske zaloge nafte in zemeljskega plina so ogromne. lom lahko spravil ob delo in kruh tisoče domačinov, ki se u-kvarjajo z ribištvom in s turizmom. Ottawa je komaj reagirala. Vlada je izjavila, da je vsa reč ameriška notranja zadeva in da njena moč ne sega čez 12-miljni obalni pas. Zunanji minister Sharp je dejal, da je Najprej bi od svojih pacifiških obal odvrnila nevarnost o-nesnaženja z nafto, druge rešitve praktično ni. Potem bi lahko spravila, na trg tudi svoje zaloge iz Arktike, zakaj vse kaže, da so. ta nahajališča pravljično boga- Vprašanje je le, kako to naf- Američanom sporočil mnenje to dobiti na pravo mesto o pra- vlade o nevarnosti transporta vem času. nafte ob pacifiški obali — to je Nerožnate perspektive so oba bilo vse. severno-ameriška soseda — Kanado in še zlasti ZDA — obrnile na lov za domačimi viri energije in sprožile vrsto procesov z daljnosežnimi posledicami. Bogata nahajališča na severnem pobočju Aljaske, ki jih cenijo na 10-20 bilijonov sodov, so drugič stopila v središče dogodkov. Prudhoe Bay 1968 je postal sinonim za srečo na borzi. Toda kaj, ko bi ta nafta skoraj ne mogla biti dalje od tržišč, kot je. Kako jo spraviti do njih? Ameriški načrti so stari prav toliko kot odkritje v Prudhoe Bayju nekako dve leti. Pet družb, ki so zainteresirane za gradnjo naftovoda s severne o-bale Aljaske na južno, je ustanovilo konzorcij Alyeska Pipeline Service Co., ki naj bi zgradil 800 milj naftovoda do Valdeza na južni obali, odkoder naj bi nafto s tankerji prevažali do rafinerij v zvezni državi Washington. Dela so potekala normalno, potem pa se je pričelo muditi. Nafto z Aljaske je treba spraviti na ameriška tržišča čim-prej in za vsako ceno. Na Aljaski že čaka 800 milj jeklenih cevi za naftovod. Ameriške organizacije za zaščito prirode so začele protestirati. V tem, kar so povedale, je bilo mnogo resnice: vpliv naftovoda na okolje nad polarnim krogom je domala nepoznan. Tla so večno zamrznjena, nafta pa se po naftovodih pretaka zelo vroča. Kaj se bo zgodilo z naftovodom? Se bo pogreznil v blato? Prelomil? Pregradil pot severnim jelenom, ki se selijo vsako pomlad in jesen? Spremenil mikrorelief in mikroklimo najbližje okolice, kar bi v da- Namesto ostrega protesta so Kanadčani prišli z drugim predlogom: naftovod iz Prudhoe Bayja naj bi speljali po kanadskem ozemlju, po dolini Ma-ckenzijeve reke. Zamisel je sicer stara prav toliko kot kanadska odkritja nafte v tej dolini da je ta pot tudi s strateškega leta 1968, vendar je v danih raz-]vidika najzanesljivejša. Pa je merah dobila še prav poseben res? Kandčani so jim hitro po-pomen. Kanada bi imela od ta-( vedali, da so tankerji sila velike kega naftovoda trojno korist. (tarče za podmornice.. . ta. Nova odkritja na arktičnih o-tokih dokazujejo, da je pod ledenim morjem še eno morje — nafte in zemeljskega plina. Prevoz slednjega iz sosednjih območij se Američanom z ladjami ne bi splačal, zato so Kanadčani upali, da bi gradili naftovod in plinovod absolutno vamo pred potresi in razen Mackenzijevih pritokov naftovod ne bi naletel na nobene druge ovire. In ne nazadnje — če bi gradili naftovod in plinovod, bi Kanada hkrati gradila še cesto in tako končno dobila še transverzalo sever-jug, kajti kanadski sever ni bogat le z nafto. Takšen koridor na sever bi bil prav tolikšnega pomena, kot je bila leta 1885 zgraditev pacifiške trans-kontinentalne železnice. To naj bi bil začetek razvoja kanadskega severa — naravnost neverjetno se sliši, da na milijonu in pol kvadratnih milj neraizska-nih ali esaj neizkoriščanih naravnih bogastev živi le 40,000 ljudi. Ko je kanadski pisatelj Mowat leta 1968 potoval po Sibiriji, se ni mogel načuditi, da tam v podobnem okolju živi 30 milijonov ljudi. Za njim se je o tem zamislil še marsikdo. Minister za severne zadeve je izjavil, da se bo Kanada projekta lotila v vsakem primeru — naj novejša odkritja da to le še potrjujejo — vendar sta oba, on in minister za energetiko Greene kmalu naznanila, da bi Kanada pozdravila tudi ameriško udeležbo. Okrog 1300 milj naftovoda bi namreč po prvotnih ocenah stalo 5 bilijonov dolarjev, po novejših pa že 8. Potem se je pričelo snubljenje. Proti koncu marca so se v Ottawi srečali predstavniki kanadske vlade in Aljaske. A-meričani so bili gluhi. Njim se mudi. Osemsto milj cevi, ki že čakajo na Aljaski, in milijonski stroški za pripravo projekta so bili pač premočan argument. Upajo, da bodo rešeni spori z združenji za zaščito prirode in da bo nafta z Aljaske končno le stekla. Kanadčani poudarjajo, da bi bil transport soda nafte po kanadski poti do Chicaga za 30 centov cenejši, vendar Američani trdijo, da je zanje najvažnejša preskrba zahodnega tržišča. Dobro vedo, da bo japonska konkurenca za nafto v pacifiškem bazenu vse hujša. Poudarjajo tudi strateški pomen nafte na zahodni obali in izjavljajo, Vse kaže, da so Kanadčani sprejeli naftovod čez Aljasko in tankerje ob svoji obali kot dokončno in nespremenljivo dejstvo od vsega začetka, drugače je težko razumeti, zakaj niso poskušali Američanov pritegniti k sodelovanju že prej in ne šele potem, ko je bilo videti, da bodo napoti konservacionistov ta načrt preprečili. Navsezadnje Kanadčani traso in načrt proučujejo že dve leti. V projektu sodelujejo ministrstvo za ribištvo, služba za zaščito divjadi in ministrstvo za rudarstvo, ki je že zarisalo celotno traso glede na večno mrzal in ugodne peščene podlage, ki so za napeljavo naftovoda naj prikladne j še. Hkrati je 17 zainteresiranih petrolejskih družb ustanovilo Mackenzie Valley Pipeline Research Ltd.) družbo za raziskovanje o naftovodu po dolini Mackenzije-ve reke), ki v Inuviku v delti Mackenzijeve reke že 18 mesecev dela poskuse na velikem krožnem naftovodu z zmogljivostjo 700,000 sodov na dan. Proučujejo njegove vplive na večno zmrznjena tla in najrazličnejše tipe izvedb, od različnih izolacij do zasutih cevi ali cevi na stojalih. Rezultati so zdaj skrivnost — pravijo le, da je naftovod mogoč, da pa so odkrili določene vplive na okolje in da bodo za dokončanje raziskav potrebovali vsaj še poldrugo leto. Od leta 1968 se s problematiko ukvarjajo tudi štiri posebne vladne komisije: prva proučuje alternative za transport arktične nafte, druga raziskuje tehnologijo naftovodov v severnih klimah, tretja se ukvarja s tehnično stranjo transporta samega (prav ta je na primer zavrgla idejo o tankerskem ladjevju, ki naj bi spravljajo nafto skozi Severozahodni prehod, za katero so se Američani zelo ogrevali). Zadnja komisija pa proučuje zahteve po tej nafti, stroške in tržna področja. Morda se bo z Mackenzijevim naftovodom le kaj zganilo; ameriški “ne” Kanadčanom ni vzel poguma. V živahnih razpravah, ki še vedno teko, prihajajo na dan najrazličnejši aspekti takega dejanja. Poudariti je treba, da mnenja niso enotna. Kanadski konservacionisti mu nasprotujejo, češ, kar ni dobro za Aljasko, ne more biti dobro za kanadski sever. Naftovod bodo gradili — če ne čez tri leta, kot so najvne-tejši trdili, pa čez pet let. Gradili pa ga bodo. Koristi, ki bi jih Kanada imela od severnega koridorja, je za zdaj še težavno oceniti — vendar le v tem, kako velike bodo. zadnje volitve na Koroškem. Celo levičarsko usmerjeni celovški “Vestnik” je zapisal: “Izid volitev namreč kaže, da se koroški Slovenci niso pustili begati od nekoliko čudno pojmovane in še bolj čudno prakticirane n e v t r alnosti Narodnega sveta.” Od komunistov se bo treba še veliko naučiti. Predvsem kar se tiče njihove doslednosti v ideoloških vprašanjih. Kako je že povedal Janez Vipotnik? “Ne bi bili dobri politiki in ne realisti v spremljanju in raizskovanju družbenih gibanj in procesov, če ne bi vedeli, da se je tudi za jasne ideje treba trdo bojevati.” K. G. TU 144 boljši od Concorde PARIZ, Fr. — Z mednarodne letalske razstave v Parizu je prišla nova senzacija. Strokovnjaki so ugotovili, da je sovjetsko letalo TU 144 boljše od francosko-angleškega letala Concorde. Po obliki sta si obe letali podobni, kar Tupolev, ki je dal idejo za konstrukcijo sovjetskega letala, smatra za prirodno, ker sta oba modela, sovjetski in angleško-francoski hotela doseči iste cilje. Morala sta torej vpo-števati iste prirodne zakone. TU 144 leti tišje in manj 0-nesnažuje zrak kot letalo Concorde. Sodijo, da bi TU utegnilo zadostiti zadevnim predpisom o letalskem prometu v ZDA. Concorde za zdaj še ni tako daleč. Sovjeti so pripeljali na razstavo tudi svoj naj večji helikopter V 12. Obiskovalci r a z s t a ve vidijo lahko tudi največje tovorno letalo na svetu, znani Lockheed C5A Galaxy. Ta letala so delno redni rabi ameriških oboroženih sil. polno svobodo. Gre še vedno za enopartijski režim, ki hoče u-smerjati celotno življenje državljanov. Zato poleg svojih ne dopušča drugih organiziranih skupin. V tem oziru Cerkev ne uživa tistih svoboščin, ki ji pritiče-jo kot suvereni družbi. Drugi vatikanski koncil uči glede tega: “K verski svobodi spada pravica, da se morejo ljudje po nagibih svojega verskega čuta svobodno shajati in ustanavljati vzgojna, kulturna, dobrodelna in socialna združenja. ^esti iz Slovenije TUDI V POLITIKI JE TREBA BITI NAČELEN (Nadaljevanje s 2. strani) nistov v kulturnem življenju. Da gre pri tem tudi za razširitev idejnega vpliva na zamejstvo, je jasno. Kam privede prej ali slej vsako skupino nevtralno zadržanje v idejnih in političnih vprašanjih, so pokazale tudi OBILICA BANAN — Branjevka na ’plavajočem trgu enega od prekopov Bangkoka, glavnega mesta Tajske, se zadovoljno smeji med obilico banan, ki jih ponuja kupcem. Samoprispevki S krajevnimi samoprispevki zbirajo v Sloveniji denar za gradnjo objektov, ki imajo neposreden pomen na občane. Po zakonu morajo vsak samoprispevek občani odobriti z refendu-mom. Zadnja leta so samoprispevki že tako narasli, da bodo o tem vprašanju ponovno obravnavali v slovenski skupščini. V zadnjih dveh letih je bilo v Sloveniji nad 200 krajevnih samoprispevkov, od tega skoro polovica za dobo, daljšo od štirih let, nekaj pa celo za dobo od sedem do osem let. Tako postaja “samoprispevek” že kar pravi davek; krajevni samoprispevki se tudi določajo zelo neenako, kar povzroča različne obremenitve. Most čez Muro za Razkrižje Ustanovili so p r i p r avljalni odbor za graditev mostu, ki bi skrajšal pot med lendavsko in ljutomersko občino. Dokler ne bo most zgrajen, pa so občani zahtevali, naj obe občini v bližini Razkrižja usposobijo brod na Muri. Nov rekord Po statistikah niso v potrošnji piva na prvem mestu Nemci, kakor bi kdo mislil, ampak Belgijci. Povprečno popije Belgijec po 125 litrov piva na leto. V Sloveniji so s potrošnjo piva sicer precej zadaj za Belgijci s 30 litri popitega piva na leto. Zato pa imajo rekord, ki ga bo težko kdo presegel: Davek na pivo namreč znaša toliko, kolikor dobi za liter piva pivovarna, medtem ko se drugod po svetu davek giblje med 16 in 30 odstotki lastne pivovarniške cene. Cerkev ne uživa svoboščin, ki ji gredo Ne moremo danes pisati o razmerah v Jugoslaviji, kot smo pisali okrog leta 1950. Toda znova ponavljamo: s tem ne trdimo, da j so vsi problemi med Cerkvijo in drižavo v Jugoslaviji rešeni, da tam katoliška Cerkev uživa po- Beltinci niso zadovoljni To najmočnejše krajevno središče z 2000 prebivalci v občini Murska Sobota se čuti zapostav-Ijano. Nimajo prosvetnega doma, šola gostuje v starem gradu, komunalni objekti se zanemarjajo. Zato so prebivalci sklenili, da se bodo odcepili od občine in skušali doseči priključitev k Lendavi. • V gozdiču zraven Beltinec so že pred leti pri iskanju nafte odkrili močan vrelec vroče vode, ki ima skoraj 100 C. Občani želijo, da bi pristojne oblasti zgradile kopalni bazen. Poleg tega bi se dala vroča voda uporabljati za ogrevanje rastlinjakov, saj je zemlja naravnost idealna za vrtnarstvo. Doslej morajo večino povrtnine uvažati in jo drago plačevati. Na Bledu še ni odjuge Dela za obnovo Blejskega 0-toka so v največjem teku. Urejajo sprehajalne steze, dvorišče, napeljujejo razne napeljave. Na žalost oblasti niso spoštovale cerkvice in župnišča. Cerkev so prenovili in jo spremenili v muzej, župnišče pa spreminjajo v restavracijo. Do Beljskega otoka pač še ni prišla odjuga, ki veje v republiškem vodstvu že nekaj let. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Naprodaj 6 in pol sobna enodružinska hiša v prvovrstnem stanju, 1% garaža. Pri E. 74 St., in Myron Ave. Kličite 881-4839. (109) V najem Štirisobno neopremljeno stanovanje zgoraj se odda samo odraslim v St. Clairski naselbini. Kličite od 4. do 5. popoldne 881-7248 ___________________-(106) Pri E. 260 St. Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotovlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati. Sv. Roberta fara Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet, $26,900. Richmond Heights Ranch hiša z dvojno priključeno garažo, zidano pročelje, družinska soba, l1/^ kopalnica, polna klet. Se lahko takoj vselite. $45,900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 (106) V najem Šest velikih lepih sob, zgoraj, se odda v najem odraslim na E. 71 St. Za pojasnila kličite: 361-7860 -(109) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SU riašr A’ 6RIV e 361-4112 Kupujete hišo? Mi gradimo 3 nove zidane 2-družinske hiše v Euclidu. Za pojasnila kličite Slovenko Milko št. 261-1182 Realtor »I-EXANDRE DUMASt Grof Monte Cristo “Ha, to sem rekel tudi jaz vrlemu Adelmootu. In on je pomislil, se nasmehnil in mi odgovoril s sicilijanskim pregovo-, rom, ki je, če se ne motim, tudi francoski: ‘Sin moj, svet ni ustvarjen v jednem dnevu, ampak v sedmih; vrnite se v nedeljo.’ “V nedeljo sem šel zopet k njemu; mesto da bi polil zelnato glavo z arzenikom, jo je polil z neko strihninovo raztoplino, ki se zove strychnos colubrina. To pot zelje ni bilo videti niti najmanj bolno; tudi domači zajec ni imel proti njemu najmanjše sumnje, a je bil kljub temu mrtev pet minut potem, ko ga je jedel; kokoš je jedla zajca in poginila drugo jutro. Zdaj sva igrala midva ulogo jastreba. Vzela sva kokoš in jo razparala. To pot ni bilo na nobenem organu vidnih znamenj; razpadanje živčnega sistema in vnetje možganov, to je bilo vse. Kokoš ni bila zastrupljena, ampak umrla je vsled mrtvouda. To je pri kokoših redek slučaj, a pogostejši pri ljudeh.” Gospa Villefort je bila videti vedno bolj zamišljena. “Sreča je,” pravi, ” pravi,” da znajo pripravljati take snovi le kemiki, kajti sicer bi najbrže jedna polovica sveta zastrupila drugo.” “Kemiki ali osebe, ki se pečajo s kemijo,” pripomni Monte-Cristo malomarno. “In razun tega,” pravi gospa Villefort, oprostivši se s silo svojih mislij, “naj bode pripravljeno in skrito vse še tako modro in učeno, kljub temu zločin ostane vedno zločin in če ga ne zasledi človeška pravica, je vendar znan Bogu. Orientalci imajo močnejšo vest kakor mi in previdno ne priznavajo pekla, to je razloček.” “Ej, milostiva, taki pomisleki se morajo pač poroditi v tako nim glasom in pritajenim vzdihom. “Da,” pravi Monte-Cristo, “da, k sreči ostane vest, brez katere bi bili ljudje zelo nesrečni. Po vsakem nekoliko bolj energičnem dejanju nam daje vest tisoč vzrokov, ki opravičujejo naše dejanje, glede katerega smo sami sodniki. In ti vzroki bi “O,” pravi gospa Villefort, “to mora biti izborno sredstvo proti krčem.” “Kakor ste videli, milostiva, se ne da primerjati z nobenim drugim,” odvrne grof, “in zelo pogosto ga porabljam; seveda z največjo previdnostjo,” pristavi smehljaje. “To vam verjamem,” odvrne plemeniti duši kakor je vaša, a vendar bi jih kmalu pregnali vzroki, izvirajoči iz razuma. Slaba stran človeških mislij je koncentrirana v gotovo znanem vam paradoksnem stavku, ki ga je izrekel Jean Jeacques Rousseau: ‘Mandarin, katerega usmrtijo, ima, če dvigne konec svojega prsta, nad seboj pet tisoč milj.’ Človeško življenje obstoji v tem, da se vršijo take stvari, in njegov razum porabi svoje moči v to, da jih sanja. Malo ljudij najdete, ki hladno porinejo svojemu bližnjiku nož v srce ali pa mu, da bi ga spravili z zemeljskega površja, dajo zav-žiti ono množico arzenika, katero sva omenila prej. To bi bilo res ekscentrično ali blazno. In da pride človek do tega, mora biti razgreta njegova kri do šestintrideset stopinj, mora imeti njegova žila devetdeset udarcev v minuti in mora prekoračiti njegova duša svoje navadne meje. Toda če preidete, kakor je to običaj v filozofiji, od besede k milejšemu sinonimu, provzročite samo priprosto eliminacijo, mesto da bi zagrešili neplemenit umor s tem, da onega, ki vam je na potu, spravite čisto priprosto s pota, brez sunka, brez nasilstva, brez navideznega sovraštva, brez onega pridevka bolečin, ki napravijo iz žrtve mučenika in iz činitelja rablja v pravem pomenu besede. Če ni pri tem nikakega prelivanja krvi, nikakega krika, nikakega spačenega obraza, zlasti če odpade ona trenotna in izdajajoča izvršitev, potem ubežite streli človeške postave, ki pravi: ‘Ne moti miru človeške družbe!’ Tako delajo Orientalci, resni, Flegmatični ljudje, ki se pri konjunkturah, katere so nekoliko bolj važne, malo brigajo za zahteve svojega časa.” “Toda vedno še ostane vest,” pravi gospa Villefort z ginje- pred tribunalom' najbrže zelo gospa Villefort v istem tonu. malo pripomogli do tega, da se ( “Kar se tiče mene, ki imam ta-nam reši življenje. Tako je bila ko slabe živce in tako mnogo-na primer Rihardu III., ko je'krat omedlim, bi morala imeti CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LYONS — BY OWNER 3 bdrm., cer. tile bath, cab. kit. Crptg. & Drapes in liv. rm. Pan. rec. rm. 220 wiring. Low taxes. $30,000 firm. By appt. 447-0625 (106) NAPERVILLE — BY RETIRING OWNER Picturesque Green Acres loc. Gust. Cypress house on beaut. Indscp. acre, studio cedis., 3-4 bdrms., 2 baths, bsmt. w-2nd frplc. H.S. 5 blks. Mid $50’s. 355-1774 (106) NORTH & CENTRAL — 2 flat — 5 & 6 rms., cab. kit., stainless steel sinks, tiled bathrooms & kit. firs. 2nd fir., kit. compl. tiled. WW crptg., 2 units gas ht. 2 c. gar. Mid $30’s. Owner. BE 7-6274 (106) NORTHLAKE — 6 rm. Cape Cod. 2 blks. to park-library-schools-bus-bank-shoppin.g. Honest value. Patio, dble. garage. Extras. $23,250 Firm. Owner. 562-1037 (107) CORNER LOT — $22,500 5 rm. bung., 2 bdrms., IVz baths. On quiet st. WW crptg. New elec, serv., new h.w. ht. Enel, back porch. 2 c. gar. Call owner for appt. 282-4586 or 939-2322. (106) BUSINESS OPPORTUNITY AURORA — A & W Drive In — Grossing over $100,000 yr. Will sell equip, and lease land and building. Illness forces sale. Substantial down paymt. required. Call owner TW 2-4450 or write 715 Lafayette St., Aurora, 111. 60605 (106) usmrtil sinova Edvarda IV., njegova vest zelo potrebna; resnično, on si je lahko rekel: ‘Ta dva otroka trdega očeta, katerega lastnosti bi bila brezdvom-no podedovala, kar sem mogel spoznati v njunih mladostnih dušah le jaz, ta dva otroka sta me ovirala, da osrečim angleško ljudstvo, kateremu bi bila onadva brezdvomno v nesrečo.’ — Prav tako je izkoriščala svojo vest tudi lady Macbeth, ki je hotela — in naj reče Shakespeare, kar hoče, — preskrbeti prestol ne svojemu možu, ampak svojemu sinu. Ah, materinska ljubezen je tako velika krepost, da oprošča mnogokaj; tudi bi bila lady Macbeth po Dunca-novi smrti brez vesti zelo nesrečna ženska.” Gospa Villefort je poželjivo požirala ta strašna načela, ki jih je govoril grof z njemu lastno ironijo. “Ali pa veste, gospod grof,” pravi nato po kratkem molku, “da trdite strašne stvari in gledate svet skozi zelo motno steklo? Ali ste imeli svet v retorti, da ste dobili o njem te nazore? Prav ste imeli namreč, vi ste kemik, in oni eliksir, s katerim ste tako hitro obudili k življenju mojega sina ...” “O, ne verjemite onemu leku, milostiva,” pravi Monte-Cristo; “jedna kapljica istega je vrnila otroku življenje, tri kapljice bi bile razgrele njegovo kri tako, da bi bil dobil srčno napako; šest kapljic bi mu bilo vzelo sapo in provzročilo nevarnejšo nezavest, kakor je bila prejšnja, in deset kapljic bi ga bilo uničilo. Videli ste, milostiva, kako hitro sem odstranil dečka od onih steklenic, katerih se je neprevidno -dotaknil.” “To je torej nevaren strup?” “O moj Bog ne. Reciva pred vsem, da pojem strup sploh ne eksistira, ker se poslužujejo v zdravilstvu najhujših strupov, ki so, če se jih pravilno vpora-blja,. najboljša sredstva, ki pripomorejo k zdravju.” “Kaj pa je bilo?” “Arkanum, katerega je iznašel moj učeni prijatelj, oni izvrstni abbe Adelmonte, in ga me naučil rabiti.” za zdravnika doktorja Adelmon-ta, ki bi mi izumljal sredstva, s katerimi bi odstranil moje sla- bosti in me rešil strahu, da se nekega lepega^ dne zadušim. — Ker pa je stvar na Francoskem težko doseči in bi vaš abbe Adelmonte zaradi mene skoro gotovo ne hotel potovati na Francosko, vporabljam zoper krče sredstva, ki jih je izumel gospod Planche, in Hoffmanove kapljice igrajo pri meni veliko ulogo. Tu vidite te krogljice, ki sem jih dala narediti nalašč za se; njih moč je dvakrat tolika kakor navadna.” (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” - JUNIJ r&liaTWlWeil'lWft f&.l n lil f21131 4IS, KOLEDAR društvenih ,6117(18 19.1101111112 1311411511611718119 101^1122123,12) mm \r m i prireditev GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 02 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V BLAG SPOMIN PRVE ŽALOSTNE OBLETNICE, ODKAR SE JE ZA VEDNO POSLOVILA OD NAS NEPOZABNA IN NAJBOLJŠA TETA Mary Rolih roj. JELEN, preje por. VIDMAR. Svoje mile oči je zatisnila dne 1. junija 1970. Spominjamo se srečnih dni, ko živela Ti med nami si, sedaj vse prazno je pri nas, ne sliši Tvoj se ljubi glas. Ti pa si vrh višave jasne, kjer teme ni, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, Resnice sonce ne stemni. Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. Tvoji žalujoči: nečakinja THERESA MANJAS in soprog DANILO pranečaka ADRIAN in ERIC ter ostali sorodniki v Jugoslaviji. Willowick, Ohio, 1. junija 1971. ^ i i m 1 ZNAN OBRAZ? — Hipi na gornji sliki je Bette Davis, ki je dobila za svoje odlično igranje dve ‘‘akademski nagradi”, v obleki za svojo vlogo v novem filmu “Bunny O’Hare”, JUNIJ 5. — Baragov dom priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Van-drovci. 6. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 6. — Proslava DSPB Tabor pri kapelici na Slovenski pristavi. 13. — Otvoritveni piknik Slovenske pristave. 19.20. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 20. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka. 27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 11. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev. 14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne. 18. — Piknik DSPB Tabor na Slovenski pristavi. 25. — Slovenska šola v Collin- woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 1. — Slov. športni klub priredi piknik za svoje člane na Roundup Lake. 1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. 8. — Štajerski klub priredi piknik v Zeleni dolini. 8. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 14. -15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja. 22. — Društvo Triglav v Mil-waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem. SEPTEMBER 5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 Sv. Vidu. 19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. OKTOBER 2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravi S.Z.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra Hohn Grabnar. 24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 2.30 popoldne v cerkveni dvorani “card party”. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. 'uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- 21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 1972 JANUAR 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ob- KSKJ AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar Za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ............................... NASLOV ............................ MESTO .....-....................... DRŽAVA ...................... CODE Si-- ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO -j do 2. pop. v farni dvorani pri1 haja 50-letnico ustanovitve. AVTOMOBILSKA DOBA — Sovjetska zveza se počasi bliža avtomobilski dobi, ko je stekla nova tovarna osebnih avtomobilov Volžski avto, zgrajena z italijansko pomočjo-Na sliki vidimo tekoči trak za avtombile “Žiguli”.