H 6 5 4 A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 PPIiviukSKI DNEVNIK **• CTPS“',ml Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 38 (10.558) TRST, petek, 15. februarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« J*°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, STRANKA RELATIVNE^ VEČINE PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO Možnost vstopa KPI v vlado osrednja točka razprave na kongresu krščanske demokracije Ugibanja o bodočem strankinem vodstvu: Pivcoli ali Forlani tajnik, Andreotti pa predsednik - Sestava in politična usmeritev posameznih struj (Od našega poročevalca) tti\» . ““scs“ p1 ir*,.— V rimski športni palači se bo začel danes popoldne 14. kon-J~rscanske demokracije. Gre za dogodek, ki je vsaj šest mesecev sami if Vsc Nalijansko politično življenje in ki so ga demokristjani skušali kar se da zavlačevati, saj bo kongres moral rešiti vrsto la -a-—jv., ivijuu tv-lliu, vi« lranit8°Va struia zabeležila na no-Volit?udemokris‘ianskib primarnih #al* velik uspeh, potrdil, da ne jejemu ministru nekatlriu’ ki naJ bi bil po mnenju "krodnp prav v sedanjem med-ttiernei;m P°khčnem trenutku pri-stranke ^ar zadeva predsednika dvoma i5a kaze' da ni nobenega AndrCC*' ovi Predsednik bo Giulio Predsedstvo KD naj bi irredn ' Kar se da zavlacevatl> saJ bo kongres moral rešiti vrsto komu 1 f.ap*eten'b vprašanj, od katerih je najbrž najbolj pereč odnos s oblikW . no Partijo in torej vprašanje sestave vlade, ki jo bo treba K«vašteVa P?zivaj° kongres KD, naj k končal - : Je politično premir- Večine°. ln nai stranka relativ-K°v°rnn«; Jasn° prevzame svoje od-L?sh>ega UV zvezi z vprašanjem nuj-t haf (vftanja in politične rešitve, , °iio at. iZa državo in za demo-J^stvo P$Ša in bolJ Kotova. . ^vi Ponavlja predlog o : soclelov!,mergen<5ne» vlade (torej KPI' d3si je iZr6C-^uje ne omenja) in se ob-jljbgresg jl^tivno proučiti sklepe so za zelo širok dialog s KPI, menijo pa, da čas še ni dozorel za vlado z Berlinguerjem. Potem je tu še skupina «Bodratovih prijateljev*. ki lahko računa na nekatere ridne predstavnike, kot sta Salvi in Martinazzoli (bivši predsednik parlamentarne preiskovalne komisije). Zagovarja širok dialog s komunisti brez kakršnekoli zapore. Najmanjša skupina je tista, v kateri se zbirajo Gullotijevi prijatelji in je najmočnejša na Siciliji. Dorotejci, druga najmočnejša skupina, 22,5 od sto, združuje celo vrsto znanih imen od novega tajnika «il pectore» Piccolija, do Bisa-glie, Tavianija, Gave, Ruffinija, Sar-tija in še mnogo drugih nič manj znanih. Stališča do sodelovanja s komunisti so kar se da različna, vendar so našli skupno točko v stališču. po katerem ni več zapore do sodelovanja s KPI, vendar za sedaj še ni objektivnih pogojev za njen vstop v vlado in proti temu govorijo trenutne mednarodne razmere, kljub odločnemu stališču, ki so ga komunisti zavzeli do sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu. Fanfanijeva struja «Nuove cro-nache* je v bistvu ohranila pozi cije, ki jih je imela na kongresu pred štirimi leti. 13 od sto delegatov. Fanfani in njegovi pristaši zagovarjajo politiko Psi Hi^nke? Dokument vod-d! 'z raznJi 'zrpcr*° ne omenja, to-Dr ,ave je mogoče sklepati, %ka!er>mi nAl"1 2a KFI in PDUP- socialisti posve- k0^esa- da 1^ 5ai proiŽa4 Tl* dOKOK°rie' lč, leviCn 081 s katerim bi se Rl2LSmislu Pred?tavila pred KD. V C^a, CW-'zzveneli Posegi De C Ja, iw?Th!tta Achillija in Lan- Crira"Je levice v PSI- ki divjali tv^lA*vtrn kfatkem uvodu) i.’nedte^n^kanie iniciative taj-dU kartelu . ko s^a ga branila zve-» Previl? ^anca' ki ste pre-br’ da bi . onejše zadržanje stran-Cr '^oda Pr'al° do vladne krize u d. 0 ont(!'''os v svojem poročilu hr?~°iu /nnjveč je govoril Pri jj,?e e?a), bržkone da o-tljjzbir, č.UJPnju možnost še dru-stt?e (po . 1 ne uspela sestava h, , uinom Cossigovem od-je o vključevala tudi KPI. ki l?1' dohumnajiirS' možni konver-'fc, 'hsla k?,?111, P* te formulacije, RdTiešt,« ,dvoumna, ne vsebu-Siu^botJnji J1 .kot uspeh levice PSI. djih Wani!Jl vodstvo PSI ni re-od*t funkcii 3 Pccdodelitve notra-3 aen. Formica pa je VA*- P0 ,funkc|je upravitelja Ršb!0811 Kn epu vodstva bedo na 7\i,Zast°Pali PSI Craxi, emPostini in Cicchitto. (Iv) ' Do 30.6. prekinjeni izgoni iz stanovanj RIM — Izvajanje vseh sodnih izgonov je prekinjeno do 30. junija. Zakonski odlok, ki predvideva tudi podpore revnejšim izgnanim naje mnikom za izplačilo zaostalih stanarin, dodelitev 400 milijard lir ve-čjim občinam za nakup stanovanj je posegel tudi na področje med ter ustanovitev sklada 1.500 milijard za nizkeobrestna posojila pri nakupih stanovanj, je bil včeraj dokončno potrjen v senatu. RIM — Po mnenju strokovnjakov Vsedržavnega sveta za raziskave bi mogli prihraniti pri javnih in zasebnih prevozih vsaj 15 odstotkov goriva s primernimi prilagoditvami motorjev, do 30 odstotkov pa, če bi primerneje zamislili vozila. narodnega dogajanja. Dejal je, da je sovjetski poseg v Afganistanu proti vsem pravilom mednarodnega sožitja. Sovjetske čete gre ta koj umakniti, raj pomeni njihova prisotnost v Afganistanu nevarnost za mir v svetu in nevarno ogro žanje vsega procesa popuščanja napetosti. Po njegovem mnenju je treba spel vzpostaviti, čeprav je to v sedanjem trenutku zelo težko, vzajemno zaupanje. Izhodišče za to so lahko zaključki konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki sta bili v Helsinkih in v Beogradu. Gre za dolgo pot, ki je ni mogoče prehoditi drugače kot s politiko postopnih korakov. Andreotti je dodal, da je odločno proti kakršnikoli odložitvi tretjega kroga te konference, ki bi morala biti konec letošnjega leta v Madridu. To ni lahko, vendar bi sklicanje konference bilo dokaz, da obstaja želja po obnovitvi procesa pomiritve. Navezal se je tudi na sklepe mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je v Lake Placidu potrdil, da bodo letošnje olimpijske igre v Moskvi in s tem zavrnil sleherni bojkot. Po Andreottijevem mnenju bi bojkot iger prizadel ne samo sovjetsko vlado, temveč predvsem sovjetsko ljudstvo, kar bi odprlo prepad med ljudstvom SZ 111 Italije. Zato se Italija mora udeležiti iger. Seveda pa je največ zanimanja za njegovo stališče do KPI. Krščanska demokracija ne more postaviti in niti sprejeti nobene zapore, ki bi preprečevala demokratičnim strankam, vključno s komunisti, da bi se pogajale o sedanjem položaju, o strategiji, ki jo je treba imeti ob sedanjem zasilnem političnem in gospodarskem stanju. Treba je skupaj preveriti katere so najbolj primerne rešitve in najbolj učinkovite vladne formule. Te morajo biti take, da se lahko spopadejo z ogromnimi družbenimi in gospodarskimi vprašanji, ki pestijo Italijo, obenem pa morajo zatreti vse protiparlamentarne tendence in ustvariti stvarno demokratično alternativo. Andreottijeve izjave so, kot je razvidno, izzvenele v pravo programsko izjavo bodočega predsednika stranke ali vlade. Donat Cattin, Colombo in Rumor so združili svoje sile in razpolagajo z 18 od sto glasov. Pred štirimi leti so vsi trije odločno podprli izvolitev Zaccagninija, z leti pa so zavzeli do tajništva dokaj kritično stališče. Druži jih v bistvu le skupno stališče do KPI: tako Donat Cattin kot Colombo in Rumor so brezkompromisno proti vsaki možnosti vstopa komunistov v vlado. Ostaja še vprašanje, kako bodo izvolili tajnika. O tem bo moral sklepati kongres, ki lahko izvoli tajnika neposredno, ali pa spremeni sedanjo normo in se vrne k oni, ki je veljala v preteklosti, ko so tajnika volili v vsedržavnem svetu. IVAN FISCHER Uspela včerajšnja splošna stavka za preokret tržaškega gospodarstva V tržaški pokrajini je bila včeraj štiriurna splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CG IL - CISDL - UIL z namenom, da bi opozorila pristojne organe in javno mnenje na naraščajočo krizo v tržaškem gospodarstvu in še posebno v nekaterih vodilnih industrijskih obratih. Stavka je doživela popoln uspeh, v njenem okviru pa so delavci in meščani uprizorili po mestnih ulicah mogočno protestno manifestacijo. Poročilo objavljamo na 2. strani TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Carter pristaja na ustanovitev komisije o šahovi dejavnosti Mednarodna komisija pod pokroviteljstvom OZN bi morala tudi proučiti iranske obtožbe proti ZDA NEW YORK — Na svoji tiskovni konferenci, prvi po 28. novembru, je ameriški predsednik Carter prvič javno podprl zamisel o ustanovitvi mednarodne preiskovalne komisije pod pokroviteljstvom OZN, ki bi proučila iranske obtožbe proti ZDA in bivšemu šahu. Ta je tudi praktično edina novost predsinočnje tiskovne konference, če izvzamemo Carterjev napad na sen. Kennedyja, saj je v ostalem le razvijal že znane teze ameriške zunanje politike. Ameriški predsednik je torej priznal, da je ustanovitev mednarodne komisije edino poroštvo za izpustitev talcev iz ameriškega veleposlaništva v Teheranu. S precejšnjo dozo optimizma je tudi navedel prve pozitivne znake zadržanja iranskih oblasti, ki bi se rade rešile zapleta v zvezi z veleposlaništvom, več pa ni hotel povedati. Ko ga je nekdo ....................milili.IIIIIIIIIIIIHIIIIIII......1.. Zadnja pot Vittoria Bacheleta vprašal, če bi lahko dal sodbo a-meriške podpore pri zrušenju Mo-sadekove vlade leta 1953, je odrezavo odvrnil, da se ne bo spuščal tako daleč. Mnogo zgovornejši, je bil Carter v napadih na svojega glavnega tekmeca za predsedniško imenovanje demokratske stranke Edwarda Ken-nedyja, kateremu j; očital «neod-govornost* v pobudah, ki «škodijo ciljem ZDA*. Še zgovornejši je bil v mednarodni politiki, predvsem glede Afganistana. Ponovil je tezo, da ameriški odgovor na sovjetsko invazijo ni bil pretiran in zagovarjal je bojkot moskovskih olimpijskih iger. Zanikal je tudi, da bi obstajala nasprotovanja z ameriškimi zavezniki in izjavil, da je Zahod pozitivno podprl njegove pobude. Predlagal je tudi, da bi afganistansko krizo lahko rešili samo, če bo država postala samostojna in «nevtralna». V prehodnem obdobju, bi lahko dale svoj aktivni doprinos k normalizaciji v državi «islamske sile». Carter pa je zahteval, da se Moskva do 20. februarja umakne iz Afganistana in naj se obveže, da ne bo več posegla preko svojih meja ali pa destabilizirala tuje države. Glede Jugoslavije je Carter izjavil, da se je o tem do potankosti razgovarjal tako z jugoslovanskimi voditelji kot s predsednikom Titom. «Bistvo njihovih sporočil — je dejal Carter — dokazuje, da je Jugoslavija močna država, ponosna na svojo samostojnost, hrabra in dobro o-premljena ter sposobna samoobrambe*. Ameriški predsednik pa je nato ponovil staro tezo o «ameriški pripravljenosti* nuditi Jugoslaviji «ka-terokoli pomoč*. Skrb po pokroviteljstvu, ki jo je izrazil že 18. januarja, je predsinočnjim omilil s pristavkom, da bo morala to »jasno zahtevati sama Jugoslavija*. Carter torej tudi ob Jugoslaviji še ni premostil ozkega blokovskega gledanja na svetovna dogajanja. S tega zornega kota je tudi razumljiva njegova obramba vojaških ukrepov na Srednjem vzhodu, zvišanja obrambnega proračuna in ustanovitve nabornih seznamov. Do sedaj so Carterjevo tiskovno konferenco odločno obsodili samo v Sovjetski zvezi, a tudi prve reakcije iz Pariza in Bonna niso nič kaj spodbudne, saj zahodni zavezniki očitajo Carterju, da se z njimi ne posvetuje, da sprejema pobude izključno iz ameriškega zornega kota. Komentar sovjetske tiskovne agencije TASS pa je z običajno ironijo o-cenil tiskovno konferenco kot propagandno burko. Glede Jugoslavije je TASS poudarila, da je «SFRJ samostojna in suverena država, ki ne potrebuje samozvanih gospodarjev, ki hočejo samo spreminjati svet v svojo interesno cono*, (voc) RIM — Iranski zunanji minister Ghotbzadeh se je včeraj po svojem prihodu iz Aten pogovarjal v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Rufinijem. V komunikeju ministrstva je poudarjeno »spoštovanje Italije do stremljenj iranskega ljudstva, ki so odraz verskih in zgodovinskih vrednot*. PO SREČANJU Z WILLYJEM ST0PH0M Djuranovič včeraj končal obisk v Vzhodni Nemčiji Odložen obisk sekretarja za zunauje zadeve Vrhovca v Indiji BERLIN - Predsednika ZIS Ve-selina Djuranoviča je včeraj sprejel generalni sekretar CK enotne socialistične partije Nemčije in predsednik državnega sveta NDR Erich Honecker. Proučila sta vprašanja razvoja in krepitve dvostranskih od- POROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA Kritično stanje predsednika Tita LJUBLJANA - Zdravniški konzilij je sporočil, da je bilo preteklo noč zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita kritično. Po intenzivnih zdravstvenih ukrepih je prišlo do določenega izboljšanja, vendar je stanje še naprej zelo težko. Z zdravljenjem nada'ju-jejo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimiUllimilllllllllllllllillllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V CELOVCU ODPRTI KOROŠKI KULTURNI DNEVI Dvojezična predšolska vzgoja in obletnica koroškega plebiscita osrednji tematiki - Prisotni tudi Slovenci iz Italije CELOVEC — Osrednja kultumo-znanstvena prireditev Slovencev na Koroškem stopa letos v svoje drugo desetletje. Pred enajstimi leti so koroške kulturne dni, ki so doslej obravnavali vse pomembne tematike iz zgodovine in življenja koroških Slovencev, priredili prvič. Letošnji enajsti so v znamenju dvojezične predšolske vzgoje in obletnice koroškega plebiscita. Sinoči so koroške kulturne dni odprli z razstavo knjig, slikani: in igračk za najmiajše, ki so jo pripravile založbe in podjetja iz matične Slovenije, za uvod pa je Peter Krečič na kratko osvetlil oblikovane igrače slovenskih oblikoval- RIM — S skromno a izredno gan ljivo svečanostjo so se tisoči prebivalcev Rima, in med njimi najvišji predstavniki državnih oblasti, poslovili od zadnje žrtve terorizma, profesorja Vittoria Bacheleta. Na pogrebni svečanosti so se zbrali predsednik Pertini, predsednika o beh zbornic Nilde Jotti in Fanfani, predsednik vlade Cossiga, ministri, predstavniki strank, najvišji predstavniki vojaških oblasti Mašo je daroval kardinal Poletti, ki je s tresočim glasom pozval te roriste, »može brez obraza, brez imena skrite v temi in polne so-vraštva*. naj prenehajo s svojo dejavnostjo. »Ali mislite, da ste ubili svobodo, pravico, red. inštitucije? Ne, le okrepili ste jih*, je dejal kard. Poletti. Na sliki (telefoto AP): karabinjerji nosijo krsto USPEŠNA AKCIJA POLICIJE V PARMI Aretirali štiri teroriste «Prime linee» PARMA - Policija je včeraj po poldne v Parmi aretirala štiri teroriste, pripadnike »Prima linea* in odkrila njihovo skrivališče. Akcija je stekla nekaj minut po 15. uri, ko so agenti postavili zasedo pred nekim poslopjem v Ul. Santa Caterina. Dva terorista sta med zapuščanjem poslopja opazila ne varnost, a ju je policija z rafali prisilila, da sta se vrgla na tla, ne da bi odgovorila na strele Istočasno je druga skupina vdrla v stanovanje, kjer je onesposobila pre-Ispešno akcijo opravili s sodelova- ostaia dva terorista. Ob aretaciji so vsi štirje izjavili, da so »politični jetniki*. Preiskovalci so v stanovanju odkrili pravo skladišče orožja: dve brzostrelki, eno britanske, drugo pa vzhodnoevropske izdelave, osein samokresov in pištol raznega kali bra, štiri ročne bombe, pet peklenskih strojev, kup municije in zanimive dokumente. Medtem se je izvedelo, da so u- njem kvestur iz Rima. Milana, Fi-renz in Parme. Preiskava pa je baje stekla na podlagi informacij ob aretaciji dveh pripadnikov »Prima linea*, Giancarla Scotonija in Sebastiana Masole 25. januarja na neki postaji blizu Reggio Emilije. Policisti so dvema od štirih včeraj aretiranih teroristov sledili že ne kaj dni, baje že iz Rima Prav tako naj bi preiskovalci že nekaj dni vedeli za obstoj skrivališča v Ul. Santa Caterina. Povsem jasno so vesti izredno pomanjkljive, saj bi lahko škodile nadaljnim preiskavam. Imena štirih aretirancev so znana, med njimi je tudi ženska. Trije so iz Lombardije, eden pa iz Toskane. Kljub tajnosti se je izvedelo, da so med dokumenti preiskovalci odkrili seznam sodnikov iz severne Italije, karabinjerskih častnikov in raznih politikov. Širijo se tudi govorice, da je preiskave baie stekla po uboju policijskega agenta Arne-sana v Rimu. (voc) ... cev, ki da so predvsem v zadnjih petih letih doživele tak vzpon, da oblikovalske ponudbe niti industrija niti širša družbena skupnost v Sloveniji nista mogli vsrkati vase. Ni-go Grafenauer, pisatelj za najmlajše, pa je drugi del razstave, knjige in slikanice, dopolnil svojimi mislimi o funkciji mladinskega tiska v duhovnem razvoju otroka. Današnji dan je posvečen dvojezični vzgoji v otroškem vrtcu. Tu bo mogoče poslušati izkustvena poročila iz Vojvodine, Prekmurja, Južne Tirolske, kjer povsod živijo drugojezične narodnostne skupnosti. Marta Ivašič iz Trsta pa bo te problem tematizirala za slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem. Robert Saxer iz Celovca bo poročal o raziskovalnem projektu »Dvojezičnost v otroškem vrtcu*. V 0-kvimem programu je zvečer na vrsti srbohrvatsk’ film »Pas koji je voleo vozove*. PETER WIESER Gromiko ponovno v Moskvi MOSKVA — Neuspeh Gromikove misije v Indiji je tudi v Moskvi vest dneva. Časopisje tega samo po sebi ne trdi, a molk glede afganistanske krize v skupnem sovjetsko-indijskem komunikeju politični opazovalci ocenjujejo kot pravi poraz sovjetske diplomacije. Moskva je u-paia, da bo Indija opravičila sovjetski poseg v Afganistanu. nosov kot tudi žgoče mednarodne probleme. Izrazila sta zanimanje za nadaljnji razvoj dvostranskih stikov na vseh področjih, ki so dosegli pomemben obseg in stabilnost in ki temeljijo na popolni enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in upoštevanju interesov ter potreb obeh držav. Ko sta obravnavala mednarodne probleme, sta izrazila zanimanje za odpravo sedanje napetosti mednarodnih odnosov, za ohranitev in nadaljnjo krepitev popuščanja napetosti v svetu in Evropi ter za nadaljevanje vsestranskih priprav za madridski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju. Včeraj je Veselin Djuranovič nadaljeval tudi uradne pogovore s predsednikom ministrskega sveta Willyjem Stophom. Razpravljala sta predvsem o dvostranskih odnosih. Ob koncu so sprejeli skupno sporočilo o obisku in pogovorih. Kot poroča italijanska tiskovna a-gencija ANSA, se je Djuranovič že včeraj vrnil v Beograd. Isti viri poročajo tudi o tem, da je bil odložen obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca v Indijo; Vrhovec bi bil moral baje odpotovati včeraj. ■t Forlani in Ribičič o mednarodnem stanju KOPER — Vloga demokratičnih sil v sedanjih mednarodnih razmerah je bila glavna tema razprave za o-kroglo mizo, ki jo je organizirala koprska televizija. Sodelovali so predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predstavnik krščansko - demokratske stranke Arnaldo Forlani, podpredsednik poslanske zbornice Laris Fortuna ter nekdanji, partizanski in protifašistični borci Marto Lizzero, Brgnko Babič irj Mario Abram. Vsi so se zavzeli za enotnost demokratičnih m protifašističnih sil, da bi odpravili nevarnosti, ki ogrožajo neodvisnost, mir in varnost v- svetu. Pri tem so udeleženci okrogle mize poudarili velik pomen politike neuvrščenosti in izrekli priznanje vlogi neuvrščene Jugoslavije. Arnaldo Forlani. bivši italijanski zunanji minister, je med drugim govoril o pomenu beograjske konference o evropski varnosti in sodelovanju in rekel, da je potrdila obveznosti, ki se nanašajo na varnost v Evropi. Poudaril je tudi prijateljstvo in sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo ter opozoril na prispevek Jugoslavije k popuščanju in miru. Mitja Ribičič je opozoril na zapletenost mednarodnih razmer in poudaril odgovornost velikih sil za ohranitev miru ter obnovitev mednarodnega zaupanja. Menimo, da je dejavnost neuvrščenega gibanja v tem trenutku nadvse pomembna, je rekel Ribičič, poudarjajoč, da je gibanje neuvrščenih v sedanjih razmerah edino, ki lahko prispeva k premagovanju krize na področju popuščanja. Ribičič se je na koncu dotaknil tudi ugodnega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Italijo, zlasti po sklenitvi osimskih sporazumov. Odnose med državama j* podčrtal kot primer zaupanja to miroljubnega sožitja, (dd) Z MOGOČNIM SPREVODOM IN MNOŽIČNO UDELEŽBO NA SINDIKALNEM SHODU Delavstvo iz vse tržaške pokrajine odločno izpričalo neomajno voljo po novem zagonu tukajšnje ekonomije Manifestacija potekla brez incidentov - Na Goldonijevem trgu so nastopili pokrajinski tajniki sindikalne zveze Gialuz (CGIL), Degrassi (CSSL) in Fabricci (UIL) - Tržaški industrijski potencial je treba okrepiti z novimi pobudami tudi v sodelovanju s sosednimi narodi Tržaški arzenal - Sv. Marko, SIRT, Dreher, CAA — so vladni organi, Fincantieri, dežela in zasebni in-dustrijci dolžni rešiti z vsemi posegi, ki so zato potrebni. Trst odločno zavrača vsakršno okrnitev svojih industrijskih struktur in nasprotno zahteva njihovo polno ovrednotenje z novimi podvigi, z novimi naročili. V ta namen bo tržaško delavstvo v prihodnje še zaostrilo svoj boj, kolikor bi pristojni forumi ne posegli pravočasno in učinkovito. Naše mesto si želi le dela, miru in nadaljnjega popuščanja napetosti; Trst hoče delati in krepiti sodelovanje tudi s sosednimi narodi. Za to pa potrebuje določene inštrumente, predvsem pa primeren industrijski potencial ter nove pobude, ki naj omogočijo nov zalet tukajšnjega gospodarstva. V ta okvir spada tudi gospodarski del o-simskih sporazumov ter še zlasti skupna industrijska cona na Krasu, o kateri bo treba sicer še razpravljati, ko bodo znane študije o njeni gospodarski upravičenosti in tehnični izvedljivosti, a ki nedvomno predstavlja odločilen element za poživitev proizvodnih dejavnosti v naši pokrajini. Program, ki ga je za manifestacijo pripravilo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze, je predvideval nastop le po enega govornika za CGIL, CISL in UIL, tako da žal ni mogla nastopiti v slovenščini dijakinja znanstvenega liceja «France Prešeren*. Njen poseg, ki so ga priložili aktom manifestacije, se glasi: »Prijatelji in tovariši! Dijaki slovenskih višjih srednjih šol se pridružujemo tržaškim delavcem in popolnoma podpiramo njihov boj. Ob tej pomembni priliki, ki ponovno izraža enotnost demokratičnih sil in njihovo željo po reševanju perečih problemov našega mesta, se zavedamo, da je tudi naša prisotnost pomembna in potrebna za dosego teh ciljev, ker so današnji problemi delavstva, naši jutrišnji problemi. Danashja manifestacija je še posebno važna za nas, slovenske dijake, ker predstavlja tudi naše protestno sredstvo proti zadnjim dogodkom v našem mestu, ki še posebno prizadevajo našo manjšino: mislimo pri teni' ria neupravičeno’ razlaščanje zemljišč na Kolonkovcu. Tudi mi mladi občutimo te probleme, naša prisotnost danes to trdno dokazuje in izpričuje našo voljo do čim hitrejše rešitve.* (ef) p" Pokrajinski sindikalni voditelji na govorniškem odru na Goldonijevem trgu Danes sestanek s predsedstvom konfederacije obdelovalcev Pogajanja o Kolonkovcu tudi na zadružni ravni Sledilo bo srečanje z urbanistično komisijo SKGZ, zvečer pa preveritev dosedanjega dela s prizadetimi Kolonkovski kmetje, ki jim tržaška melona preračunano streže po vrtovih, pa tudi sadovnjakih in vinogradih, so včerajšnji dan prebili za spoznanje vedreje. Nobenega bul- včeraj skupaj z zastopništvom Kmečke zveze nadaljevali posvetovanja, kako najti zadovoljiv izhod iz stiske, da bi bila volk sit in koza cela. Rešitev je na papirju sila preprosta: dožerja ali geometra, vreme pre- zamrzniti državne milijarde za fi- Tržaško delavstvo je včeraj z mogočno manifestacijo ro glavnih mestnih ulicah in z množično prisotnostjo na sindikalnem shodu na Goldonijevem trgu ponovno izpričalo ne-omagljivo voljo, da se kljub očitni brezbrižnosti pristojnih organov na vsedržavni in krajevni ravni, enotno in odločno zoperstavi vsakemu nadaljnjemu upadanju tržaškega gospodarstva in da postavi osnovo za nov zalet proizvodnih dejavnosti, od trenutno najbolj ogrožene industrije do pristaniških storitev, od obrtništva do terciarnih dejavnosti, ki so bile v preteklosti značilne za tržaški emporij. Štiriuma splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL z namenom, da opozori na kritičnost tržaškega gospodarskega življenja vladne in deželne organe ter javno mnenje po vsej Italiji, je popolnoma uspela. Tudi tisti del tržaške javnosti, ki je ob podobnih protestnih manifestacijah — zadnja splošna stavka je bila 11. julija lanskega leta — pokazal določeno mlačnost do problemov, ki so jih potiskali v ospredje delavci in njihovi sindikalni zastopniki, se je včeraj pridružil protestnemu nastopu delavskih množic iz vse tržaške pokrajine, še pred 9 uro so se delavci v velikem številu začeli zbirat: pri Lloydovem stolpu in na trgu pri Sv. Jakobu in ko je sprevod s prvega zbirališča prispel na glavno zbirališče, so se množice delavcev in meščanov strnile v mogočen sprevod, ki je nato kot prava reka preplavil glavne ulice in se ob zvokih delavskih himen počasi pomikal proti Goldonijevemu trgu, kjer je bil napovedan sindikalni shod. Sprevod je to ppt potekal brez incidentov. Le v bližini Battistijeve ulice je skupine mladih fašistov, ki so očitno prilezli iz svojega bližnjega brloga v Ul. Paduina, s skandiranjem raznih gesel o taumaturški vlogi desnice pri reševanju gospodarskih problemov, skušala provocirati mimoidoče delavce in izzvati nered. Provokacija pa ni uspela: delavstvo je mimo nadaljevalo svojo pot in desničarski skrajneži so kmalu uvideli, da je njihov podvig kjavamo propadel. Ve$ v zastavah in transparentih je sprevod okrog 10.30 prispel na Goldonijev trg, ki se je kmalu docela napolnil. Prisotni so bili delavci vseh tržaških tovarn (Dreher, Tovarne velikih motorjev, železarne Ifalsider, Štivanske papirnice, milj-ske ladjedelnice Cantieri Alto A-driatico, Italcantieri, VM itd), sindikalna zastopstva gradbenih delavcev, tržiških obratov, bolnišnic, tekstilnih obratov, šolskega osebja — med temi z velikim transparentom delegacija Sindikata slovenske šole — univerze, kulturnih ustanov, u-pokojencev, gasilcev, državnih u-službencev, Zveze žensk Italije, o-brtniških delavcev, osebja bančnih in zavarovalskih družb, osebja deželne in občinskih uprav, še posebno številna pa so bila odposlanstva delavcev Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in samih prista-iiiščnikov. Številne so bile tudi o-sebnosti, ki so predstavljale krajevne uprave, med temi predsednik pokrajine Ghersi, tržaški podžupan Bassani, župan devinsko-nabrežin-ske občine škerk, župan dolinske občine Švab, predsednik Kraške gorske skupnosti Budin ter številni predstavniki raznih italijanskih in slovenskih organizacij ter političnih strank. Na govorniškem odru so se zvrstili pokrajinski tajniki enotne sindikalne zveze Gialuz za CGIL, Degrassi za CISL in Fabricci za UIL. Govorniki so še enkrat ponovili, kar je bilo že tolikokrat poudarjeno v teh zadnjih dneh, da se namreč Trst že leta bori za to, da bi lahko v miru proizvajal in še naprej razvijal svoje specifične dejavnosti na industrijskem, pristaniškem in pomorskem področju. Krizo, ki je v zadnjem času zajela nekatere vodilne tovarne na našem območju — Prof. Lokar in referendum o toni na Krasu KPI se pripravlja na volilno kampanjo Glavni cilj: prisiliti občinski odbor LpT k odstopu Pokrajinski _dbor in kontrolna komisija avtonomne tržaške federacije KPI, ki sta se v torek sestali na skupnem zasedanju, sta glavno pozornost posvetila pripravam volilne kampanje. Strankina organa sta razpravljala o poročilu, ki ga je imel Willer Bordon, soglasno pa sta potrdila politično važnost spomladanskih upravnih volitev, ki zahtevajo najširšo mobilizacijo vseh notranjih strankinih struktur. Sklenjeno je bilo, da bo KPI v volilni kampanji še okrepila raznašalsko mrežo za razširitev strankinih glasil l'U-nita in Dela; s petkom, 22. februarja bo začel ponovno izhajati II La-voratore, stranka pa bo sprejela vrsto pobud, da bi v predvolilni nabiralni akciji zbrala 20 milijonov lir. V sedanjem trenutku pa je glavni cilj KPI, da se zavrne proračun občinskega odbora in s tem prisili Listo za Trst, da odstopi. Za dosego tega pa je potrebna enotnost demokratičnih sil ter kompakten negativen glas, ki bi ga morala oddati KD. Kot zamenjavo Cecovinijevega odbora KPI predlaga sestavo odbora demokratične enotnosti, v katerem bi bile polnomočno zastopane tudi stranke levice. KPI se nadalje zavzema za takojšnjo rešitev deželne krize ter poudarja potrebo po vedno boljših odnosih med Italijo in Jugoslavijo ter po gospodarskem sodelovanju med obema državama, ki so ga odprli V podkrepitev zahteve o poenostavitvi davčnega Danes celodnevna zapora vseh gostinskih obratov Pridružujejo se ji tudi člani gostinske sekcije SDGZ Lastniki in upravitelji gostišč da-.lokal npr. tudi kinodvorana). nes ne bojo navili navojnic. Gostilne,! Gostinci SDGZ zahtevajo P**" krčme, restavracije, kavarne, bari. bifeji, samopostrežbe pa še cela vr sta drugih obratov, kjer strežejo gostom z jedačo in pijačo, ostane ves dan in v vsej Italiji zaprtih. To je prvi od dveh celodevnih protestov tega delovnega stanu (naslednja zapora naj bi bila 1. marca, ko prične predvidoma veljati Revigliovo davčno potrdilo) zoper ostri nadzor stveni vijak, s kakršnim namerava finančni minister stisniti davčne u-tajevalce. O davčnem potrdilu kot takem smo že večkrat nadrobneje poročali, zato bi se k temu tokrat ne povra čali. Rajši se seznanimo z vsebino lepaka, ki ga je gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja razmnožila med svoje člane in ki so ga ti prilepili na vhodna vrata svojih obratov. Tudi zato, ker je problematika gostinstva v vsedržavnem in seveda tudi našem krajevnem ter deželnam merilu znatno bolj zapletena, kot bi bilo mogoče sklepati zgolj iz slabe krvi zaradi Revigliovega sklepa o zaostritvi nadzora nad prijavami davka na dodatno vrednost (IVA) v tako imenovanih javnih lokalih (tako imenovanih zato, ker je javni osimski sporazumi. lepo, skratka nikakršnega vidnega znamenja, da se med hišnimi stenami dobrih dveh ducatov družin odvija drama o prežeči odtujitvi redne zemlje 'istim, ki jo že dolga stoletja požrtvovalno in z ljubeznijo negujejo. Toda ljudje so na preži. Nenehoma. Da bi brž reagirali, ko bi bilo kaj narobe, nam je zatrdil Just Ca-ris. Res pa je tudi, da smo v razgovoru s prizadetimi zaznali poplit-vitev pesimističnega duha: predvčerajšnje mnenje deželnega upravnega sodišča o nedotakljivosti domačije Biekar - Cesanelli je v grenko čašo prilil kanček optimizma, pa četudi na moč zmernega. Glasniki zemljiških lastnikov, ki jim grozi razlastitvena prikazen, so nanciranje cementnih čebelnjakov na Kolonkovcu s tem, da ostanejo na voljo gradbenim zadrugam, z druge strani pa poiskati nadomestno lokacijo, čeprav je iskati ni treba, ker bi zadostovalo ovrednotiti zgodovinsko središče mesta in ga hkrati pošteno razkužiti. Ker pa gre pri vsej zadevi za izrazito politično ra-čunico, naperjeno zoper enotnost ljudskih plasti in zlasti Slovencev — kot je javno razglasila tudi tržaška federacija KPI in preko nje glasilo partije »TUnita* — je pač novih izbir, žal, treba. Danes se bo delegacija Kolonkov-čanoy in KZ sešla z deželnim predsedstvom zveze Confederazione Ita-liana Coltivatori (kateri je pričla-njena tudi Kmečka zveza) v Vidmu, da bi na deželni ravni proučili nastali položaj z Zvezo zadrug. Zakaj? Da ne bi med članicami te zveze zrastel tak odnos kakršnega sta imela svetopisemska Kajn in Abel. V zadružni zvezi so včlanjene med drugim tudi gradbene zadruge, ki jim je tržaška občina poverila uresničitev stanovanjskih blokov na Kolonkovcu, pa še kolonkovska vrtnarsko - cvetličarska zadruga. U-merjen in tvoren razgovor na zadružni ravni bi moral biti vsekakor koristen. Delegacija se ravno tako danes sestane še z urbanistično komisijo Slovenske kulturno - gospodarske zveze ter zunanjimi sodelavci, v načrtu ima nadalje snidenje s tržaško sekcijo Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), v večernih urah pa ožje srečanje na Kolonkovcu, na katerem bodo zastopniki KZ in domačinov preverili sadove dosedanjega dela (ob 18. uri v prosvetnem domu), (dg) NA PODLAGI IZJAV «SKESANEGAj> BRIGADISTA FIORONIJA Včeraj so izdali zap orni nalog tudi za prof. Marino Cattaruzzo Poleg Catlaruzzove sta obložena pripadnosti oboroženim tol. pam tudi profesorja Giovanni Zamboni in Giano Sereno Delavci bivše steklarne Vetrobel in bivše pivovarne Dreher v sprevodu po mestnih ulicah Sporočamo, da je letošnji Novinarski ples v Kulturnem domu odpovedan! Prof. Aleš Lokar nam je poslal v objavo naslednji dopis: Spoštovani gospod urednik, pišem Vam v zvezi s člankom «Pro-tiosimske sile ponovno v ofenzivi*, kjer ste med drugim »ošvrknili* tudi moje stališče v zvezi z odborom za referendum o industrijski coni na Krasu. Stališče Slovenske skupnosti glede tega vprašanja je menda znano še od preteklih volitev. Mi smo proti industrijski coni na Krasu iz (a) ekonomskih (drag prevoz su rovin) (b) ekoloških (onesnaževanje Kra-sa) (c) etničnih (razlaščanje naših ljudi) razlogov. Proti referendumu pa ne moremo biti, saj bi bili tedaj proti demokraciji, suverenosti ljudstva. Kako naj realistično obidemo zahtevo, da naj sami ljudje povedo kaj mislijo o tem vprašanju, saj naj bi bila industrija predvsem zanje? Odločno pa smo seveda proti temu, da se referendum izrodi v protislovensko in protijugoslovansko gonjo. Vendar pa menimo, da bomo to lažje preprečili, če bomo pri tej stvari sodelovali, na vsakem koraku izražali svoje mnenje, zahtevali svoje pravice, opominjali na zgodovino, kakor pa, da bi se pavšalno odločili stati zunaj in migati s prstom. O-sebno se mi zdi, da je politika etiketiranja (ta je za, drugi je proti) preživela kot primitivna in neučinkovita Če se bo jasno izkazalo, da naših zahtev in popravkov ne upoštevajo, ker jim leži edinole protislovenska in protijugoslovanska gonja, bomo iz zadeve izstopili. Toda ne pavšalno, pač pa na podlagi striktnih dejstev! Osebno tudi mislim, da Trst industrializacijo potrebuje in se bomo zanjo borili, vendar pa ni moč s i-sliti, da se lahko te stvari uresničijo proti volji večine prebivalstva. Vse to sem javno povedal pred Ce-covinijem in novinarji, a tudi že neštetokrat v samem občinskem svetu. Žal sem opazil, da moja stališča in posegi bolj malo zanimajo Vaše cenjene dopisnike, ki v glavnem o njih bolj skopo poročajo. Zato tudi niste verjetno seznanjeni z razvojem situacije. Zelo Vam bom hvaležen, če boste to moje pismo objavili. Z odličnim spoštovanjem prof. Aleš Lokar • «% • Pričakovali smo, da se bo prof Aleš Lokar oglasil na naše poro čilo o ustanovitvi odbora za izved bo referenduma proti osimski indu strijski eoni na Krasu in njegovem vstopu v ta odbor, nismo pa pričakovali, da bo prof. Lokar še en krat pokazal tako nizko stopnjo političnega realizma in obenem tako visoko stopnjo politične naivnosti. Če pustimo ob strani %argumen-te» pod točkami a, b in c, ki jih navaja kol opravičilo za svoj vstav v ta protiosimski odbor in ki bi jih prof Lokar, če je vanje res prepričan, lahko koristneje uporabil na mnogo drugih načinov, pa je kar ganljivo njegovo zagovarjanje referenduma, za katerega so dali pobudo tisti, ki so dovolj zgovorno pokazali, od sklenitve osim skega sporazuma dalje nik, ki je dalj časa Uvel v padriškem taborišču V tržaški glavni bolnici se ie med decembrom in januarjem odvijala ena od tistih zgodb, o katerih večkrat mislimo, da so lahko le sad domišljije, seveda v prepričanju, da je kaj takega popolnoma nemogoče v sedanji družbi. Kot poroča glasilo KPI TUnitš v včerajšnji številki, pa se take zgodbe še dogajajo in to v samem Trstu, ki se ima za kulturno in civilizirano mesto. Vsekakor pa je najbolje, da preidemo kar k dogodku. Z rešilcem Rdečega križa so l(i. decembra pripeljali v glavno bolnišnico 27-letnega češkoslovaškega begunca Rudolfa Rovnaka, ki je bi! že nekaj mesecev gost padriškega taborišča. Mladenič, psihotični bolnik, ni znal italijanskega jezika, ob sprejemu v bolnišnico pa je kazal vidne znake vinjenosti. Imel je porezan palec desne roke ter nekaj manjših ran na levi nogi. Bol ničarji so mu nudili prvo pomoč in dali injekcijo tetumana. Rovnaka so nato odposlali v center za umsko zdravljenje v Barkovlie. kjer so mu iz pete Izluščili drobec stekla. Pri tem se nam porodi prvo vprašanje: kakšno pomoč so mu nudili v bolnišnici7 Po dveh dneh mu je začela des na roka otekati. Rentgenski izvidi v ortopedskem oddelku bolnišnice so izključevali zlom, zaradi česar so mu roko le obvezali in ga odslovili Drugo jutro je bil Rudolf Rovnak ponovno v bolnišnici: rokn mu je še bolj otekla, zato so mu jo še enkrat obvezali, že naslednji dan pa se je vrnil v center v Bar kovlje Bolečine so postajale ved no večje, zaradi česar so ga psihiatrični operaterji že v popoldan skih urah ponovno odpeljali na or topedski oddelek, roko so mu še enkrat obvezali, nato pa ga odslovili kljub temu. da je imel 38 stopinj temperature. V naslednji noči se je Rovnako-vo stanje poslabšalo. Zjutraj mu je desna roka tako otekla, da ni rea girala na stimulacije. V telefon skem kontaktiranju z ortopedskim oddelkom so psihiatrični operaterji iz Barkovelj izvedeli, da so Rovnaka odpustili iz bolnišnice, ker je motil. Po dolgem prepričevanju in vztrajanju so ga v bolnišnici ponovno sprejeli: tokrat na dermatološkem oddelku, ker so mu ugotovili infekcijo kože. Roka mu je medtem že postala plavkasta. zdrav niško osebje bolnišnice pa mu ni niti v tej fazi nudilo primerne terapije. 18 decembra so mu nare dili rez na roki, da mu je iztekel gnoj in ga po dveh dneh ponovno odpustili. Dne 6. januarja se je Rovnak šr enkrat pojavil v bolnišnici: tokrat ni bilo nobenega dvoma, gangrena je že opravila svoje, zaradi česar so mu tri dni kasneje amputirali roko, pet dni kasneje pa ga odslovili. Taka je torej zgodba mladeniča ki je z begom iz tujine hotel poiskati boljšo bodočnost, a mu je usoda pripravila bridko presenečenje, ki ga brez dvoma ne bo pozabil. O njegovi zgodbi ni treba nobenega komentarja, vsaj tako mislimo, saj so že sami dogodki dovolj zgovorni. žavnega pravdnika dr. Staffa nam je povedal,., da so „med, včerajšnjo hišno preiskavo na njenem domu odkrili izredno zanimiv material in dokumente. Prav tako, so našli zanimivo gradivo tudi na, Zambonijevem domu v Ul. Ressman 6. Na podlagi vsega tega gradiva naj bi ne bilo dvomov o določenih povezavah in pripadnosti tržaške trojice oboroženim tolpam avtonomije, ki naj bi jim načeloval Toni Negri. Po izjavah «skesanega» brigadista Fioroni. ja naj bi bila tržaška skupina or ganizirane avtonomije povezana s pripadnik1 nemške teroristične sku pine RAF ter s samim teroristom Baaderjem. Na dan naj bi prišlo tudi dejstvo, da se je Zamboni udeležil leta 1974 skupaj s Fioronijem in drugimi italijanskimi m nemškimi skrajneži sestanka v Baslu, kjer naj bi začrtali skupno strategijo terorizma. In ne nazadnje naj bi bil Zamboni tudi pomemben člen pri nakupovanju čeških brzostre'k »skorpion* v Avstriji, to je tistega orožja, ki je služilo pri številnih terorističnih podvigih, vključno pri umoru Alda Mora. Medtem ko so vsi trije domnev ni pripadniki prevratniške skupine izginili neznano kam (govori se, kot rečeno, o Nemčiji), so tržaški karabinjerji že predvčerajšnjim u-retirali mlado, komaj 22-letno pri jateljico Giana Serena Beatrice Ma-gro. Bila je v njegovem stanovanju v Ul. Bonomo 3. Aretirali so jo, ker ni hotela odgovarjati na vprašanja preiskovalcev. Oče prepoznal utopljenega sina Mladenič, ki je predvčerajšnjim popoldne našel smrt v valovih v Barkovljah, se imenuje Lucio Spa-ragno. Rodil se je pred 29. leti v Bujah v Istri, stanoval pa je skupaj z očetom v Ul. Castiglioni 9. Njegovo truplo je včeraj, okrog četrte ure popoldne, prepoznal oče Candido. Lucio Sparagno je bil že tri leta brezposeln. Prizadeval si je, da bi na vsak način našel kakršnokoli delo, pa mu ni uspelo. Zadnje dni je bil nenavadno živčen in razboljen in ko ni videl več nobenega izhoda, se je odločil za usodni korak. stavitev davčnega potrdila, njež0 postopno uvedbo in ublažitev napy vedanih formalnih kazni, dalje w nejšo in pravičnejšo opredelitev ritev, podvrženih potrdilu navodila so pač nejasna in O®* ma dvoumna), prilagoditev upd nih obveznosti (ožjim) zmogiJ1, stim majhnih gostinskih obratevU^ tem še takšno gospodarsko nat vanje, ki naj upošteva tudi, 9% be vršilcev samostojnih poklicev ; slednjič uvedbo kreditov po obrestni meri. .. Zlasti žgoči sta zadnji dve šanji. Dosedanje gospodarsko »r, tavanje sploh ne zadeva razvoja * stinstva, ki je tako rekoč PreP^ no samo sebi: tu ni kadrovskin trgovsko - gostinska mreža ,ie razdrobljena in sploh ustrojno smotrna ter podvržena med drjjK omejitvam v smislu regulacij ' načrtov in tako naprej. KrediU ,, večanje, posodabljanje in vostno krepitev obratov: v dete ^ merilu imamo zakon, ki jih j > videva, toda že kakšno poldrns.j., to ni videti lire, ker zakona Pj*^, ni dejavniki niso ponovno fina|’.t li. Zakon predvideva seveda P" la po posebno ugodnih obrest«1-bi blažilno vplivala na rezu® ^ nenazadnje tudi na kakovost a1 ne storitev. . t Pa še nekaj: skrbstveni na psu. Zaradi neurejenosti vP ^ nja vplačevanja socialnih prisP^^j. prejema gostinec danes nižjo r , nino od uslužbenca. Doslej^ delai" ______________________ kot stanovanja, vendar niso tak® sticiie več tako donosne kot s" le. Kaj potlej? „„ Pa še drugi problemi le gostince, kot, denimo, črno ^ ki bi se'mu radi izognili, °a ^ ne morejo, ker imajo le 8'%! ri: ali najeti enega ali vec J ^ natakarjev in tedaj ne moreš »za stara leta* preskrbel z oa!*£ njem denarja v obveznice, - » in zlasti v nepremičnine, k® ^ izdatkov, ali pa vsaj za sol iboto nedeljo najameš upokojenca a“ f? deniča, ki ti omogočita uostrez „ likega števila gostov, ki naj zredčene vrste strank med ie. ^ Takih in podobnih problemov ^ moče rešiti z davčnim potrdilo ■ ^ pak s korenito preosnovo vse® j. stinskega aparata in refonv^ nančne uprave. Treba oa }ehMf in Revigliova pobuda naj bi “ , vno prvi korak na tej poti- Podražitev bencin3 . in drugih naftnih derivatov v SFRJ i Zvezni izvršni svet SFRJL*# noči sklenil povišati cene f derivatom, sicer poprečno za ^ stotkov. Liter 86-oktanskega ^ f na stane po novem 15 !^’nSkst. 20 od sto več liter 98-oM8 . j bencina (super) 16,50 Nd10 ol? od sto več in liter kurilnel’ ^ 7,40 Ndin, se pravi 42 od * ^ Cene dizlovemu olju so P® (ll približno za 42 odstotkov, i°a za kakih 34 odstotkov. Nagrade literarne natečaja Mladike ^ Ocenjevalna komisija z°Jjf $i1 natečaj Mladike za leto 1*1 sestala dne 6. februarja tet) p/r pregledala poslane novele ter nato tudi dodelila , misija je priznala drugo pff za pesmi Mariji Kostnapr ’ tako drugo nagrado Pa 7 za prozo Metka Kacin. -. Razdelili so tudi prtz°o0'£jjtir oder, ki jih vsako leto P“LK Slovenska prosveta iz g rice. Nagrade so Pre)e,'ine f; ansambel dramske sKu^if, iC svetnega društva *Štandre P ci iste skupine Marjan Bre jf. cijan Pavio in Lucijan KrP ska skupina šentjakobske^^ jg nega društva v Trstu, t0r,‘ ju pina šole --Srečko Kosovel* «Fran Erjavec» ter igralei .^fine Ivo Kafol in Giorgina m Razna obves 4 vah' j Športno društvo Pol®* . ^ j PUSTNI PLES, ki bo v februarja, v Prosvetnem vini Opčinah. Vstop samo (e' ........... nnl|l„lt,l|, Z avtom podrl štiri pešce Nesreča se je pripetila pri Domju pred tržnico Despar V dokaj nenavadni cestni nesreči, ki se je pripetila včeraj pozno popoldne pri Domju, so bili ranjeni štirje pešci, med katerimi trije sindikalisti: Sergio Minghielli, Glauco Rigo in Maria Teresa Mecchia por. Russo. 22 letni Fiorenzo Perčič iz Trsta, Ul. Carli 6, je z avtom lancia fulvia coupč pripeljal iz Ul. Rosandra in zavil na cesto, ki pelje proti Ricma-njem. Pred tržnico Despar je nenadoma zgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v ustavljen avto, iz katerega je pravkar izstopala Cri- stia Maria Schmid por. Bradach, ter jo podrl. Ko je Perčič poskusil naravnati pobesnelo vozilo, pa je to poskočilo na pločnik in povozilo že omenjene tri sindikaliste, ki so se vračali z manifestacije. Vse štiri ranjence so z dvema avtoma Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico in jih razmestili po raznih oddelkih. Najhuje ;o je skupil Minghielli, ki se bo moral zdraviti 30 dni, ostali ranjenci pa od deset dni do dva tedna, N. kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Milj in Doline, ki so opravili ustrezne meritve. nučoft! so na razpolago v trgo' Malalan v Proseški ulic1 SKI UNION prireja let v Ravascletto v ned®‘F? Informacije in orijave j združenja. rflv»sl<’ 18. februarja, 20. do 24. ure. odk2119a februar)a. 21. do 4, ure .Ansambel SUPERGROUP bo ka u?se večere razen ponedeljkih .vnL*10^ zavrteli ob zvo-h ‘VESELIH GODCEV,. Pedllte0^ 7 Pustni P^s bo v 18. u ’ 17' februarja, od 15. do ŠtiPvnT,. Isral bo ansambel bodn ?RR0liP Zabavali vas d0 d°mači humorist,. VABLJENI Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 »D mistero del falco*. Nazionale 16.30 »Satisfaction love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.00—22.00 «Una coppia per-fetta*. Režija Robert Altman. I-grata Paul Dooley, Martha Helfin. Eden 16.00 «Quadrophenia». F. Daniels, M. Winget. Barvni film za vsakogar. ExceIsior 16.30 «La maledizione del diavolo*. Barvni film prepovedan mladini ped 18. letom. Grattacielo 16.00 «Speed Cross*. Fa-bio Testi. Barvni film. Fenice 16.00 «Inferno». D. Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Uragano sulle Ber-mude*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »La por-no reporter* Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Io sto con gli ippo-potami*. B. Spencer, T. Hill. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.30 «11 malato immagina-rio*. A. Sordi. Aurora 16.30 «Gli aristogatti*. Risani film. Capitol 16.30 «Pensione paura*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) Zaprto. Vittorio Veneto 16.30 «Mani di vel-luto*. A. U^l)t letom. ' SLOVENSKO 5 STALNO m J GLEDALIŠČE ” V TRSTU AL1NUR IN OVEN Z MODRIMI ROGOVI vas vabita na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 17. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu. Rezervacije miz za otroško pustno rajanje danes, 15. t.m. in jutri, 16. t. m. od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (telefon 734-265). SLOVENSKI KULTURNI KLUB ' Ulica Donizetti 3 ^ hočeš zabavati? Želiš biti nagrajen z lepim darilom za svojo najoriginainejj0 masko? Pridi k nam na PUSTNI PLES JUTRI, 16. FEBRUARJA, OB 19.30 NE BO TI ŽAL! ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM Člam ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV V TRSTU vabita učeleže°rih 0dseka za zgodovino’ pri NŠK, Ul. Petronio 4, Trst, prijetnega prijateuskega popoldneva ki kun zatone ob °a vzidp /?„na dneva 10.22 — Lu-Jutri cf,?,24 in zatone ob 16.34. ■ SOBOTA, 16. februarja V. DANILO hak 1021 l_?ri 9'5 stopinje, zračni ?? uro Sev?b ustaljen, veter 7 km aloV neho V^h0dnik' vla«a 33od' ?lrn° tem oblačno, morje skoraj »teje mPeratura morja 8,6 sto NE^dA SLUŽBA LEKARN v>g * 20.30) “ UL ^,rdan 2, Ul. T. Vecellio u!ti 19, ui. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) 1. v teku in v plavanju, ki ga je CONI priredil ob zaključku mednarodnega leta otroka. Osnovna šola Karel Širok se je med 48 šolami tržaške občine uvrstila na tretje mesto, med slovenskimi pa na prvo po množičnosti udeležbe. Tako je prejela pokal, posamezni učenci pa so dobili medalje in diplome, prvošolci pa tudi tiskane majice. V prijetnem vzdušju jih je združenje staršev počastilo z oranžado, pridne mamice pa so poskrbele za sladek prigrizek (na sliki). SAMO JUTRI NA OPČINAH XIV. KRAŠKI PUST — ob 14. uri sprevod alegoričnih voz in mask — ob 21. uri ples. v Prosvetnem domu z ansamblom Lojzeta Furlana KRALJ PUST VABI NA PLEBISCITARNO UDELEŽBO! MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR priredi danes, in jutri PUSTNO GSMICO NA BRDINI Postregli bomo z dobro kapljico in s cvrtimi bikovimi jajci po znižanih pustnih cenah. V TOREK, 19. t.m., OB 15.30 ... H*!** Društvi (Škamperle, in »Bor, vabita 'ha vesoljni zbor vseh otrok, ki bi radi se veselo naplesali na OTROŠKI MAŠKARADI Tam se bodo zavrtele maske lepe, miške bele, vile, dame in marele. Pridejo naj Mehikanci, ruski princi, Indijanci, pa pajaci, stari znanci. Če med vami je še kdo, ki ne ve še, kje bo to, mu povemo na uho: vsi na stadion «Prvi maj» na veseli pustni raj! Mali oglasi telefon (040) 794672 RAZDELILI 50 JIH NA SEJI V SREDO POPOLDNE Štiri milijarde in pol goriškega sklada v korist raznih gospodarskih pobud Denar so dali tistim ustanovam, ki jamčijo takojšnja uporabo in hitro dodatno zaposlitev ljudi - Precej denarja je šlo tudi za razne infrastrukture Obstajajo možnosti za nadaljnjo posege NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance (NAM od 22. do 7. ure: telef. šte Vilka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124} Bazovica, tel 226 165, Opčine: tel 211 (Kil. Prosek: Ml 225141; Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina’ tel 200-121; Seslja n: tel. 200-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: teL 271-124. OSMICO v Lonjerju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531. ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje še danes, 15. februarja. MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro »stanovanje,. PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev. 225320. TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn • Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu fehruarju 10% popust na vse blago. URADNIK za popoldansko honorarno pisarniško delo dobi zaposlitev pri ŠZ Bor. Interesent! naj predložijo svojo ponudbo na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. DANILO • USLUŽBENEC Agencije Alpe Adria nujno išče stanovanje v središču mesta. Telefonirati v uradnih urah na tel. št. 794672 int. 52. LUPING v Praprotu je odprl osmi-co, toči belo in črno vino. IŠČEMO uradnika/co z aktivnim znanjem angleščine in italijanščine ter po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Za informacije telefonirati na (0481) 2756 v delovnem času. PRODAM avtomobil ford capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15.30 in od 19. ure naprej na tel. št. 829014. KUPIM prenosni generator z - iztokom Izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500 1200 VA. Telefonirati na številko 815151. ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za prevoze za civilno od- ' govornost v.>eh riziko va \ nudi agencija Švab, Assieurazior' Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034: podmžnica na Opči nah. Ul. Salici 1, tel. 211489.. Nad štiri milijarde in pol lir naj bi bilo v najkrajšem času uporabljenih v raznih krajih Goriške in v korist raznih gospodarskih struktur. O porazdelitvi tega denarja so dokončno sklepali na zadnji seji upravnega odbora Goriškega sklada, t.j. razširjenega odbora trgovinske zbornice, ki je bila v sredo popoldne. Gre za-'denar ki je pritekal v goriški, sklad zadnji dve leti. Imajo ,pa še na razpolago denar, ki se bo nabral letos. O porazdelitvi tega jbodo najbrž sklepali že v kratkem, kajti. v zadnjem času so dobili nekaj novih prošenj. Vest bo brez dvoma vzbudila zanimanje med prebivalstvom in tudi zadovoljstvo, saj je preveč časa tako velika vsota denarja ostala neizkoriščena, v banki so se nabirale precejšnje obresti, na marsikaterem področju pa so krvavo potrebovali denar. Sicer moramo že vnaprej povedati da poraba v sredo namenjenega denarja ne bo tako hitra, kajti tisti, katerim je bil ‘denar namenjen, morajo v večini primerov šele izdelati dokončne načrte in šele ko bodo dela zares stekla jim ga bo trgovinska zbornica izročila. Sklepamo lahko, da bo prvi denar šel iz blagajne šele na jesen. Komu . so namdhili denar? Najrazličnejšim gospodarskim panogam. Levji delež je 'tokrat bil namenjen obrtništvu, saj so v ta.namen določili skoro milijardo in pol lir. V Marianu bodo odkupili od kmetov zemljišča, kjer bodo zgradili obrtne obrate; tu bodo dobili 250 milijonov lir. V enak namen bodo v Ronkah dobili 250 milijonov, v Ro-mansu pa 270 milijonov. Denar bodo dobile tamkajšnje občinske uprave, ki bodo poskrbele za odkup zemljišč in jih potem tudi opremile z raznimi infrastrukturami. V isti namen bo dobila občina Gorica 700 milijonov lir. Uredila bo zemljišča vzhodno od Ulice 3. armade, kjer naj bi bili zgrajeni razni paviljoni za obrtne delavnice. Prizadeti župani, s katerimi se je posebna komisija omenjenega goriškega sklada pogovarjala, so povedali da vlada med obrtniki za taka zemljišča zelo veliko zanimanje. Za razna dela in infrastrukture v indutrijskih conah so dali malo denarja. Krminski občini bodo dali 300 'milijonov lir da zgradi v tamkajšnji industrijski coni menzo za oKP6g tisoč' 'delavcev, • goriški pa 100 milijonov lir za odkup -zemljišč v goriški industrijski coni. ” "Zanimiveje posfeg na področju turizma. V Gredežu že imajo nekaj zasebnih sidrišč za jahte in manjša plovila. Teh pa je očitno premalo in zato nekateri zasebniki gradijo nova. Večje pristanišče za jahte pa namerava zgraditi tudi As-sonautica, poluradha ustanova za turistično pomorstvo v kateri ima levji delež trgovinska zbornica. Ta namerava zgraditi pristanišče za petsto jaht. V- la namen bi pora bili nekaj milijard lir, za sedaj pa so tej ustanovi dali 200 milijonov za začetna dela. V tržiškem pristanišču se več časa ubadajo z vprašanjem nakupa novjh naprav. Pred letom dni so zaprosili goriški sklad za milijardo lir s katero bi nakupili vrsto raz-kladalnih strojev. V goriškem skladu so jim v ta namen dali 600 milijonov, očitno pa je, da bo v bo doče prišlo še kaj denarja, saj daje tržiško pristanišče garancije stalnega dela in nove zaposlitve. Štiristo milijonov iir so za sedaj okvirno namenili kmetijstvu. Polovico za področje Štandreža; vendarle ni za to področje še jasnih pogledov kaj napraviti in bodo mo rali stvar še preučevati. 200 milijonov pa je šlo za nove zadružne naprave v Ločniku za kar že obstajajo podrobni načrti. Zanimiva pa je prošnja števerjanske občinske uprave, ki bi želela zaprositi goriški sklad denar za ojačanje lastnega vodovoda. Ker pa je prošnja števerjanske uprave dospela šele pred nekaj dnevi jo morajo podrobneje preučiti. Pol milijarde lir je namenjenih nadaljnjim posegom na področju razstavišča Espomego. Tu naj bi od kupili nekatera zemljišča kjer naj bi uredili parkirišča. Denar bo do bila trgovinska zbornica. Precej denarja, več, kot milijarda in sto milijonov lir, je šla za grad-njo raznih prometnih infrastruktur. Levji delež bo tu dobila goriška občinska uprava in sicer kar eno milijardo lir. Denar bodo morali uporabiti za razsvetljavo cestne deteljice na Tržaški cesti, za povezavo obmejnega postajališča z me-tanovodom in vodovodom, za uresničitev cestne povezave med Ulico Tabaj in Tržaško cesto. Tako bo Štandrežcem možen neposreden dohod na obmejno postajališče. Nadaljnjih 40 milijonov lir dobi goriška občina da izdela podrobni načrt za podzemno garažo. 50 milijonov lir namenijo izdelavi projekta o posodobitvi ceste med Gorico in Trži- čem po goriškem Krasu, da bi tako pridobili hitrejšo cestno povezavo med novim obmejnim prehodom in tržiškim pristaniščem; prav takšna vsota naj bi šla za izdelavo študije o kanalu Brancolo. Sklep upravnega sveta goriškega Sklada zaključuje nekajmesečno delo posebne podkomisije, ki jo je vodil dr. Scarano. Preučili so več kot petdeset najrazličnejših prošenj in precej so jih odbili upoštevajoč pravilnik o uporabi denarja, ki so ga izdelali lani. Upoštevali so tudi v sedanji razdelitvi tiste panoge kjer se da denar najhitreje uporabiti in kjer je dana garancija za povečanje delovnih mest. Najhitreje se bo najbrž denar uporabil na področju obrtništva in pristanišča v Tržiču ^in v teh dveh primerih bo tudi možnost za hitro nadaljnjo zaposlitev ljudi. Za hitro uporabo denarja se zavzemajo vsi. kajti le polovica denarja, ki so ga razdelili pred dvema letoma je bil dejansko uporabljen in še vedno čaka da ga tista ustanova kateri je bil namenjen izkoristi. To je pač italijanska hiba, ki ji botruje ozka birokratska miselnost. Tako predsednik trgovinske zbornice Lupieri kot drugi, ki so posegli v diskusijo, so izrazili zadovoljstvo zaradi opravljenega dela in upanje, da bo denar uporabljen čimprej. S podobno akcijo naj bi nadaljevali v prihodnjih letih. Danes ponovno razprava o osnutku pravilnika rajonskih svetov Na današnji seji občinskega sveta v Gorici, začela se bo ob 18.30, bodo nadaljevali in najbrž tudi zaključili z razpravo o osnutku pravilnika poslovanja rajonskih sve tov, v smislu zakona št. 278 z dne 8. aprila 1976. REORGANIZACIJA ZDRAVNIŠKE SLUŽBE V TRŽIČU Za nujne posege na domu poklicati bolnišnico Dežurna služba ob nedeljah in praznikih za območje osmih občin V Tržiču so te dni reorganizirali nujnih primerih. Dežurna služba bo dežurno zdravniško službo ob nedeljah :in praznikih. Redno bo začela delovati že jutri. Za področje občin Tržič, štarancan, Doberdob, Ronke, špeter ob Soči, Turjak, Škocjan in Foljan (slednja le delno) bodo čez dan na razpolago trije zdravniki, v nočnem času pa samo eden. Omenjena zdravniška služba velja kajpak samo za obiske na domu in to v nujnih primerih. Na področju omenjenih občin živi a krog 60 tisoč ljudi, število zdravstvenega osebja pa je odločno prenizko. Zato uprava bolnišnice, ki je prevzela skrb za tovrstno nujno potrebno dejavnost priporoča, da občani zaprosijo za zdravniško pomoč in obisk na domu res le v zelo Koprski radio bo jutri v okviru oddaj Med rojaki v zamejstvu, oddajal magnetofonski zapis o starih pustnih običajih v števerjanu, ki ga je pripravila novinarka Vesna Če-h" in. Oddaja bo na sporedu c 13.05. niiiiiiiiiniHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiuiuiiHikiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii PODATEK, KI KAŽE NA KRHKOST NAŠEGA GOSPODARSTVA Dopolnilna blagajna izplačala lani 3,5 milijona delovnih ur Zaradi padca kupne moči osebnih dohodkov se je promet v trgovinah z avtomobili, belo tehniko in pohištvom občutno zmanjšal V lanskem letu je dopolnilna blagajna izplačala delavcem na Goriškem 3,5 milijona delovnih ur. Ta podatek nazorno govori a tem, kako krhko je naše gospodarstvo in koliko ljudi bi bilo brezposelnih, če ne bi deloval ta družbeni obrambni mehanizem. Pritisk na bolniško blagajno se je od aprila dalje u-blažil, zaradi obnovitve proizvodnje v podgorski tekstilni tovarni. Celoletno poprečje brezposelnih se je sukalo pri 2.200 enotah. Porazdeljene so na vse sektorje in tudi po vseh starostnih razdobjih Spodbudno pri vsem tem pa je dejstvo, da se je zmanjšalo število brezposelnih v drugi kategoriji, v katero so vključeni mladi pod 21. letom. Manj irazlogov za. pesimizem je na'trgovinskem področju, ki je pomembno zlasti za Gorico in tudi za Tržič. Vse lansko leto je potekalo v znamenju sklepanja dobrih kup čij. Ni potrebno posebej poudarjati, da ima za takšno stanje največ zaslug prav priliv jugoslovanskih kupcev. V vse drugačnem položaju pa so domači kupci. Lanska izguba vrednosti kupne moči mezd za 20 odstot kov, navijanje cen davčnega pritiska na mezde, ki se nominalno povečujejo z inflacijo, vse to je imelo za posledico, da sp občutno skrčili nakupe. Novih avtomobilov je bilo lani še manj. o-mejil se je nakup bele tehnike, novo pohištvo pa kupujejo samo še novoporočenci. Kljub težavnim časom, ki so zaradi tarif nastali za brodarje so v pristanišču v Tržiču pretovorili za 25 odstotkov več blaga kot v letu 1978; skupno kar 1,5 milijona ton. Tudi ronško letališče je povečalo promet. Porast bi bil zagotovo še večji, če ne bi prav lansko leto občutno podražili vozovnic, in če ne bi bilo stavk, dviih stvari: fdbdftKi nista spodbudno 'vplivali ‘ nft povečanje prometa. "■ ‘:'- Mejni prehod'Rdeča,;‘hišs Sejnima s čim pohvaliti. Lani ni ponovil uspeha izpred enega in tudi ne izpred dveh let V začetku lanske ga leta je cestnemu tovornemu prometu ponagajalo vreme, ves k»s-i nejši čas pa zaostanka niso mogli nadomestiti^ ker je mejni prehod preveč zastarel in ker je carinska služba preslabo organizirana, da bi I mogli doseči večjo propustnost. Ro ter povečanje I bodo predvidoma v tem letu odprli ttiiiiiiiiiiMiiiiiinHiittiimiiiiiiiiiiiliffiiiiiiitimiiiiiiiiHtmitintrtiiiiiiitimiiiMiiMiiiitiiiiiiiiiMHHiiHiiHiiifc ADMINISTRACIJA DELUJE POČASI A TEMELJITO Za izdelovanje likerjev tudi potrebno zdravstveno dovoljenje Trgovec Abuja obsojen na plačilo denarne kazni - Za po zakonu predpisano dovoljenje je treba čakali tudi dvanajst in več let novi mejni prehod Štandrež, se bodo tudi za mednarodni cestni to vomi premet na Goriškem začeli boljši časi. V TRŽIČU, NA SEDEŽU FLM Danes ustanovna konferenca conskega sindikalnega sveta Že dalj časa je na Goriškem v teku reorganizacija sindikalnih struktur. V prejšnjih tednih so o tem vprašanju razpravljali delavci na skupščinah v tovarnah, zdaj pa bjpj razprava pptekala v višjih forumih. Danes ,bo na sedežu sindikata kovinarjev v Tržiču ustanov-flf) UKggnizacijsk?, - kqp/prenca za sindikalpi conski svet za tržiški okraj, v ponedeljek pa bo ustanovna organizacijska konferenca tudi -v Gorici in sicer na sedežu trgovinske zbornice. V conskih sindikalnih svetih bo do predst.avhiki vseh kategorij de lavcev in uslužbencev s tistega področja, izvolili pa jih bodo na da našnji, oziroma ponedeljkovi ustanovni koriferenci. trajala od 14. ure v soboto do 7. ure v' ponedeljek. Za zdravniško pomoč lahko občani zaprosijo po telefonu in sicer na številko 75181 (številka tržiške bolnišnice). Drevi občni zbor PD «0ton Župančič» Občni zbor bodo imeli danes zvečer ob 20. uri v domu Andreja Budala člani prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štandrežu. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delovanju in tudi izvolitev novega odbora. Ker nameravajo v bodoče popestriti društveno dejavnost in tudi obnoviti nekatere dejavnosti s katerimi so se že ukvarjali v preteklosti bo diskusija na nocojšnjem občnem zboru brez dvoma' zanimiva. Zaradi tega vabi odbor vse člane, da pridejo na občni zbor polnoštevilno. PROSVETNO DRUŠTVO »JEZERO* - DOBERDOB priredi jutri, 16. februarja, ob 19.30 v Prosvetni dvorani PREŠERNOVO PROSLAVO SPORED: odprtje fotografske razstave »Naša zgodovina in kultura*; priložnostni govor; nastop moškega zbora »Jezero*; nastop Sovodenjskega noneta; sodeluje pesnik Marko Kravos. •Vabljeni! Pravijo, da je odrninistracija okostenela in to bo nabrž tudi držalo. Drži pa tudi, da je odrninistracija v določenih primerih zelo temeljita in dosledna. Z drugo besedo, ko te zagrabi, te zlepa ne izpusti in takrat ponavadi ne pomaga sklicevanje na dobro vero ali druge razloge. To je pred karatkim na lastni koži preizkusil goriški trgovec, 59-letni Andrea Abuja, upravitelj znanega podjetja Bratje Abuja, ki je nastalo v Gorici pred skoraj o-semdesetimi leti. Težave z odmini-stracijo so se pričele lani ob koncu poletja, ko je podjetje obiskal inšpektor posebne službe orožnikov iz Vidma, ki se ukvarja z odkrivanjem ponaredb živil in ugotavljanjem drugih prekrškov v prometu z živili. Podjetje Abuja se namreč a’varja z prodajo vina, mineralne vode, ima pa tudi skladišče za druga živila, poleg tega se ukvarja še s predelavo likerjev. Pri pregledu delovnih in skladiščnih prostorov je inšpektor odkril, da podjetje ne razpolaga z predpisanim zdravstvenim dovoljenjem. Za prekršek bi moralo podjetje plačati globo v višini sto tisoč lir. Kazni pa lastniki niso plačali, v prepričanju, da niso ničesar zagrešili ter so vložili priziv na preturi. Včeraj je bila na preturi razprava, ki se je sicer končala z obsodbo na plačilo glo- leg tega bo moral poravnati še sodne stroške. Pred istim sodiščem je bila včeraj tudi kazenska obravnava proti 52-letnemu Severinu Al-banu in 30-letnemu Mariu Albanu. In to zaradi kaznivih dejanj zoper 42-letnega Daria Bulfonija iz Gorice, ki naj bi jih zagrešila 28. avgusta lani, v bližini Bulfonijevega stanovanja na Verdijevem korzu v Gorici. Tam naj bi prišlo tudi do fizičnega napada zaradi katerega se je Bulfoni zdravil štirinajst dni v goriški splošni bolnišnici. Proti Severinu in Mariu Albanu je bila tako sestavljena obtožnica radi žalitve in povzročitve telesnih poškodb. Po napadu je policija oba aretirala in sta obsedela nekaj dni v zaporu potem pa sta bila izpuščena na začasno svobodo. Na včerajšnji obravnavi je prišlo na dan, da so v sporu in medsebojnem obračunavanju botrovali neurejeni družinski odnosi med Bulfonijem in ženo, ki so se zaostrili ob postopku za ločitev zakona. Prav to naj bi bil povod za vrsto žalitev, obrekovanj in groženj na račun Bulfonija, ki so dosegli višek 28. avgusta lani, ko je prišlo tudi do pretepa. Sodišče je včeraj zaslišalo tako obtoženca kakor tudi žrtev napada ter policijske agente, ki so takrat posredovali. Postavljena pa je bila tudi zahteva po razmeroma visoki odškodnini, o čemer be a ki je obemen razkrila kako pa naj b, razpravljalo jn ^ločnlo sr ACtn.tr sat*® kriva ter ju obsodil na dva mesca zapora pogojno ter na plačilo globe. Sodnik je tudi pristal na zahtevo po izplačilu predujma na račun odškodnine zasebni stranki, katere višino pa bo določilo pristojno sodišče. Ob koncu pa še vest, ki je povezana s tragičnimi dogodki zadnjih dni. Na sodišču je bila včeraj zjutraj kratka spominska slovesnost za umorjenim podpredsednikom višjega sodnega sveta Bacheletom. Govorila sta državni pravdnik Bruno Pa-scoli ter odvetnik Enzo Pascoli, ki sta pokojnika postavila , za. zgled mlajši generaciji sodnikov. Abuja je 1962, kmalu po objavi zakona, ki vsebuje določbe o ureditvi delovnih prostorov za manipulacijo z živili, vložil prošnjo za izstavitev ustreznih dovoljenj, med drugim tudi zdravstvenega dovoljenja, za kar je pristojen pokrajinski zdravnik. Stvar pa očitno ni tako enostavna, saj je bilo dovoljenje izdano dvanajst let po predložitvi prošnje (1975), za zdravstveno dovoljenje pa je moral Abuja čakati še nadaljnja štiri leta in je medtem dočakal kajpak tudi obisk inšpektorja, z vsemi posledicami. Vse te okoliščine pa niso prepričale sodnika, ki je smatral, da je Abuja kršil določila in mora zato plačati globo. Po- Je jutri možen vpis k maturam Claudia Antonelli drevi v Avditoriju Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Gorici nastopila har-. jistka Claudia Antonelli. Za marsikoga bo koncert novost, saj menda takega koncerta še ni bilo v Gorici, v avditoriju pa prav gotovo ne. Antonellijeva bo izvajala dela Bacha, Clementija, Beethovna, Ros-, sinija, Paganinija, Brittena, Berta. Koncert prireja goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele ter društvom Glasbene mladine. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE; Raria Tassinl, Tiziana Bruno, Gianluca Portel, Valentina Bressan, Loris Vittor, Andrea Gottardo, Antonio Lenhardt, Cristiana Cumari, Laura Fantino, Marco Luciano, Omar Morani, Daniel Downey Capocefalo, Daniele Pradella, Marko Florenin, DemitriJ Devetak, Elio Normanni, Gabrieli a Nardin, Andrea Macor. UMRLI SO; 71-letna Elvina Barago de Galateo, 60-letni upokjenec Arrigo Zitter, 75-letna gospodinja Fausta Krainer vdova Cicoria, 48-letni delavec Isidor Leban, 70-letrff (i-pokojeriče ‘ Giuseppe Venier, 03* letna Ida Macuglia vdova Carussio, 92-letna Amalija Ipavec vdova Scat-tolin, 40-letni Armando Bortolossi, 78-letni upokojenec Albert Gomišček, 85-letna Giuseppina Portelli. POROKE: Geometer Bruno Ba-titsutta in Orietta Drigo, uradnik Claudio Romanut in trgovska pomočnica Arianna Murero. OKLICI; Industrijski izvedenec Au-reliano Barnaba in geometer Irene Iacob, obrtnik Roberto Martinuzzi in frizerka Rossella Bemardinis, Luigi Tunini in Luisa Giacchetta, biolog Andrea Valantig in učiteljica Annamaria Zin. Na vseh,višjih srednjih šolah za pade jutri rok za predložitev pro- ] šen j za pripustitev k maturi. V šo-! lah so to dolžnost že opravili, po-žuriti pa se morajo morebitni pri-vatisti. Mature se bodo letos pričele 3. julija. Stavkali so vodje delovnih skupin v ladjedelnici Vodje delovnih skupin v ladje delnici so včeraj stavkali eno uro, ker jim ravnateljstvo noče priznati višje kvalifikacije. Gre r.amrec za ljudi, ki opravljajo zahtevno in odgovorno halogo, v bistvu pa prejemajo enako plačo kakor navadni delavci. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 20. aprila priredilo avtobusni družinski izlet na Repentabor s skupno večerjo in srečolovom. 17. in 18. maja pa vabi na dvodnevni družinski avtobusni izlet na Plitvič-ka jezera. Prijave in informacije na sedežu društva, vsak delavnik v dopoldanskem času Prijave bodo sprejemali do oddaje razpoložljivih mest. Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo udeležilo tekmovanja za pokal Lepi vrh, ki bo v Ovčji vasi 24. februarja. Udeležijo se ga lahko mladi smučarji in smučarji srednje generacije, (letniki med 1948 in 1971). Društvo bo ob tej priložnosti organiziralo tudi avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 19. februarja. 24. februarja pa bo društvo priredilo tudi običajni smučarski izlet v Cima Sappada ali na Nevejsko sedlo. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. februarja. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi 28. februarja ob 20. uri redni občni zbor v prostorih na Verdijevem korzu 13. Vabljeni. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vljudno vabi člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 16. februarja, ob 15. ’iri v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. Kino Carica VERDI 16.30 — 22.00 «Apocalypse now*. R. Duvvall in M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 «Io sto con gli ippopotami*. B. Spencer in T Hill. Brvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Una donna particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 »Patrich*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Jesus Christ superstar*. Nova Carica in ukalicu SOČA 18 00- 20.00 «Sladke male Angležinje*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Obračun v hudičevem klancu*. Ameriški film. DESKLE 19.3j »Imenujem se nihče*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je V Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10. tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan i ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72-701. MLADINSKI KROŽEK ŠTEVERJAN in MLADINSKA SEKCIJA SSk GORICA PRIREDITA PUSTNI PLES Id bo Jutri zvečer ob 20.30 v Sedejevem domu v števerjanu. POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN EGS Korak za korakom do trajnejšega sporazuma SFRJ se zavzema za pravičnejše odmeve v trgovinski menjavi Po več kot dveletnih težkih po-1 konkretnih gospodarskih stikih bo I EGS mor gajanjih o novem gospodarskem sporazumu med Jugoslavijo in EGS, vse kaže, da ga bodo proti koncu tega meseca tudi podpisali. Delega eiji sta dosegli zbližanje stališč, ta ko da bo nov sporazum slonel na izhodiščih beograjske deklaracije iz leta 1976, v kateri sta se obe strani strinjali, da želita «okrepiti, po globiti in -narediti bolj raznovrstno medsebojno sodelovanje v skupnem interesu z razvijanjem njunih stikov in z njihovo razširitvijo na nova področja*. V celotni zunanjetrgovinski menjavi Jugoslavije je primanjkljaj trgovinske plačilne bilance z evropsko deveterico gotovo eno izmed najtežjih bremen. Po prvih podatkih za preteklo leto je Jugoslavija na to tržišče prodala za 30.8 milijarde di narjev svojih izdelkov, uvozila pa je za prek 88 milijard dinarjev. Stopnja kritja uvoza z izvozom je lani dosegla komaj 35 odstotkov1. Torej so na vsak dolar, ki so ga Jugoslovani iztržili s prodajo svojega blaga v EGS, gospodarstva teh dežel v Jugoslaviji zaslužila tri, tako da je jugoslovanski primanjkljaj trgovinske plačilne bilance lani dosegel znesek 3,5 milijarde dolarjev. Še leta 1978 je ta primanjkljaj dosegel 2,9 milijarde dolarjev, leta 1977 pa 1,2 milijarde dolarjev. V preteklem letu je očitno dosegel meje, prek katerih jugoslovansko gospodarstvo ne more več. Slovenija je v še večji meri vezana na zunanjetrgovinsko menjavo z deželami EGS. Lani je 23 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza šlo v dežele EGS. Istočasno je Slovenija plasirala v dežele evropske skupnosti 40 odstotkov svojega izvoza, polovico celotnega svojega uvoza pa je dosegla iz teh dežel. Stopnja kritja slovenskega uvoza z izvozom s temi deželami je že vrsto let dokaj stabilna in se giblje nekje med 46 in 47 odstotkov. Pred desetimi leti je 40 odstotkov Jugoslovanskega celotnega izvoza teklo v dežele EGS, lani pa se je ta odstotek znižal na pičlih 23 odstotkov celotnega izvoza. Leta 1970 je Jugoslavija plasirala v dežele SEV 32 odstotkov svojega izvoza, lani pa že 47 odstotkov. Kar dve tretjini celotnega jugoslovanskega trgovinskega primanjkljaja nastaja pa v menjavi s to skupnostjo. Največja ovira v sodelovanju med deželami EGS in Jugoslavijo so seznami določenih vrst blaga, za katere Veljajo količinske ali druge o-mejitve. Tu se bo, kot vse kaže, v prihodnje nekaj občutno spremenilo. Seznam «občutl.jivih izdelkov*, ki je doslej obsegal kakšnih 60 izdelkov, naj bi se zmanjšal za polovico, določili pa naj bi tudi zgornje meje, do katere bodo Jugoslovani lahko nemoteno izvažali v te dežele. Septembra 1978 je potekel zadnji veljavni sporazum o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo, pretekli dve leti pa je pomanjka nje kakršnekoli dolgoročnejše orientacije vnašalo veliko negotovost v perspektive tega sodelovanja. Nov sporazum bo naredil konec tudi tej negotovosti, V novem sporazumu bo potrebno rešiti tudi ostale točke, kot so na primer vprašanja finančnega sodelovanja, reševanje problemov jugoslovanske delovne sile v teh deželah, sodelovanje na področju dolgoročne industrijske kooperacije, transfera tehnologije in še nekatera druga. Jugoslavija bi glede na svoje izkušnje v preteklosti lahko očitala deželam evropske deveterice pretirano kratkovidnost v vodenju svoje mednarodne gospodarske politike. V preteklih letih so bile kaj hitro pripravljene prevaliti breme svojih težav z agresivnim izvozom in hudimi protekcionističnimi ukrepi na šibkejše partnerje. Jugoslavija je to boleče občutila pri zapori izvoza govejega mesa, pa tudi pri drugih izdelkih. V novem sporazumu in v EGS morala dokazati, da je priprav ljena obrniti novo stran v sodelovanju z Jugoslavijo. Miro Simčič V Izoli počastili spomin na E. Kardelja Na slavnostni seji vseh zborov skupščine Izola ter delegacij družbenih političnih organizacij občine so počastili spomin na velikega socialističnega misleca in teoretika jugoslovanske samoupravne družbe Edvarda Kardelja ob 70-letnici njegovega rojstva. O življenjski poti in delu državnika sta govorila predsednica občinske konference SZDL Zeničeva v slovenščini in podpredsednik občinske skupščine Siljan v italijanščini. Nove obveznosti za bivše borec LJUBLJANA — Na seji republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije so pri obravnavanju letošnjih nalog te organizacije na prvem mestu poudarili, da se morajo borci še bolj dejavno vključiti v reševanje gospodarskih vprašanj in stabilizacije gospodarstva. Velik del njihove dejavnosti bo usmerjen tudi k še bolj popolni utrditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja v obrambnih in samo- zaščitnih pripravah, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi neuvrščeni zunanji politiki. Dogovorili so se o načrtu izgradnje in financiranja zgradbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v kateri bo možno prikazati zgodovino revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in povojnega razvoja Slovenije, (jp) V Čedadu sestanek odbora za šolstvo pri SKGZ ČEDAD — V prejšnjih dneh se je v Čedadu sestal odbor za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi. Odbor je obravnaval še posebej razmere v videmski pokrajini ter sprejel na znanje nedavne dosežke in predloge komisije, ki deluje v Čedadu: prevoz z avtobusom dijakov slovenskih šol v Gorici, vzgajanje učnega osebja, razpis štipendij za tečajnike na ljubljanskem vseučilišču, tečaj slovenskega jezika ter dejavnost urada za sloven sko šolstvo v Čedadu. Glede novih tečajev slovenščine je treba omeniti predvsem tečaj v Tipani ki deluje v dveh sekcijah (malčki in odrasli) ter tečaj za prevajalce in tolmače v Čedadu. Ta tečaj naj bi zagotovil osnovno izobrazbo za osebje krajevnih tvrdk in podjetij. SALVADOR NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE Živeti izjema, umreti pravih » Spopadi na ulicah v Salvadorju: gorijo prevrnjeni avtomobili SAN SALVADOR — «živeti je izjema, umreti je pravilo!* V tem stakvu je strnjena vsa groza prebivalstva ob zadnjih dogajanjih v Salvadorju, latinsko - ameriški državi, ki neustavljivo pada v objem državljanske vojne. Predvčerajnjim so se dogodki vrstili z bliskovito naglico. Osvobojenih je bilo trideset talcev, v dveh spopadih pa je bilo ubitih vsaj dvajset oseb. Polovica žrtev je bila med štu- dentsko manifestacijo po srečnem koncu zasedbe ministrstva za šolstvo. Študentje so izpustili vse talce, vključno z ministrom za šolstvo Eduardom Colindro, ko so dobili zagotovila, da bodo oblasti proučile in upoštevale njihove zahteve. Svoje navdušenje nad pozitivnim razpletom so izrazili z manifestacijo po mestnih ulicah, a pred veleposlaništvom Gvatemale je prišlo do spopada. Ni povsem jasno a očividci /V/dpivi/Ve zn DIJAŠKI) MATKO SPOMIN NA NACISTIČNO DIVJANJE PO NAŠIH KRAJIH NA DANAŠNJI DAN PRED 36 LETI STA GORELA KOMEN IN R1HEMBERK Spomini šoferjev, ki so morali z ukazom Nemcem prevažati ljudi na postajo v Zagraj, odkoder so jih odpeljali v nemška taborišča Po letu dni se za praznik Komna in Branika (Rihemberka) spet oglašam in delno nadaljujem že lani načeto vprašanje po šoferju, ki je 15. februarja 1944 rešil okrog 30 ljudi iz Rihemberka gotove internacij1?. Mogoče bomo imeli letos več sreče, ker računamo tudi na vašo pomoč, dragi bralci. Ob požigu Komna, Rihemberka, Malega Dola in Tomačevice 15. 11. 1944. je moralo sodelovati tudi mnogo ljudi iz Trsta in okolice, med njimi tudi šoferji s svojimi kamio-nirdci so nas prevažali iz požganih vasi na železniško postajo Zagraj (Sagrado) pri Gorici, od koder so nas s tovornim vlakom odpeljali v Komnu: nemška soldateska nedolžne žrtve v koncentracijska taborišča Prizor iz Rihemberka (Branika) Nemčijo na prisilno delo. Po pripovedovanju še živečih potnikov omenjenega kamiona, je ta človek (šofer) govoril tudi slovensko, kar se točno ujema z nadaljnjimi ugotovitvami:"";""' * Ta šofer se je 17. - 18. 12. 1948 peljal z vlakom jz Trsta, proti Genovi z mojo teto Marijo Pavlica in njeno družino. Sedeli so skupaj v istem kupeju in med pogovorom od kod je kdo, je dejal: «Vaš kraj poznam tudi jaz, bil sem tam leta 1944 prav 15. februarja, ko so Nemci požigali Rihemberk. Moral sem s svojim kamionom prevažati ljudi v Zagraj, ampak en kamion sem le rešil in namesto, da bi ljudi peljal na železniško postajo, sem jih zapeljal malo dalje in jih tam odložil za obzidje gostilne.* «Od kod pa ste doma?* je radovedno silila v neznanega potnika teta. «Delal sem več let v Trstu kot šofer in največ v pristanišču, doma pa sem z Reke.* Torej je za silo govoril tudi slovensko, kakor so pripovedovali potniki iz njegovega kamiona. V Genovi so se pred vkrcanjem na ladjo pozdravili in razšli. Oboje je ta pot vodila v Argentino še hujšemu trpljenju nasproti. Vsaj kar se moje tete tiče. Po pripovedovanju moje tete ob lanskem obisku pri njej v Montrealu, naj bi bil ta šofer takrat star okrog 35-40 let, na videz človek dobrega srca. Drugi, nam znani šofer, ki še živi v Trstu in je ravno tako moral voziti tistega dne ljudi v Zagraj, je Aldo Brajda. Njegova pripoved je taka: ♦Popoldan 14. 2. 1944 so Nemci po vsem mestu Trst izvedli racijo ter nas šoferje in pristaniške delavce do drugega dne zjutraj t. j. 15. februarja 1944 zadržali. Morali smo v njihovem spremstvu odpeljati proti Komnu in Rihemberku, kjer smo morali mi šoferji naložiti na kamione ljudi, ki so že vsi premraženi čakali pred fašistično postojanko ob cesti. Po zaselkih, ki so tvorili ri-hemberško dolino, so odmevale eksplozije min in iz hiš sta se valila dim in ogenj. Ljudi smo potem odpeljali v spremstvu nemških straž preko Komna v Zagraj. Prvič sem ljudi raztovoril za obzidjem opuščene opekarne v Zagraju, kjer so jih Nemci stražili. Ko sem pripeljal drugič, sem nazaj grede vzel v kabino svojega avta fanta starega približno 16-17 let. Ob izhodu so me Nemci ustavili ter hoteli vedeti, kdo je ta fant. Odgovoril sem jim, da je ta moj sorodnik iz Trsta in da mi pomaga pri delu, nakar sva odpeljala z dovoljenjem, da lahko greva domov. Med potjo sem fantu dal še eno tu-to. Pri Miramaru je stopil s kamiona ter se napotil čez železniško progo Trst - Gorica proti Nabrežini, ko se je dan nagibal že proti večeru in v bližnjem Trstu se je tu pa tam pokazala kakšna luč. Fant mi je povedal, da je doma iz Komna. Od takrat ga nisem več videl in tudi ne vem, kako mu je bilo ime.* Spet lepa človeška gesta šoferja, ki je v tako kočljivem položaju rešil fanta sigurne internacije. Morda ta fant še živi. Ali se svojci tega dogodka spominjajo? Ali kdo drug ve kaj o tem? Vsaka novica je dobrodošla za nadaljnji razplet in dokončno pojasnilo v zvezi z omenjenimi ljudi, ki so bili tako ali drugače soudeleženi pri požigu Komna in takratnega Rihemberka. Današnji dan v Komnu in Braniku (prejšnjem Rihemberku), je posvečen spominu na tisti usodni dan in spominu žrtev tistega dne in vseh drugih, ki so padli ali umrli za svobodo. Na njihove grobove in spomenike bodo položili vence, popoldne ob 16. uri pa bo v kulturnem domu v Braniku proslava s kulturno prireditvijo. Anton Pavlica trdijo, da so varnostne sile v bojazni pred morebitno zasedbo veleposlaništva skušale s solzilcem in streljanjem razpršiti študente. Obračun spopada je protisloven, saj varnostne sile skušajo zmanjšati število žrtev, medtem ko očividci trdijo, da je bilo vsaj 10 študentov ubitih, več desetin pa ranjenih. Drugi krvavi dogodek se je pripetil na sedežu Krščanske demokracije, ki so jo pred dnevi zasedli gverilci neke levičarske organizacije. Pričevanja tujih dopisnikov so srhljiva. Varnostne sile so vdrle v poslopje in osvobodile vse talce. V spopadu je bilo deset gverilcev ubitih, število ranjencev pa ni znano. Dopisniki poročajo, da so sobane poslopja polne mlak krvi, po spopadu so varnostni organi metali ujete in ranjene gverilce kot polena na tovornjake. Oblasti trdijo, da je policija napadla poslopje, potem ko so gverilci streljali proti policijski enoti. Ob tem je še najbolj čudno, da ni bil nihče od talcev ranjen v spopadu, kar zveni skoraj neverjetno, če je res prišlo do spopada kot to trdi policija. Gverilci so tudi osvobodili španskega veleposlanika, a še vedno držijo v svojih rokah pet uslužbencev veleposlaništva Predsinočnjim se je v mestu položaj poslabšal, saj so se občasno slišali streli iz avtomatskega orožja, t, Tržaški in koprski borci na pogrebu G. Luperinija Predvčerajšnjim so v Pontederi (Toskana) pokopali z občinskimi častmi zaslužnega političnega delavca in bivšega garibaldinca Gina Lu-:erinija. Pokojnik je bil znan tudi v krogu tržaške VZPI - ANPI, saj je bil v letih 1944-45 bqrec v tržaški brigadi in pozneje v brigadi Fontanot. V obeh brigadah je opravljal višje origadne funkcije. Pogreba so se v Pontederi ude ležili tudi predstavniki borčevskih organizacij iz Kopra in Pirana ter oredstavniki ANPI iz Trsta. Med drugimi je na trgu govoril pred kr. sto tudi predsednik koDrske občinske skupnosti Mario Abram. V Dekanih kulturni praznik V Dekanih pri Kopru so na osnovni šoli organizirali kulturni praznik. Priredili so razstavo del Prežihovega Voranca in nedavno umrlih slovenskih pisateljev Cirila Kosmača tin Leopolda Suhadolčana. Učenci so z recitacijami Prežihovih Solzic počastili spomin Prežihovega Voranca ob tridesetletnici njegovega rojstva. S proslave so poslali čestitke Prešernovemu nagrajencu Božidarju Jakcu in nagrajencema Prešernovega sklada Niku Grafenauerju in Mi ri Sardočev! Ml w mm ^ I I v, ti ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 13.00 Hišna agenda 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.10 šolska vzgoja: Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 3, 2, 1. . . stik! 17.15 Game, igra 18.00 Šolska vzgoja Ljudstva in dežele «1 Quecona» 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče jug, Jug kliče sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 Doctor Who: Eksperiment Sontaran, 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam, aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Bratje Kelly, film v katerem nastopajo: Mick Jagger, Clarissa Kaye, Marc Mc Manus in drugi. Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Predsmučarska telovadba 15.30 Milan: kolesarstvo Piša: konjske dirke 17.00 Pika in črta 17.30 Glasbeni popoldnevi Wolfang Amedeus Mozart 18.00 Šolska vzgoja: Skrivnosti kraterja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer s. .. Carlom Dapportom vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo* 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Rugantino, glasbena komedija v kateri nastopajo Enrico Montesano, Alida Chelli, Biče Valori, Aldo Fabrizi in drugi. 21.50 Videosera 22.40 Glasba in geldališče Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti vmes Lake Pla-eid: zimske olimpijske igre in Milan: kolesarstvo Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Zdravje: pogovori z gledalci 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Poganski in krščanski obredi med ljudskim praznikom v Materi 20.00 Malo gledališče 20.05 Li zite’ n glara, komedija 21.35 DNEVNIK 3 _ 22.05 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Rdeči prapor, srečanje samoupravljavcev 15.15 Lake Placid: Hokej: ČSSR — ZDA 17.10 šola smučanja: Alpsko tekmovalno smučanje 17.20 Nenavadne dogodivščine P>' na Pimpina, lutkovna serija 17.35 Družina Lesnievvskich, mladinska nadaljevanka 18.00 Čez gore: Boštjanski fantje 18.45 Planiranje: A Planiranje prihodnjih pet “ 19.05 Spekter: . Testiranje dojenčkovih pU^’ mikropisalni stroj 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Korenine naslednje generacije, nadaljevanje in konec 22.30 V znamenju 22.45 Nočni kino:- Pregon brez usmiljenja, fu® Koper 18.00 Lake Placid: Hokej: ČSSR - ZDA 19.15 Odprta meja, program v slovenščini 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Čudežni otroci film Režija: Kurt Hoffman Igrata: Hansjorg Felmy ^ Robert Crag. 22.40 Lake Placid: pregled Zagreb 9.00 Rdeči prapor, srečanje samoupravljavcev 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Otroška oddaja 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Muppet show 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Korenine naslednje gener cije, TV nadaljevanka 22.50 Konj, moj prijatelj dokumentarni film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.20 Zbo; rovska glasba: Letošnja revija «Pesem v prijateljstvo*. v Kulturnem domu v Trstu; 13.35 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 S pesmijo po svetu; 17.10 Mi in glasba: Razmišljanja, pogovori, razlaga. . .; 18.00 Kulturni prostor; 18.45 Motivi z revij in musicalov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za, dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki: 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje skupina Parni Valjak; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Na vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Samouprav-nik; 15.10 Italijanski zbori; 15.45 Igra Bobby Hackett; 16.00 Kultura in družba 16.32 Crash; 17.00 Glasba, šport, zanimivosti: 17.32 Glasovi in zvoki; 18.00 Classifica LP; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13 30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni Re- lief; 16.10 Naši zbori pojo; 16$ Primorski dnevnik; 16.45 Zabavn glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00,19-f 21.00 Poročila; 7.30 Glasba za f bro jutro; 8.40 Včeraj v mentu; 8.50 Glasbeni utrinki; 9-?j Glasbeno govorni spored z DaC Maraini; 11.00 Poje Joan BaeZ; 11,08 Buffalo Bill - nadaljevan?«; 11.30 Glasbena srečanja r ' 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Ja zovska glasba; 14.30 Čitajmo g®5« no; 15.03 Radijsko popoldne; 1"-Politična tribuna; 17.00 Paa\ work; 18.35 Radijska nadalje^ ka; 19.15 Nabožna glasba; J9-. Jazzovska glasba; 20.00 Pope'®, o Jugu; 20.40 Radijska dran®; 21.03 Simfonični koncert; 23.09 P nes v parlamentu LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00 10.00, iT.f: 12.00, 14.00, 15.00, 19:00 Porof!®- 6.50 Dobro jutro, otroci!; ISO v naših sporedov; 8.08 Z glasb0 . dober dan; 8.30 Glasbena Pra Ijica; 8.40 Naši umetniki ml*®", poslušalcem; 9.05 Z radiom n«/« ti; 10.05 Rezervirano za. Znano in priljubljeno; 12-10 glasbene tradicije jugoslovansa‘ narodov in narodnosti; 12.30 tijski nasveti; 12.40 Pihalne g »j be; 13.00 Danes do 13.00; % Obvestila in zabavna glasba; l“ k 13.50 Čl°ve Priporočajo vam. . .; ia.au v. in zdravje; 14.05 Glasbeni diye mento; 14.25 Naši poslušalci ^ tajo in pozdravljajo; 14.55 za EP; 15.30 Napotki za tuH» 1 15.35 Zabavna glasba; 15.50 «Bajj. danes, radio jutri*; 16.00 ** * ljak»; 17.00 Studio ob 17.00; Razgledi po slovenski glasbeni teraturi; 18.30 S knjižnega tre. 18.55 Minute za EP; 19.25 0%. stila in zabavna glasba; 19-35 nj* f ko noč, otroci!; 19.45 Minla„go ansamblom Toneta Kmetca; Uganite, pa vam zaigramo- ■ ’ 21.05 Oddaja o morju in po”1 u ščakih; 22.20 Informativna odo v angleščini in nemščini: 22-30 . sede in zvoki iz logov doma •s n fi | I I S Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC 104. Prevedel Dušan Dolinar ■■■'■■■■■ ‘Si §: I | :|:- :£ i ;!;j I I v! V Timesovem poročilu je pisalo, da po Rodinovem mnenju dokazno gradivo zadostuje za sojenje v senatu. Poročilo je bilo zasnovano na virih »iz ozadja« — Nelson je poročal o dejstvih, ni pa navedel kot vir Rodina in ga tudi ni navajal v premem govoru. OBrien je naslednji dan pozno dopoldne izročil ča sopisni izrezek s tem poročiloih predsedniku odbora in Rodina je v hipu oblila pepelnata barva. Njegove brez brižne pripombe utegnejo razdejati vso skrbno grajeno predstavo o nepristranskosti, z njo vred tudi vse upanje, da se bodo večini pridružili tudi republikanski glasovi. V Beli hiši ni Clavvson zamudil niti minute. Če poročilo v Los Angeles Timesu drži, je izjavil, potem bi bilo treba Rodina na položaju predsednika zamenjati s kakim nepristranskim demokratom. Rodinu je telefoniral predsednik predstavniškega doma Albert in ga začel priganjati, naj se brani v domu. Rodino je šel v zbornico in pred poslanci dejal: «Rad bi nedvoumno in kategorično izjavil, da ta izjava ne drži. To poročilo ne temelji na dejstvih, nikakor ne.» V večernih televizijskih poročilih je rekel Sam Donaldšon, da je bila Rodinovu ocena po njegovem neuradna toda ker so o tem drugi že poročali. Rodino pa je to zanikal, se čuti obvezanega potrditi utemeljenost Nelsonovega poročila. Clavvson je naslednjega dne opisal preiskavo, ki jo vodi pravosodni odbor, kot »strankarski lov na čarovnice«, oče McLaughlin pa je rekel, da je Rodino »grob, politikantski taktik«, ki bi se moral sam odpovedati vlogi, kakršno opravlja. Rodino, ki ga je lastni spodrsljaj spravil iz ravnotežja, se je nenadoma znašel v obrambi, pri tako imenovanih »omahujočih glasovih« (v odboru so sem šteli zmerni republikanci in južni demokrati) pa je izgubljal zaupanje. Rodina je najbolj skrbelo, kaj bo storil član manjšine Thomas Railsback iz Molina v Illinoisu. Bil je prepričan, da je Railsback nekakšen barometer, ki kaže, kaj se bo zgodilo s sojenjem in odpoklicem. S seboj zmore potegniti kaka dva do štiri republikance. Railsback kot zakonodajalec ni bil kaj prida in običajno ni posebno močno vplival na tovariše, toda ob vprašanju sojenja in odstavitve je bil zares prizadet in to so vsi vedeli. Če se bo Railsback naposled obrnil proti predsedniku, se utegnejo z odpoklicem sprijazniti vsi prebivalci sredinske, povprečne Amerike* Preiskava, ki naj bi privedla do sojenja predsedniku, je Railsbacka popolnoma zavzela. Vse večere je razpravljal z drugimi člani odbora o dokaznem gradivu ali pa poslušal trakove. Poslušal jih je tolikokrat, da je v besedilih prepisov navsezadnje izsledil nekaj napak. Bailsback se je ogibal vvashingtonskemu družabnemu življenju, kakršno poteka zlasti po georgetovvnskih salonih, in je bil na moč presenečen, ko ga je povabil k sebi na kosilo odlični politični komentator Joseph Alsop. Alsopovo telefonsko vabilo je zvenelo skoraj kot povelje. Railsback se je priglasil natanko ob pravem času. Alsop se je sukal po imenitnih krogih, kamor je Railsbacka le redko zaneslo. Bil je Kissingerjev in Haigov zaupnik in je zdaj prepričan, da je predsednik »devetin-devetdesetodstotno usekan«. Nixonu je pravil »pazduha človeštva«. Toda Alsop se je podobno kot Kissinger in Haig kar opotekal, kadar je resno pomislil na odpoklic predsednika; groza ga je bilo, kako utegne to vplivati na politični sistem, na občutljivo Kissingerjevo zunanjo politiko, na boj v Indokini. Če bodo predsednika napodili, bo nastala huda in trajna nacionalna škoda. Prepričan je bil, da napenja zakone sleherni predsednik — to je neizogibno. Nixon ima pač smolo, da je osebno tako neprivlačen, da mu to štejejo v zlo. Alsop je pripovedoval Railsbacku, da bi bil odpoklic katastrofa. To bi pretreslo samo temelje krepkega predsedniškega sistema. Bilo bi to zmagoslavje za politična obrobja. Alsop je poudaril, da ne gre za Richarda Nixona, marveč za ameriško moč in tradicijo. Alsop se je posmehoval že sami misli, da bi postal predsednik Ford — češ kako nesmiselno bi bilo, če bi prostor v Bell hiši zasedel človek, ki so ga izvolili v enem samem michiganS^e ^ volilnem okrožju, pri tem pa nima nikakršnih izkušen' zunanji politiki in nikakršne predstave o avtoriteti, kršno mora imeti izvršna oblast. Railsbacka je presenetilo, kako neprikrito se Als°P Pt(,, stavlja za Nixona; to se mu je zdelo nespodobno, 119 pjl-naravnost nezaslišano. Pa vendar ga je Alsop Povabil ga je k sebi še dvakrat — najprej na ^ lV potem vnovič na kosilo. Med zadnjim srečanjem v ^ četku julija si je Railsback zagotovil Alsopovo oblju^. da bo ostal njun pogovor zaupen, potem pa mu je P°v„l dal, kako namerava ravnati. Dejal je, da ne bo glaS° za obsodbo Richarda Nixona. Alsop je menil, da je republika na varnem. St. Clair je nosil velikansko breme: svojo stranko je zastopal pred vrhovnim sodiščem- bran11 0 je pred pravosodnim odborom; hkrati pa je sleherno y tezo usklajeval s publicitetno mašinerijo Bele hiše. vsega pa je Buzhardta sredi junija doletel srčni in se je zdaj zdravil doma. ^ji Buzhardt je prebral pravno utemeljitev, ki so j° njji izročili vrhovnemu sodišču, In zadrževal sapo ob nJ%-kakovostih. St. Clairove navedbe, zakaj zadržujejo tr%-ve, so bile šibke, ponekod skoraj drobnjakarske Je berkovalske. Tukaj ni bilo niti siedi po zgovornem % njaškem izvedenstvu, kakršno je ob prvem sodnem 5,1 gt v zvezi s trakovi uveljavil Charles Alan Wright ji# Clair, ki ni sam še nikogar zastopal pred vrh°v% sodiščem, je veliko dela prepustil še manj izkušenio® močnikom. košarka,, V POKALU PRVAKOV Partizanu ni uspel podvig Včeraj je v Beogradu izgubil proti Realu iz Madrida s 13 točkami razlike ■ Dalipagič z 28 točkami najboljši strelec srečanja, pri Mih najboljši Brabender (27) - Sinudyne izgubil proti Den Boschu D _ (Naš poseben dopis) , izan _ 87: (54:54) 100 rJOGRAD — športna dvorana v ciia?r^u' ^°dnika: Mamie (Fran-jai ln Horvath (Madžarska). Gle-aalcev; 4.000. kif^nZAM: Todorič 6 (0:3), Zor-, Milojevič, Lazarevič 22 (2:2), etrovie io, Medič 5 (1:3), Savo- PaAiČ(4!4V2:4)’ VUjaČiČ’ DaU' MADRID: Brabender 27 te d’ Q.uerejeta, Pereiro, Lloren-f/.”1aroiro, Prada, Sczerbiak 22 Corballan 12 (2:3), Rullan 18 ' Meister 21 (5:6). ,°,STI METI: Partizan 9:16, eal Madrid 22:26. PON: Dalipa- gič (33), Petrovič (34), Medič (35). V drugem povratnem kolu finalne skupine košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je včeraj Partizan v Beogradu izgubil proti Realu s 13 točkami razlike. Že v uvodu naj povemo, da si Beograjčani tako visokega poraza niso zaslužili, saj so bili vse do 33. minute v vodstvu. Tedaj pa so zaradi petih osebnih napak zapustili igrišče najprej Dalipagič, nato Petrovič, nakar še Medič. Beograjčani so odtlej popustili. V poslednjih štirih minutah je Real dosegel kar 15 točk, Beograjčani p. nobene in zmago so tako osvojili španski košarkarji. Sodnika sta bila dokaj popustljiva do gostov, ki so v obrambi pre- "'■■■iiiiiini, mimnmminn mn,,,, timnimiiiii milini, i,m,imunim, um m, itn im, tiuiiniimts smučanje DANES V TRBIŽU Slalom in veleslalom za evropski moški pokal Ro tekmovanje se je prijavilo 112 smučarjev iz 15 držav • Italijansko zastopstvo zelo številno JKBTŽ — v Trbižu bo danes Soluna 2° tekmovanje v moškem slalo-Ca ^ veleslalomu za 32. pokal «Du-i>o t j-0®13*’ Ki je obenem veljavna tk 23 evr°Psk* naeški pokal. za lo banje se je doslej prijavi kateri smucarjev iz 15 držav, med števil Je tudi Jugoslavija. Zlasti saj J10, ^ italijansko zastopstvo, 22 .7? r° na startu predstavilo kar Mas0V’ med katerimi bosta tudi sk«, Mandelli, zmagovalec lan-TiTj Pokala «Duca D'Aosta», ter jakom° nBieler> ki ^ skuP3J z r(> viiorgijem na prvem mestu tODsU06 skuPne lestvice moškega ev-tej g? P^ala v veleslalomu. V stj lsClPlini pa ima velike možno-Hk*®««0 tudi avstrijsko moštvo, terS4Jer^a.t>°sta nastopila tudi Hin-Japn.i’ k’ je četrti s 26 točkami ter LESTVICA 1. Alfred Perner (Av.) 2. Roger Chaix (Fr.) 3. Stefan Schiller (Av.) 4. Paul Noir (Fr.) 5. David Ortler (It.) 6. Livio Fedel (It.) 7. Bojan Kopač (Jug.) 10. Vanjo Kregar (Jug.) NOGOMET 46’53”2 51’21”8 52’29”9 53T7”0 55T7”1 56’41”7 1.01’02”3 1 06'42”6 V ’ ki je tri mesta niže. časno i,°mu j6 °a prvem mestu za-s 2§ J?Upne lestvice Švicar Naepllin Žan p.karn*> sledita mu Luksembur-W»**18 (25) ter Avstrijec kiti or/ (23)- Med prvimi osmimi ni tev "'oga Italijana. Solidno uvrsti-06 p? i6 danes mogoče pričakovati Itali£a Mallvja in Karla Troyerja. Ket\J?riSkl predstavnik Zigfried skupni aurner, ki ima na absolutni tMalnm estyici evropskega pokala točk n’ ,veteslalom iu smuk) 115 da j . ima danes lepo priložnost, Pasrea/u b°'i oddalji od svojih ne-do ^ zasledovalcev, saj ne bo-ttiatm 2Plb Avstrijci Nachbauer, A-car 7’ p onhofer in Resch ter Švi-Urbriggen. TEK ^novski maraton P°novno preložen Tmov\ ~~ Organizacijski komite kk iz j.j .e^a smučarskega marato-^javlion e Ponovno obvešča vse Večje JL . udeležence letošnje naj-V\^o*aUvij[Sk° •' ^kaške prireditve udena , J1’ kl je bila najprej pred- ?at0 n^.^deljp, 10. februarja in NA TURNIRJU V VIAREGGIU Lazio in Real Madrid druga polfinalista VIAREGGIO - Lazio in Real Ma drid sta drugi dve enajsterici, ki sta se uvrstili v polfinale na mladinskem nogometnem turnirju v Viareg-giu. Prva dva polfinalista sta Du-kla in Napoli. IZIDA 'Laž5ov- Portb*'”— ’ ld) (0:0) Real Madrid - Milan 4:3 (po streljanju enajstmetrovk) Polfinale bo na sporedu v soboto, ko se bodo srečali Napoli Dukla Praga in Lazio - Real Madrid Finale za prvo in tretje mesto bo v ponedeljek. več «moško» igrali, gre pa tudi priznati, da so Španci zelo izkušeni košarkarji, ki znajo strumno izkoristiti še najmanjšo prednost. V beograjskih vrstah so bili najboljši Dalipagič, Petrovič in Lazarevič, od gostov pa je največ pokazal veteran Brabender. Neven Bertičevič Den Bosch — Sinudyne 80:76 (32:36) DEN BOSCH *— S porazom v Den Boschu si je bolonjski Sinudyne zapravil vsakršno možnost, da bi se uvrstil na eno od prvih dveh mest V finalni skupini pokala prvakov. Bolcnjčani so dobro igrali le v prvem polčasu, nakar so popustili, kar so seveda izkoristili požrtvovalni košarkarji Den Boscha, ki so tako osvojili drugo zmago v tej skupini. V vrstah domačega moštva sta se izkazala Akerboom (25 točk) in Li-ster (19), pri gostih pa so dobro igrali Villalta (22), McMiUian (19) in čosič (18). Makabi — Bosna 84:69 (40:31) TEL AVIV —Sarajevska Bosna je sinoči v Tel Avivu izgubila ključno srečanje z Makabijem. Najboljši v domačem moštvu so bili Perry (26 točk), Williams (28) in Silver (14), od gostov pa: Delibašič (28), Varajič (22) in Bosiočič (10). POKAL POKALNIH PRVAKOV Lahka zmaga Emersona Španija — ZRN 0:1 MALAGA — V prijateljski nogometni tekmi v Malagi je ZRN premagala Španijo z 1:0 (0:0). Edini zadetek v tem srečanju je dosegel Streich v 56 minuti. Emerson — Eczacibasi 110:72 (53:30) VARESE — Tudi v drugem povratnem finalnem kolu evropskega košarkarskega tekmovanja pokala prvakov je Emerson zmagal. Košarkarji iz Vareseja so tokrat brez težav premagali turško moštvo Eczacibasi s 110:72 53:30). V vrstah Emersona je Američan Seals dosegel kar 43 točk, Morse pa 29. Od gostov je bil daleč najboljši Haigler (36). KORAČEV POKAL Podvig Cihone v Franciji Orthez — Cibona 84:88 (37:57) ... * ORTHEZ — V četrtfinalni A skupini košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal je zagrebška Cibona v gosteh premagala Orthez s štirimi točkami razlike in je tako ohranila prvo mesto na lestvici ter se tako uvrstila v polfinale. Najboljši v zagrebških vrstah so bili: Knego (27), Petrovič (23) in Nakič (18). s O TRST*evoreOgaiuidAWiano cene veljavne od 11.2. do 23.2. 1980 semensko olje 1 I lir-836— Odbojkarji Bora JIK Banke (na sliki med tekmo z Montecchiom) dokaj uspešno nastopajo v moški B ligi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMnmiminiiittransuiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiMiiiHiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Nabrežinke še vedno prve Druga zmaga Krasa - Slovenski derbi 1. ŽD Slogi - Domu goriški derbi 775/ semensko olje v • iz soncmc 1 I lir-1040— 960 Tudi pretekli konec tedna so bili na odbojkarskih igriščih razpleti za naše šesterke precej ugodni. Poleg tega pa je bila še druga zanimivost, da so bila nekatera srečanja izredno izenačena. ŽENSKA C LIGA Pred zadnjim kolom prvega dela prvenstva se še naprej nadaljuje mrtev tek med trčmi ekipami: Frat-te, Sokolom in presenetljivim Li-bertasom iz Krmina. Odbojkarice Sokola so pospravile peti par točk z La Scarpoteco iz Gradišča precej teže kot je bilo pričakovati. Izredno spodbuden start je slovenske zastopnice uspaval, da niso uspele več zaigrati kot znajo. Poleg omenjene trojice moramo omeniti še dobro igro Agi iz Gorice, ki ima daleč najmlajšo postavo. Kot zanimivost naj povemo še . to, da so vse štiri ekipe na vrhu lestvice zmagale. štiri spodnjega doma pa so potegnile kraiši konec. IZIDI 6. KOLA Sokol - La Scarpoteca 3:2 Azzurra - Fratte 1:3 Libertas PN - Libertas Krmin 0:3 Agi Gorica - Torre Franca 3:0 LESTVICA Fratte Camnosampietro, Libertas Nrmin in Sokol 10, Agi Gorica 8, Azzurra Gorica in Torre Franca Trento 4-,La.Scarpoteca Gradišče 2, Libertas Pordenon 0. / PRIHODNJE KOLO Libertas Krmin - Sokol, La Scarpoteca - Azzurra Gorica, Torre Franca - Fratte, Libertas Pordenon - Agi Gorica. MOŠKA C LIGA Tržaški Solaris je še naprej nepremagan in s štirimi točkami prednosti na vrhu lestvice. Na drugo mesto se je prebil Contin Pav Na- tisoma, za katerega igra. bivši borovec Orel, trenira pa ga Cej. V zvezi s *em prvenstvom moramo nekaj popraviti v zvezi z našim pisanjem. V 1. kolu je Apies iz Fiume Veneta premagal Valdosport s 3:0, prišlo je do priziva in meddeželna tekmovalna komisija v Rovigu je za zeleno mizo registrirala tekmo s 3:0 v korist Valdosporta. Zaradi tega je imel doslej na naših lestvicah Apies iz Fiume Veneta dve točki več. Slovenski zastopnik Kras je v Moriago Battaglia pospravil drugi zaporedni par točk in je dohitel Voliey iž Trsta, ki ima prav tako štiri točke. Pred zadnjim kolom prvega dela prvenstva imam Grilanc in tovariši samo dve točki zaostanka za tremi ekipami, kar pomeni, da imajo lepe možnosti, da napravijo še korak proti sredini lestvice. IZIDI 6. KOLA Valdosport - Kras 2:3 Mogliano Veneto - Solaris 1:3 Contin Pav Natisoma - Volley TS 3:2 Apies FV - Scatolificio 4 S 3:1 LESTVICA' Solaris Trst 12, Contin Pav Natisoma 8, Apies Fiume Veneto, Mo-gliano Veneto in Scatolificio 4 S 6, Volley Trst in Kras 4, Valdosport 2. PRIHODNJE KOLO Solaris Trst - Volley Trst, Scato-iificio ,4' S - ..Valdo&pot, Kras -, Mo-gliano Veneto, Apies Fiume Veneto -Contin Pav Natisoma. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Osrednje srečanje je bilo pri Banih med Slogo in Kontovelom. To je bil res derbi v pravem pomenu besede. Gostje so bile že na pragu šestega zaporednega slavja, toda zagrizene domačinke so igro obrnile v svojo korist in zmagale. Sedaj so na vrhu razpredelnice štiri ekipe z 10 lllllllllllllllll II llllll lili ***,*,**,**,,*,**l*,,®*®,*,*,**®*,,**®,******'** *************'* **,,l**,,******* mSSHBRBH NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Bregova kadetska vrsta ugodno presenetila Naraščajniki bazoviške Zarje na odličnem tretjem mestu - Več tekem prekinili bfUar£re,ložena ' dnVJa fetos v na nedeljo, 17. fe-h *-> ua Črnem vrhu nad I- j.4 črnJvj.tejadj pomanjkanja snega košnji' te,°vrški planoti ponovno prelo- Stg Ju, ^ Se 6- Trnovski maraton, za ie prijavilo rekordno iz 'Soslavi'srr|učarjev tekačev K° L,le ln zamejstva. 5,- «rnnv!-,u8°dne snežne razmere ?)ski u skl Planoti, bo organiza-v6ž®nce g ,pte vse prijavljene ude- obve°t]Sl5eSa maratona pra' Silvo Kovač haS|r'Jec Perner zmagal za ,-Ve*CVnem prvenstvu Trento"6 redarJe svetj, . ~~ v okviru tekmovanja 2* red/? smučarski pokal za me-na t er ,Je ie bil včeraj! na vrsti 1^'hil slavje Avstrijcev pa je sr. teetjeUvrščeni stefan Schii_ se° 4®e'at]pt?n?’ ki se Ba je udele" \ solidni !z Petnajstih držav, se iki Pred? °drezali tudi jugoslo-dva uvr? iavniki- °d katerih sta stlla ^ed prvo deseterico. ,,",IIH"l|UllHII||||||||l||lnmillHIII Š2 d s-k,kujf 0r. ,.Sej° glavnega odbora , • t.m. K 'ta maj». 4,“ Wl.dlna 5 £>; ob 20. za uri na sta- rok 'e, ki so se odločili na tekmovanju za «Po-rh» v Ovčji vasi, da vpišejo. za vasi, Tekmovanje . za prijave pa za-- Podrobnejše Infor- so ^tojanu, tel, 220-423, n?ftViUiiu razPolaro tudi slike tkdi .*ekinL*a ,2, “Pokal Skdanc*. ^ Ulet , Vilniu v Ovčji vasi bo * avtobusom. V drugem kolu povratnega dela kadetov je ekipa Brega presenetljivo, a povsem zasluženo remizirala na domačih tleh s solidno ekipo E-diie Adriatice, Ki je pri vrhu lestvice. Medtem ko je bila tekma v A skupini prvenstva naraščajnikov med Primorcem in Zaulami prekinjena zaradi megle, je v B skupini istega prvenstva bazoviška Zarja visoko premagala ekipo San Luigi in se tako povzpela na tretje mesto lestvice. Brežani pa so proti zadnjeuvr-ščeni ekipi Montebella le izenačili. Kriška Vesna je v tem kolu počivala. Proseško Primorje je v deželnem prvenstvu najmlajših ponovno na domačih tleh izgubilo in tokrat proti Sangiorgini s pičlim izidom 1:0. v nedeljo bodo Prosečani igrali v gosteh proti San Giovanniju, ki ima isto število točk kot trdeče - rumeni.. V pokrajinskem prvenstvu najmlajših med slovenskimi ekipami nastopa le moštvo Krasa, ki je osvojilo le točko proti San Luigiju. Primorje je v A skupini prvenstva začetnikov klonilo proti prvouvršče-ni Chiarboli s kar 7 goli razlike. Tekme med Rosandro in Bregom, ki nastopata v B skupini, oa niso odigrali. Tudi cicibani Brega A kot Brega B niso igrali, Primorje pa je v gosteh samo remiziralo z miljskim For-titudom. KADETI IZIDI 17. KOLA Chiarbola - Opicina 1:1: Breg -Edile Adriatica 1:1: Libertas - Stock 3:0; Supercaffč • Roianese 1:0; Co-stalunga - Edera 5:0: San Giovan-ni - Rosandra 4:2: Fortitudo Zau-le 1:2. LESTVICA Libertas 24. San Giovanni, Costa lunga 20. Rosandra. Edile Adriatica 19. SuDercaffe 18. San Marco. For-titudo 17, Ooicina 16, Bre« 14. Zaule 13. Chiarbola 12. Stock 10, Edera 8. Roianese 7. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A IZIDI 13. KOLA i Domio t Fortitudo 1:1; Campanel- le - Stock 2:1; Primorec - Zaule prek.; Cave - Esp. S. Giovanni 1:0; Muggesana - Cniarbola 2:2; Roianese - Portuale 1:3. LESTVICA Esp. S. Giovanni 22, Fortitudo 18, Domio 16, Portuale 14, Roianese, Cave 13, Primorec 12. Stock, Campanel-le 11, Zaule 9, Muggesana 8, Chiarbola 7. SKUPINA B IZIDI 12. KOLA Breg - Montebello 1:1; Don Bo-sco - CGS 0:5; San Vito - Giarizzo-le 2:8: Olimpia Rosandra 4:2; Zarja - San Luigi 6:0; Vesna prosta. LESTVICA Giarizzole 22, CGS 19, Zarja, San Vito, Olimpia 13, Breg. Rosandra 12, Vesna, San Luigi 8, Don Bosco 6, Montebello 4. NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 12. KOLA Primorje Sangiorgina 0:1; Ron-chi - Monfalcone 1:3: Muggesana -San Giovanni 1:1; Chiarbola - Donatello 4:3; Manzanese - Triesti-na 2:1. LESTVICA Monfalcone 23, Trestina 17, Manzanese 16. Donatello 15. Chiarbola 13, Muggesana 10, Sangiorgina 9, Primorje, San Giovanni 6, Ronchi 5. POKRAJINSKO PRVENSTVO SKUPINA B Domio - Fortitudo 0:2: Triestina - Supercaffe 2:1; San Andrea - CGS prek.; Roianese - Giarizzole 0:3; Kras - San Luigi 0:0; Libertas -Portuale 0:1. LESTVICA Giarizzole 25, Triestina 21, CGS 20, Fortitudo 19. Supercaffe 18, Portuale 12, Domio 10, Libertas, Roianese 7, San Andrea 5, San Luigi, Kras 4. 7»ČETNIKt SKUPINA A IZIDI 12. KOLA CGS - Campanelle prek.; Fortitudo - Ponziana A 0:3; Supercaffe -San Vito 0:1: Giarizzole - San Andrea 1:1; Soncini B - Muggesana B 5:0; Chiarbola A - Primorje 7:0; Libertas - Costalunga 5:0. LESTVICA Ponziana, Chiarbola 17, Campanelle, Giarizzole 16, Soncini B 15, San Andrea 14, Fortitudo, CGS 13, Libertas 12, San Vito 8, Costalunga, Primorje 7, Supercaffe 2, Muggesana B 1. SKUPINA B IZIDI 11. KOLA Domio - San Luigi 2:0; Inter S. Sergio - Ponziana B 2:0: Zaule -San Giovanni 0:1; Esp. S. Giovanni - San Andrea B 2:0; Soncini A -Muggesana A prek.; Breg - Rosandra prek. LESTVICA Soncini A 19, Domio, Esp. S. Gio-vani 18. Muggesana A 14, San Luigi 12, Chiarbola B 11, Portuale 10, Breg 9, Zaule. Inter S. Sergio 7. Rosandra 6, San Giovanni 5, San Andrea B 4, Ponziana B 2. CICIBANI SKUPINA A IZIDI 12. KOLA Fortitudo A - Ronsandra 3:0; Zaule B - Campanelle 0:3; Giarizzole - Ponziana B 16:0; Soncini B - Domio 7:2; Chiarbola - Portuale 2:1: Breg A - Muggesana A prek. LESTVICA Muggesana A, Giarizzole, Soncini B 18, Fortitudo A 14, Domio, Chiarbola A 13, Inter S. Sergio, Campanelle 10, Rosandra 8, Portuale 7, Breg A 5, Ponziana B 4, Zaule B 0. SKUPINA B IZIDI 12. KOLA Fortitudo - Primorje 0:0; Zaule A - Opicina 2:0; Esp. S. Giovanni -Ponziana A 5:1: Soncini A - Fulgor 5:1: Chiarbola B - CGS 0:7; Breg B - Muggesana B Drek. LESTVICA Soncini A 21, EJsn. S. Giovanni 19. San Andrea 17, Ponziana A 16, CGS 14, Zaule A 12. Fulgor 11, Ooicina 10, Chiarbola B, Muggesana B 7. Primorje 6, Fortitudo B 2. Breg 0. W. Husu NAJMLAJŠI Kras — San Lulgl For You 0:0 KRAS: Igor Škabar, Darjo Legiša, Kralj, Peric, Drago Purič, Terčon, Marko Legiša, Klavdij Purič, Hrvatič in Rebula. Kras je tudi v nedeljo moral na igrišče z desetimi igralci. Z osvojeno točko smo lahko zadovoljni, čeprav bi s popolno postavo krasovci zelo verjetno premagali skromnega nasprotnika. Naši fantje so še kar zadovoljili. Upoštevati moramo namreč, da so komaj pričel, s treningi po daljšem premoru. R. B. V PRIJATELJSKI TEKMI Trije zadetki «azzurrov» CAVA DEI TIRRENI (Salerno) -V okviru priprav na jutrišnjo prijateljsko nogometno tekmo z Romunijo je včeraj italijanska reprezentanca odigrala prijateljsko srečanje z mladinsko postavo Caveseja. Kot je bilo pričakovati, so «azzur-ri» seveda zmagali. Srečanje se je namreč končalo s 3:0 (3:0) v korist Bearzotovih varovancev, strelca pa sta bila Oriali v 2. min, in Tardelli v 15. in 25, minuti. Italijanski reprezentanti v tem srečanju niso povsem zadovoljili, razen v prvem delu srečanja, ko so dosegli vse tri gole in ko sta na sredini igrišča Tardelli in Causio razvila nekaj uspešnih akcij. 20. FEBRUARJA Prva obletnica smrti Nerea Rocca TRST — • 20. februarja bo prva obletnica smrti Nerea Rocca, priljubljenega tržaškega nogometnega strokovnjaka, ki je predvsem 7 Milanom osvojil vrsto izjemnih uspehov v državnem in mednarodnem merilu. Svečanosti 20. februarja, ko bodo med ostalim položili venec na grob preminulega Rocca, se bodo udeležili ugledni gostje iz mesta in iz drugih krajev Italije. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi kultumo-rekreacijski krožek, ki se bo poimenoval po Roccu. pa je Videm, 0:3 0:3 0:3 3:0 3:2 3:1 točkami. Glede set-razlike vrstni red naslednji: Pav Prata, Kontovel, Sloga. Po zadnjem porazu je Breg zdrknil na spodnji del lestvice. IZIDI 6. KOLA Intrepida - Prata Virtus - Pav Udine Julia - S. Luigi C us Trst - Donatello Sloga - Kontovel Celima Breg LESTVICA Pav Videm, Prata, Kontovel in Sloga 10, Cus Trst 8, Celinia 6, Donatello, Virtus S. Luigi in Breg 4, Julia 2, Intrepida 0. PRIHODNJE KOLO 1 Kontovel - Celinia, Donatello - Sloga, S. Luigi - Cus Trst, Pav Videm - Julia, Prata - Virtus, Breg -Intrepida. 2. MCoKA DIVIZIJA Zmagovite, pot tržaškega Rozzola se nadaljuje, kar je obenem tudi najboljši dokaz, da je ta šesterica najbolj resen kandidat za napredovanje. Goriški Dom se je po zadnji težki zmagi v demačem derbiju prebil na odlično drugo mesto. Žal pa je drugi slovenski zastopnik, Juven-tina iz Štandreža; zdrknil na' predzadnje mesto. IZIDI 5. KOLA Libertas Ki min -• Volley -Gradež • 8*6 Libertas Gorico - Dom 2:3 Volley Trst - Pro Cervignano 3:0 Juventina - Intrepida 0:3 Rozzol - Solaris 3:1 LESTVICA Rozzol 10, Intrepida in Dom Gorica 8, Solaris Trst in Libertas Gorica 6, Libertas Krmin in Volley Trst 4, Pro Cervignano in Juventina 2, Volley Gradež 0. PRIHODNJE KOLO Intrepida - Rozzol, Pro Cervignano - Juventina, Dom - Volley Trst. Volley Gradež - Libertas Gorica, Solaris - Libertas Krmin. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Taka izenačenost kot je v tej ligi je pra<«a redkost. Po 5, vendar nepopolnih kolih, ima kar šest tekme cev enako število točk. Tržaški Bor je v nedeljo pospravil tretji par točk, toda ne brez težav. IZIDI 5. KOLA Bor - Inter Solaris - Libertas Gorica Lucinico - Volley Trst Oma - Julia LESTVICA Oma Trst, Libertas Gorica, Vivil Ruda, Volley Trst, Bor in Solaris Trst 6, Lucinico in Inter 2, Julia 0. (Lucinico, Oma, Volley Trst, Libertas Gorica in Vivil so odigrali tekmo mani). PRIHODNJE KOLO Volley Trst - Oma, Libertas Gorica - Lucinico, Vivil - Solaris, Julia - Bor. G. F. I 1 1_ ¥ • v • • • riz onginano 1900 g lir-4440— 990( tun arrigoni 85 g lir-52e— fižol borlotti roval 400 g lir—240— testenine iz ostre pšenične moke 1 kg lir-650— 580 sir grana vemeng° izsušeni 100 g lir—869” 828/ i margarin o. d.o7 H “ 200 g lir-320- 295( goveji vampi 1 kg lir-«8»— olupljeni paradižniki positano 400 g lir-475— 150 IZREDNE PONUDBE • SVININA 3:2 3:! l:b 3:0 B B B B 1 B bržole 1 kg lir_4090- 4390 klobase sveže 1 kg Hr-3890-* NA POBUDO ZSŠDI Jutri v Dolini prikaz nogometnega treninga Združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja v sodelovanju s tržaškimi nogometnimi trenerji zanimiv prikaz treninga, ki bo v občinski telovadnici v Dolini jutr, 16. t.m. ob 9. uri. Prikaz treninga bo vodil višji trener Milan Živadinovič, ki trenutno trenira ekipo Rad Beograd, ki nastopa v 2. jugoslovanski ligi. Pobuda je izredno zanimiva za vse, ki se ukvarjajo predvsem z mladinskim nogometom, saj bo zajemala prav to področje. Vabimo zato vse trenerje naših ekip ter vse, ki se zanimajo za nogomet, da te priložnosti ne zamudijo. pleča brez kosti 1 kg lir-4980— 3890 kava splendid v pločevinki 200 g 1690 HrJttOO- vino lambrusco donelli 170 cl Hr-OPO- 890 j/ žganje pavan 45 stopinj 1 I lir KOLESARSTVO _ liker maršala B inghom 68 cl lir^taOfr- z jajcem Hermann - Schutz v vodstvu MILAN — Na šestdnevni milanski kolesarski dirki je zopet prišlo do I spremembe na vrhu začasne lestvice. m Stanje ob 18.30 je bilo včeraj ■ namreč naslednje: 1. Hermann - Schutz 238 J 2. Pijnen - Fritz 152 | 3 Saror.ni - Sercu (po 1 krogu) 245 4. Algeri - Peffgen 161 5 De Vlaeminck - Dewolf 116 1170 ( prašek seven za pralni stroj velik format lir -3640^ 3190 ŠD Breg izreka Riti Martinelli in Davidu Čoku iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota. ! bio - rex za ročno pranje ES 800 g lir-JttOO— 790/ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 8 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprei plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADITj DZS 61000 Ljubljano. Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., viš 43 mrnl 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besed• Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije • Julip« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih ae v Italiji pri SPI. i i član ttal.ianska 1 z d a i a W ZTT zveze časopisnih in tiskaj ‘ 15. februarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov FlEG ZANIMIV RAZPLII V VČERAJŠNJIM MOŠKIM SMUKI NA WHIIE FACEJP NEPRIČAKOVANA ZMAGA AVSTRIJCA STOCKA Štirje Avstrijci med prvimi desetimi - Plank šele šesti - Oba glavna favorita, Read in Miiller sta razočarala Olimpijski smuk je letos v Lake | 9. Harti Weirather (Avs.) 1’47”70 10. David Murray (Kan.) 1'47”95 11. Irwin (Kan.), 12. Bartelski (V Brit.), 13. Zeman (ČSSR), 14. Ma-hre (ZDA) 15. Giardini (It.). Placidu imel dva glavna favorita: Kanadčana Kena Reada m Švicarja Petra Miillerja. Oba pa sta včeraj vozila pod svojimi sposobnostmi, Read je celo v prvem delu proge, SMUK ki je bil najbolj strm in zahteven, padel. Zato je pa levji delež med izredno dragocenimi olimpijskimi lovorikami odnesla Avstrija. Leonhard Stock je nepričakovano, a vendar povsem prepričljivo odnesel zlato kolajno, Peter Wirnsberger pa srebrno. Bronasto odličje si je z zelo dobrim spustom izboril Kanadčan Steve Podborski. Za njim sta privozila Švicar Peter Miiller in Američan Pete Patterson. K splošnemu avstrijskemu zmagoslavju velja še dodati, da so se vsi štirje tekmovalci te države uvrstil; med prvih deset. Razočaral ie Italijan Plank, ki je včeraj, v zadnji poskusni vožnji, zabeležil najboljši rezultat. To so torej končni rezultati letošnjega moškega smuka na olimpijskih igrah v Lake Placidu. Nihče jih ni predvideval. Vsakomur pa je jasno, da je značilnost m mik vrhunskega športa prav možnost nepričakovanih zmag in da tudi največji favoriti lahko ostanejo praznih rok. Na včerajšnjem tekmovanju v smuku se je vsaj glede prvega in tretjega mesta to zgodilo. Kaj ie botrovalo veliki zmagi Leonharda Stocka? Težko je izreči zadnjo besedo. saj je mnogo dejavnikov, ki imajo posebno vlogo v desetinkah sekunde, ki na vrhunskih tekmovanjih odločajo o zmagi. Poleg smučarskega mojstrstva in borbenosti, je zelo pomembna tudi športna sreča, ki je do sedaj še nobe na znanost ni popolnoma obvladal. Vendar strokovnjaki kljub temu skušajo z razsodnostjo ugotoviti, Leonhard Stock, včerajšnji zmagovalec v smuku, je star 22 let in se je rodil v Zeli am Zillcrju na Tirolskem. V svetovnem smučarskem pokalu je prvič nastopil pred tremi leti in čeprav je specialist za smuk, se je že večkrat dobro odrezal tudi v slalomu in veleslalomu. Kljub temu pa doslej ni še nikoli osvojil prvega mesta v tem prestižnem tekmovanju. V Lake Pla-cid je odpotoval kot rezerva avstrijske ekipe... kaj je pravzaprav poneslo Stocka do naivišjega mesta v letošnjih o limpijskih igrah. Do sedaj Avstr! jec ni še nikoli zmagal. Zato je olimpijska zlata medalja toliko boij presenetljiva. In vendar je v zad njih tekmovanjih dokazal da je v odhčni formi. Pred dvema mese cema. tik pred tekmovanji za svetovni pokal, si je precej hudo zlomil nogo, tako, da je 15 dni pred tekmovanjem na progi v Wengenu Moser-Prollova najhitrejša v poskusnih smukih Avstrijka Moser - Proti je dosegla najboljši čas v prvem dnevu poskusnih voženj za olimpijski smuk v Lake Placidu. Na 2698 m dolgi progi z višinsko razliko 700 m in 34 vrati je dosegla 7 desetink sekunde boljši čas od Švicarke Nadig. Najhitrejša Italijanka Je bila Gra-vina, ki je zasedla šele 13. mesto. Lestvica včerajšnjih voženj je bila taka: Moser - Proll (Av.) 1’43”73 Nadig (Švi.) 1’44”43 Kreiner (Kan.) 1’44”93 Nelson (ZDA) 1’45"02 Eberle (Av.) 1'45”19 Waldmeier (Fr.) 1'45”47 De Agostini (Švi.) 1’45”49 Pruss (ZDA) 1'45”58 Epple (ZRN) 1'46”17 Wenzel (Liecht.) 1'46”60 Graham (Kan.) 1'46”85 Bischofberger (Švi.) 1’47”10 Gravina (It.) 1’47”23 Fjeldstad (Nor.) Zurbriggen (Švi.) 1’47"31 1’47”38 Nered v prometu Vsa poročila iz Lake Placida govore o tem, da organizacija iger še zdaleč ni tako utečena, kot se za tako prireditev spodobi. Med tistimi področji, kjer vlada največja zmeda, je gotovo promet. Bivališča tekmovalcev so namreč precej oddal je-' na od tekmovalnih prostorov in se morajo zato posluževati le avtobusov. Teh pa je malo in še te vozijo šoferji, ki so prišli od drugod in ne poznajo cest okrog Lake Placida. Marsikdaj se zato zgodi, da tak u- radni avtobus, ki bi moral peljati tekmovalce na drsališče, zaide pod smučarsko skakalnico. Prav nekaj takega se je zgodilo jugoslovanskemu skakalcu Norčiču. Ko je avtobus, ki bi ga moral peljati k skakalnici, odložil na končni postaji, je bil jugoslovanski skakalec tako daleč od skakalnice, da je za tisti dan zapravil ves trening. S HOKEJ REZULTATI 2. KOLA «Modra» skupina ZRN - Norveška 10:4 Švedska - Romunija 8:0 Včeraj snežinke in prve kolajne V Lake Placidu so včeraj trikrat delili kolajne in v vseh treh primerih sta po dve najvišji odličji odšli v isto državo. Avstrijci so v celoti potrdili svojo premoč v moškem smuku, kjer niso le zmagali, ampak so vse svoje štiri smukače spravili v prvo deveterico. Vzhodnoevropski smučarji tekači so zadali Skandinavcem pravi «šah-mat» in jim pobrali vse kolajne. Enako so se izkazale v hitrostnem drsanju tudi Nizozemke. Pa še nekaj je označevalo včerajšnji Lake Placid: snežilo je. Organizatorji so se dolge tedne ozirali v nebo, ki je pa ostalo skopo in jasno. Igre so se začele brez snega in v akcijo so morale stopiti desetine snežnih topov, da so proge postale bele. Prav ko so prenehali «izdelovati» umetno snežno odejo, pa se je začel sipati izpod neba naravni sneg. Posebno veseli ga v Lake Placidu niso bili. Ne tekmovalci. ne organizatorji. 13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IERE LAKE PLACID 1980 Nikolaj Zimjatov (SZ) premočno prvi na BO km Uspeh dopolnil Ročev - Poraz Skandinavcev - Da Zolt 20. Sovjet Nikolaj Zimjatov je postal prvi prvak letošnjih zimskih iger. 30 kilometrov je na smučeh pretekel v 1 uri 27'02"80 in za dobre pol minute prehitel rojaka Vasilija Ročeva. Sovjetska zveza je tako še popravila skupinski uspeh iz Innsbrucka, kjer je osvojila zlato in bron. Tek je predstavljal nedvoumen poraz skandinavske garde, ki ima SMUČARSKI TEK sicer v prvi deseterici kar pet smučarjev, vendar na slabših mestih. Presenečenje je Bolgar Ivan Lebanov, ki je s tretjim mestom dosegel izreden uspeh. Lebanov je bil sicer že lani dober tekač, takega podviga pa nihče ni pričakoval. Za Bolgarijo je to prva kolajna na zimskih igrah sploh. Zimjatov je bil vseskozi najboljši. Po prvi tretjini je vodil s 13 sekundi naskoka pred Švedom Wassber-gom in 20 pred Lebanovim. Ročev je bil tedaj samo na 5. mestu, Finci pa so s četrtim mestom Pitkanena še vedno upali na kolajno. Po 20 kilometrih je Zimjatov vodil s vmesnim časom 57’44”45. AVassberg je zaostajal že za 39 sekund in je za seboj že opažal Lebanova. Ročev je bil še vedno brez kolajne, čeprav je njegov vmesni čas očitno kazal na napredovanje. Zaključek je bil usoden za AVassberga, ki je kolajno gladko izgubil. Medtem ko je Zimjatov r- Nizozemska moč v Mm hitrostnem drsenju Na prvih dveh mestih Annie Borckink in Ria Visser ■ Velika prednost prvakinje izidi prve ženske tekme v hitrostnem drsanju bi utegnili že zapečatiti usodo letošnjih iger v tej panogi. Zmagovalka na 1500 m Nizozemka Annie Borckink je namreč drugouvrščeno rojakinjo Rio Visser pustila za seboj za skoraj poldrugo sekundo, kar pri časih nekaj nad HITROSTNO DRSANJE dvema minutama niso mačje solze. Vrstni red je nekoliko potlačil vrednost vzhodne Nemke Sabine Becker v celoti pa izločil sovjetske predstavnice. Nizozemska je z dvojno zmago svojih deklet opozorila nase in z dejstvi dokazala, da pri preštevanju kolajn lahko pove svojo. Vsekakor je bila na mestih za zmagovalko velika gneča. Med drugo in sedmo je samo 35 stotink sekunde. Prva tekma je pomenila majhno razočaranje tudi za Američane, ki so seveda upali na svojo Beth Hei-den. V resnici so nanjo upali le zaradi imena in zaradi moči brata Eriča. Manj od pričakovanja je dosegla vzhodna Nemka Becker, nekoč čudežna deklica Andrea Mitscher-lich (NDR) pa je tudi obstala samo na 6. mestu. Tudi to tekmovanje je motilo do- Tako je včeraj drvel proti cilju smuka Avstrijec Leonhard Stock, ki si je šele v zadnjem trenutku priboril uvrstitev v avstrijsko reprezentanco in je zato razumljivo, da se je na cilju prav zato še posebno razveselil osvojene zlate kolajne 18. januarja, še nosil mavec. Zato ni nihče pričakoval, da bo zasedel kar peto mesto, pred svojimi tovariši AVeiratherjem, Grissmanoni. Spiessom in Klammerjem S tistim smukom je prehitel predvsem Klam-merja, bivšega olimpijskega prva ka v Innsbrucku, in si tako pribo ril mesto v avstrijski reprezentanci za ZOl. posebni dopis iz Lake Placida ---- Poroča: F. Pavšer — Včeraj so prvič startali na teh Tu pa je bil v smuku predvsem zimskih olimpijskih igrah Jugoslo- rezerva. Toda z odličnimi uspehi : vani. Na splošno nad njihovo uvr- v poskusnih spustih v Lake Pia i stitvijo ne moremo biti razočarani. cidu je Stock dokončno prepričal Čarman je dosegel celo najboljšo svoje tehnično vodstvo, da je r\ j jugoslovansko uvrstitev v zadnjih »veletekmo* v smuku izbralo njega dvajsetih letih na velikih priredit ' ' ^ vah, saj tako nizkega zaostanka za zmagovalcem doslej jugoslovanski .. tekači še niso zabeležili. Nekoliko srečena je 22-let.ni prvak včeraj manj usoešno je nastopil Djuričič. namesto dosedanjega svetovnega prvaka AValcherja. Da je bila ta odločitev zelo po- prepričljivo dokazal. Morda mu je pomagalo dejstvo, da je zelo dober v kombinacijskem tekmovanju, saj je bila proga v Lake Placidu v začetnem delu zelo podobna progi z,a veleslalom, v spodnji pa bi lahko rekli, da je bi'a z,elo hitra, ledena »avtocesta*, ki ni delala pre g'avic. Tekma je potekala mini Po prihodu na cilj sta nam tekača izjavila naslednje: Čarman: «Mislim, da bi morda lahko tekel tudi nekoliko bolje, vendar pa ie to rezultat, ki je v okviru mojih realnih možnosti. Pri dvajsetem km me je zajela kriza, tedaj i je pritekel za menoj Sovjet Ročev, ki je kasneje zasedel drugo mesto. sneženjem, ki je zelo zaviralo M-j Pet km sem tekei tik ZQ njiTO> kri. trost pri divji vož.mi med grebem j Za :g mjnj(a ln mi0 je (,j(0 do cilja V/bite Faceia. To dejstvo je baje , vse v redu.* za moja lo štrene takim tekmoval- j Djuričič: «S svojim nastopom ni-cgm, kot je Miiller, ki prav v zan- sem ngibolj zadovoljen. Na progi se n em' delu z izredno hitrim «drse- n{sem dobro znašel in tudi rezultat n,em» po ledu izborijo dragocene točke prednosti je tako slabši, kot bi bil lahko.* Sicer pa včeraj v jugoslovanskem Tako ali drugače, zanimiv razplet , taboru posebnih novosti ni bilo. Tre v olimpijski tekmi za smuk. Za Ita Ihana Pianka, ki je letos meril na zlato medaljo, je bil to zelo pekoč poraz. Po njegovem mnenju bi mu vlš:a startna številka pomagala do višjega mesta (zabeležil je le šesti čas), ker bi tako drugi tekmovalci odpravili tenko plast svežega snega, ki je samo ovirala hitrost. Kot tretji pa ni imel te možnosti. Vendar je Plank konec koncev zelo iskren ko pravi, da mu zelo verjetno tudi to ne bi pomagalo za osvojitev zlate medalje. Njegov rojak Giardini. ki je bil vesel že samega sodelovanja na igrah, pa je zelo zadovolien s svojim petnajstim mestom, saj predstavlja zanj prvi mednarodni uspeh. Vrstni red v smuku: 1. Leonhard Stock (Avs.) 2. Peter AVimsberger (Avs.) 3. Steve Podborski (Kan.) 4 Peter Miiller (Švi.) 5. Pete Patterson (ZDA) 6. Herbert Plank (It.) nirali so skakalci in mladi Tepeš je kar dvakrat skočil celo bolje od Norčiča. Med alvinci velja glavna skrb Kri žajevi roki, ki ga še vedno nekoliko boli, vendar bolečine niso več ta ko hude, kot ro bile v začetku. Sarajevčani poročali o organizaciji 14. ZOl Na zasedanju mednarodnega olim-p’jskega odbora so tudi Sarajevčani pred’ožili svoje poročilo o poteku priprav na organizacijo 14. zimskih olimpijskih !ger ki bodo čez štiri leta na sporedu v Jugoslaviji. MOO je odobril vse predložene načrte, tako da bodo lahko v Sarajevu dokončali vsa dela do leta 1983, kot je bilo prvotno določeno. Sarajevčani so v Lake Placidu 1’47”04 ] razvili živahno propagando za «svo-1’47'T3' je* igre, saj so po vseh športnih 1’45”50 r46”12 1’46”62 1'46"75 7. AVerner Grissman (Avs.) 1'47”21 i objektfh in po vsem naselju razo-t. Valerij Ciganov (SZ) 1'47 ’34 I besili številne lepake, V plesnih parih dvoboj SZ-ZDA V umetnostnem drsanju prvič tudi Jugoslovani s Sando Dubravčič Danes se bodo začela tekmovanja v umetnostnem drsanju. Prvi bodo na ledu nastopili drsalci plesnih parov, ki bodo opravili popoldne obvezne like, zvečer pa kratki program. Favoriti za osvojitev prvega mesto so Sovjeti, račune pa bi jim lahko prekrižali Angleži in A-meričani. Nesoorni favorit je sovjetski par Irina Rodnina - Aleksander Zajcev, ki je doslej zmagal povsod kjer je bilo mogoče. Njihov nasprotnik številka ena je dvojica Tea Babilonia - Randy Gardiner Strokovno mnenje Zdenke Hrovatin kotalkarice openskega Poleta Zdenka Hrovatin je sicer znana kotalkarica, ki je dosegla v tej panogi že vrsto uspehov, poskusila pa se je tudi v drsanju. Zato smo jo vprašali, kakšna je razlika med kotalkanjem in umetnostnim drsanjem. «Elementi so v bistvu enaki, velika razlika pa je hitrosti. Umetnostni drsalci so mnogo hitrejši od kotalkarjev. Razlika je tudi v obutvi. Vso težo drsalcev nosita ozki rezili, zato morajo biti drsalke nekoliko ttrše* od kotalk, da lahko primerno ovijejo gleženj in preprečijo morebitne izvine». «Kakšne vrline mora imeti drsalec, da lahko poseže po uspehih.?* «V prvi vrsti mora biti športnik, imeti mora posluh za glasbo, ker temeljijo njegovi nastopi na glasbeni spremljavi, nadalje mora imeti čut za estetiko, obvladati mora tudi nekaj baleta, predvsem pa mora imeti veliko voljo in mora mnogo delati in se truditi*. *Kaj je težje: kotalkanje ali drsanje?* *Tega pa ne bi znala povedati.» Tekmovanje v umetnostnem drsanju je eno najstarejših na olimpijskih igrah, saj se je pojavilo že na prvih zimskih igrah, poleg tega pa g UMETNOSTNO DRSANJE so tekmovali v tej panogi še na letnih igrah leta 1908 in 1920. Letos je paleta favoritov v posameznih disciplinah res široka. Med posameznicami velja za veliko favoritinjo svetovna prvakinja iz leta 1977 in 1979 Linda Frantianne, račune pa bi ji lahko prekrižale rojakinja Allen, Japonka Vatanabe in vzhodna Nemka Anett Potzsch. Prvič bodo imeli v tej panogi svojo zastopnico tudi Jugoslovani. Mlada, kpmaj 15-letna Sanda Dubravčič iz Zagreba je z osvojitvijo 5. mesta na evropskem prvenstvu prijetno presenetila, zato je bil njen nastop na igrah obvezen. Sanda meri na uvrstitev med prvih deset, od vseh programov pa ji najbolj leži prosti nastop, kjer se je že na EP proslavila z izredno težkimi kombinacijami. Za Italijo bosta tekmovali Drianova in Bianconijeva. Robin Cousins, Jan Hoffmann, Vladimir Kovalev so zvezde med posamezniki. Trenutno verjetno ni na svetu umetnostnega drsalca, ki bi jim bil kos. Od vseh treh ima še največ možnosti simpatični dolgolasi Cousins (VB). kaj močno sneženje, ki je zmanjšalo drsljivost ledu. Vrstni red: 1. Annie Borckink (Niz.) 2'10”95 2. Ria Visser (Niz.) 2’12”35 3. Sabine Becker (NDR) 2’12”38 4. Jensen (Nor.) 2'12"59, F. Filips-son (Šved.) 2'12”84, 6. Mitscherlich (NDR) 2'13' OS, 7. Heiden (ZDA) 2T3”10, 8. Petruseva (SZ) 2'14”05, 9. Albrecht (NDR) 2T4”27, 10. Burka (Kan.) 2'14”65. « * * Na drsališču v Lake Placidu bodo danes oddali dve. seriji kolajn in siger v šprintu. Dekleta in moški bodd tekmovali na najkrajši progi 500 m, razdalja, ki terja celoten krog in še eno ravnino. Včerajšnji rezultati med žensko preizkušnjo na 1500 m bi utegnili pomeniti že zanesljivo zmago za Nizozemko Borckink, upoštevati pa je treba, da obstaja tudi v hitrostnem drsanju specializacija in imamo zato drsalke, ki so izrazite šprin-terke in druge, ki se lažje prilagodijo vsem razdaljam. Napor nekaj več kot 40 sekund odpira tako več EU halo V društveni gostilni v Dolini je upraviteljica Nerina Fontanot k telefonu privabila Franka Pečarja. Po TV je gledal moški smuk. — Kako je bilo? «Ja, nič. Spodaj so imeli ‘ smuči in spuščali so se navzdol.* — ?!. . za koga si pa navijal? ' «... za Pianka.* — No in kako si z rezultatom zadovoljen? *Nekoliko že ... pravzaprav ... bolj, malo.* -r Ko bi v gostilno stopil olimpijski zmagovalec, kaj bi mu ponudil? ušpric!* — In potem? Bi ga kam povabil? «V Boljunec na kako pustno prireditev.* možnosti Nemki Beckerjevi in seveda drugim drsalkam, ki so bile za zmagovalko dokaj strnjene. Moško tekmovanje začenja z dvobojem med domačinom Ericom Heid-nom in preostalo koalicijo. Skromnost ameriškega moštva nalaga drsalcu odgovorno nalogo, da osvoji vse kolajne in tako reši čast države gostiteljice. Seveda izhaja vloga favorita za Heidna v dobri meri iz emotivnosti in prav gotovo ostali tekmovalci ne zaostajajo. Opazovalci so na primer prav za sprint ugotovili dobro formo bivšega prvaka Kulikova. iz-Sovjetske zveze,, nedvomne pa bo tudi Nizozemec Piet Kleine povedal svoje. Killanin odpovedal obisk v Moskvi Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja lord Killanin je včeraj uradno odpovedal svoj obisk v Moskvi, kjer bi moral (po neuradnih vesteh) zahtevati umik sovjetskih čet iz Afganistana ter tako zagotoviti normalen potek olimpijskih iger v sovjetski prestolnici. Glasnik MOK ni hotel pojasniti, zakaj se je lord Killanin tako nepričakovano odpovedal obisku. napredoval brez sunkov do cilja, je bila za njim borba izredno ostra. Ročev je bil nezadržen. Odvzel je 20 sekund Zimjatovu in kar 35 Lebano-vu. AVassberg je nazadoval na 4. mesto v skupino kjer velja le načelo «važno je sodelovati*. Med prvo deseterico najdemo od veteranov le finskega velikana Juha Mieta. Poljak Luszak je bil samo soliden. Med tekmovanjem je močno snežilo in smučina je bila mehka. Proga, ki tehnično ni bila preveč zahtevna je tako postala selektivna in sovjetska tekača sta prišla zasluženo do svojega. Zanimivo pa je, da sta ostala sovjetska predstavnika Bažukov in Beljajev odpovedala. Slednji je bil šesti po prvi tretjini, nato pa je izginil iz borbe. Italijani so se odrezali razmeroma dobro in verjetno dokaj realistično. Napoved Capitania o klasični «zona Sovjet Nikolaj Zimjatov, zmagovalec smučarskega teka na 30 km medaglia* se je kajpak izkazala jalova. Capitanio je bil na cilju samo 27. Boljši od njega je bil Da Zolt. Uvrstil se je na 20. mesto in tovariša prehitel za skoraj poldrugo minuto. Oba Jugoslovana sta se uvrstila po pričakovanju skromno. Čarman se je uvrstil na 33. mesto, Djuričič pa je bil med 57 tekači 46. Hudo razočaranje so doživeli domači navijači zaradi Kocha. Američan je že po 10 km zaostajal za dobro minuto, nato pa je dobesedno izginil. 1. Nikolaj Zimjatov (SZ) 1 ura 27’02”80 2. Vasilij Ročev (SZ) 1 ura 27’34”20 U KOLAJNE 1. SZ 2! NIZOZEMSKA 3. AVSTRIJA 4. BOLGARIJA 5. NDR 6. KANADA iimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifHiiiiiiHHimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiitnimiimMMitiiiiiiin Sankanje v luči SZ in NDR Italijani med posamezniki v samem vrhu V sankanju so včeraj opravili prve vožnje posameznic in posameznikov. Med ženskami (po dveh vožnjah) prepričljivo vodita sovjetski predstavnici Vera Zozulja in Ingrida A-mantova, tretja pa je vzhodnonemška sankačica Ilona Brandt. Dvojno vodstvo Sovjetske zveze preseneča, saj so pred začetkom iger veljale za favoritinje predstavnice NDR, za NAPAKE Na elektronskem semaforju olimpijskih iger pride včasih tudi do napak. Sovjetski tekač Beljajev je postal tako na semaforju ameriški državljan, Ingemar Stenmark pa celo ženska. « « • OAE IN BOJKOT Organizacija afriške enotnosti še ni zavzela uradnega stališča glede možnosti bojkota moskovskih olimpijskih iger. Kot je znano, so se nekatere afriške države ie odločile za bojkot, druge pa čakajo na uradno mnenje OAE. katere tekmujeta tudi svetovna prvakinja Sollmannova in olimpijska zmagovalka iz Innsbrucka 1976 Schumannova. Vzhodnim Nemcem gre bolje v moški konkurenci, v kateri vodi po prvi vožnji bivši olimpijski zmagova- SANKANJE Švicar OU Schenkel je dober snnkuč, kljub temu pa sc mu je pripetilo, da so njegove sani prispe’e na cilj pred njim, sam pa je zadnji del proge predeča! kur po Zadnji plati lec Detlef GUnther. Italijani so v prvem dnevu zadovoljili, saj so se povzpeli na drugo mesto, oz. na peto mesto z Ernstom Haspingrom in Paulom Hildgartnerjem. Njihov ekipni uspeh je nekoliko zasenčil le debacle evropskega prvaka Karla Brunnerja, ki je že na prvi progi padel v bližini cilja. Italijani v bobu brez velikih možnosti Bob stopa na plan. Na 1600 metrov dolgi olimpijski progi bodo danes opravili vozači dvosedežnega boba prvi vožnji. Proga je dokaj nevarna, kar precej zaskrblja tekmo- BOB valce in trenerje. Na tej progi so namreč pred kratkim opravili ameriško prvenstvo in takrat je kar 51 bobov zaneslo s proge. Med poskusnimi vožnjami, na srečo, ni prišlo do hudih nesreč, že ti prvi neuradni testi pa so opozorili na olimpijske favorite. Boj za kolajne se bo verjetno odvijal med Švicarji in vzhodnimi Nemci, ki so dosegali doslej najboljše čase, medtem ko je nekdanja velesila v tej panogi, Italija, nekoliko v senci. Italijani bodo nastopili z dvema posadkama: največ pričakujejo od dvoiice Jory - I.anziner, drugi bob pa bosta vozila Soravia in Werth. 3. Ivan Lebanov (Bolgarija) 1 ura 28 03 4. AVassberg (Šved.) 1.28'40’’3a. • Luszak (Pol.) 1.29’03”64 6. Pjf' nen (Fin.) 1.29’35”03, 7. Mieto 1.29'45”08, 8. Aunli (Nor.) 1.29'54 W« 9. Deckert (NDR) 1.30'05"17, 10.-F riksen (Nor.) 1.30’34"34, 20. De Zo» (It.) 1.31’43”74, 27. Capitanio 1.33'07’ '48, 33. Čarman (Jug.) 1 m Zmagovalec teka na 30 km NA laj Zimjatov ima 28 let. B°ien..,L bil v okolici Murmanska kot ve«* drugih smučarskih tekačev. P« JT klicu je telovadni vaditelj. V ® movini je osvojil že štiri držanj naslove. Na svetovnem prvensl** je bil leta 1978 drugi na 30 km 34’09”80, 34. Carrara (It.) 1.34’27"f' 43 Primus (It.) 1.37’55 ’47, 46. W ričič (Jug.) 1.38’46”08. *** 5 Predvidevanja za ženski tek n* km padejo nujno pod komentar moškemu teku na 30 km: odlična I ma tekačev Sovjetske zveze in s ^ raj propad Skandinavcev. To lahko pomenilo, da se bo slika P?1!, vila tudi med ženskami,' tradicb pa kaj takega ne potrjuje. Že F štirimi leti so bili Sovjeti veliki Obli 11111 1CW OU L/Ul kJUVJtbl v*-***" govalci v tekih, tako moških kot »j škili, prav tek na 5 km pa F.“‘ tisti, ki je po zaslugi finske tekae Helene Takalo pripravil presenev. nje in odvzel Sovjetinjam zlat®' je izgledalo že oddano. Pri teku na 5 km je poi uu »--j, odprta širšemu krogu tekačic F vsem zaradi kratkotrajnega naP° ki terja približno 15 minut teka. . Sovjetska ekipa starta nedven-v vlogi favorita in celo skupins^j v zasedi pa čakajo posamezni®* mnogih drugih držav, Skandin® in vzhodne Nemke v prvi vrsti- K izglajevanju moči bi prispevati tudi proga, ki nima rS tih vzpetin, vprašanje je pa v* iih padavinah, ki bi lahko sproti njavale tekmovalne pogoje. Skakalci so nadaljevali (®eŠjJv na 70-metrski skakalnici. Meč ca Kokkonena in Puikanena. ^ skočila 92 oziroma 90 metrov SKOKI je vrinil Švicar Sumi z 91 ™ Zadovoljivi so bili tudi Ju?0,7,. vani. Norčič je v tretji serlJ!0 ji segel 85 metrov, Tepeš pa ***.,. m medtem ko je bil Bene® 70 m slabši. . Tekmovanje na 70-metrski kalnici bo v nedeljo. Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO SANKANJE: Posamezniki: Hildartner, B »er . - A«' Posameznice: Auer, Rainer« kenthaler HITROSTNO DRSANJE, 5«« * Ženske: Peretti Moški: Marchetto, Paganin BOB, dvosedi Jory - Lanziner Soravia - Werth TV DANES j ITALIJANSKA TV: ob Ž?-30^ nočnimi poročili sankanje« 9|). di - moški in ženske (Z- gg-LJUBLJANA: ob 15.30 hokej ZDA 1 fiSS*1' KOPER: ob 18. uri hokej ZDA, ob 22.40 filmski Preg* Zf ŠVICA: ob 15.30 neposredni tek z iger, ob 22.50 olimpijskih igrah*. JUTRI j* 'ITALIJANSKA TV: ob l5;2^ f. dvosedi, ob 23.30 med i,oC" ročili sankanje, dvosedi ■ in ženske , ^ LJUBLJANA: ob 22.30 bob, ^ KOPER: ob 18.30 pregled teK" ŠVICA: ob 15.25 posnetki * * i DANES 15.00 Teki, 5 km - ženske / in »• 15.30 Bob, dvosedi n ja) i® 16.30 Hitrostno drsanje, 5®® moški in ženske 20.00 Sankanje, enosedi in ženske (3. vožnja^ pjt1 20.30 Umetnostno drsanje (obvezni liki) # 3.00 Umetnostno drsanje (kratki program) i JUTR! 15.00 Biatlon, 20 km - PoS?"V 15.30 Bob, dvosedi (3. nja) 16.30 Hitrostno drsanje, moški 19.00 Hokej 20.00 Sankanje, enosedi ženske (4. vožnja 22.30 - 2.00 Hokej in 1 5-9®® v M* it) fin®1*