Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Veljat za vse leto - . - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo loto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily to* _ | the United States. j Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. l£L£F0N: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y.. nnwr Act of Congress of March 3 it>/3 TELEFON: C0KTLANDT 2876 NO. 269. — ŠTEV. 269. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1925. — P0NDELJEK, 16. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXITI MELLON IN PINCHOT r Zakladniski tajnik Mellon je sprejel "»uhaško" pomoč governerja Pinchota. — Naprosil je gover-nerja, naj doprinese dokaze proti pivovarnam, ki so kršile prohibicijsko postavo. Buckner je izjavil, da so ga povsem napačno razumeli v pogovoru s poročevalcem newyorskega "Times". — Vztraja pa pri svojem mnenju, da ni oni, ki kupi pijačo, "nevaren kriminalec". Resno svarilo gen. Sarraila. General Sarrail, ki je bil odpoklican kot vrhovni komisar v Siriji, svari pred panislamsko nevarnostjo. — Ko se' je izkrcal, je rekel, da so Druži, Arabci in Abdel Krim le številni pojavi moHamedanske solidarnosti. HARRISBURG, Pa., I 5. novembra. — Andrew W. Mellon, zakladniški tajnik Združenih držav, je poslal na governerja Pinchot v Pennsylvaniji pismo, v katerem je obljubil, da bodo zvezne oblasti VA svojo obrambo v slučaju, da bo sodelovale z državnimi v naporu, da uničijo delo- poklican pred parlament, da op™ vanje pivovarn v Pennsylvaniji. Zakladniški tajnik ne soglaša z governer jem glede ugotovila, da dovoljujejo sedanje regulacije iz-|misar Francije v Siriji, izraza delovanje močnega piva, katero razvažajo v sodih svarilu v '^kem pogovoru s čas-in steklenicah. / Pisrho je bilo pisano v Washingtonu dne 4. nov., in governer je to pismo baje sprejel v pričetku preteklega tedna. To je odgovor na pismo, v katerem je dvignil governer obdolžbo, da so zvezne oblasti • MARSEILLES. Francija. 15 | novembra. — V namenu, da ocr- viei svojo akcijo v Siriji. Tekoic obstreljevanja Damaska, je dal general Sarrail. prejšnji višji ko- ka'korhi- ZAVEZNIŠKA AKCIJA Zavezniki so hitro odzvali pozivu Nemčije glede evakuacijskega dktuma. — Nemški kabinet je dobil obvestilo, da bodo pričeli Angleži zapuščati Kolin dne prvega decerrjbra. — PARiZ, Francija, 1 5. novembra. — Nemški po- Hindenburg za Strašna beda v enotnost Nemčije, premogovnih poljih. Porenska je priredila Časopisje poroča 1 e o von Hindenburgu kra- razmerah v poljih trde- ljevski sprejem. — Vse- ga premoga. — Sira- povsed, kjer se je usta- šna revščina v krajih, vil predsednik nemške kjer kopljejo mehki pre- republike, je bil sprejet mog. — Otroci majnar- z navdušenjem. — Za- narjev stradajo. vzemal se je za enot- - nost Nemčije. Arthur Buhl. BERLIN. NVmčiji,. 15. nov. Predsednik von Ilind nh::r»r -e včeraj vrnil v Iierlin. po obi* nikarskinii poročevalci, tro je dospel semkaj." — Resnica je. da so Druži, pan-arab-ka stranka in Abdel Krim eno in isto. — .p rekel Sarrail. — Dogodki v Siriji so le stranska prikazen vstaje, ki se je za vršila dale permite pivovarnam v Pennsylvaniji, potem i aprila in maja v Maroku. ko so bile te pivovarne spoznane krivim krčenja pro- hibicijske postave. Tajnik Mellon je izjavil, da je prošnja governerja, naj ne izda nikakih takih licenc, v polnem soglasju z njegovimi nazori glede izvedenja prohibi-cijske postave. Okrajni pravdnik Združenih držav Emery R. Buckner je trdil včeraj, da so ga povsem napačno razumeli glede pogovora, katerega je imel s poročevalcem newyorškega "Timesa". V tem pogovoru je rekel, da ne dolži človeka, ki kupi opojne pijače. To njegovo ugotovilo je bilo brzojavnim potom sporoče/io glavnemu plačanemu nad-prohibi- cijskemu popu Wheelerju v Washington, ki je ta- i l>ama*.k ^ kot oblegano m*-i . v- i i o i • t ^ sakdo /. izjemo vojaščine, koj pričel kritizirati Bucknerja radi njegovega ugo | mora hjti v svoj(Mn >(tf,novauju (1, tovila. I osmih zvečer in tekom dneva ,je Buckner je seveda takoj zlezel pod klop ter iz- jloliko v°jakov po ozkih ulicah javil, da ga je poročevalec povsem napačno razumel. Vse ta prerekanja ne pomenjajo ničesar, kaiti jasno je, da prohibicije v njeni sedanji obliki, ni mogoče izvesti in da je nujno potrebno uveljavit: izpremembo in sicer tako, da se popolnoma odpravi prohibicijo. Zla, katera je imela prohibicija za posledico, pa nikakor ne bodo odpravljena. V času, ko je prohi- j rokah v starki h I>. •nzov m njih na- biciia veljavna, se je preveč ljudi naučilo kuhati : cijonalistienih zaveznikov, in francosko si's i drže le šest mesr Nikakih podrobnejših pojasnil ei hotel dati »lede svojega obstreljevanja Damaska, ki je povzročilo v Franciji veliko agitacijo in ki j:* b"!6 v prvi vrst i odgovorno /.a njegov odpoklic. (Jlede Angležev in molia.medan-ecv je .rekeJ. da so vsi naklonjeni Franciji, čeprav je med mohame ilnnei veda dosti strank. Sarrail je danes zvečer odpr> t oval v Pariz, kjer bo podal vladi ".atančne informacije glede svojega postopanja v iširiji. v odgovor h«; številne interpelacije v franco >Ki poslanski zbornici. DAMASK. Sirija, 15. nov. - raznih glavnih mestih federa-ntMuških republik ob robu en»'j»-a ozemlja. Spre j t je til večjim spoštovanjem in nav- iti' rj - piaiiit-iiie spri-m-1- tlnika na poti i/, ope l' j>* vršila gala-predsta- Ko s p'amteO Ijajo re kjer va. Prej je pozdravil predsednici raz balkon ?.godovinske.ga Romi r--hall 20.000 šoKkih otrok, ki — napolnili eo!i trjr ter izgledali »■: velikuneskn evotlična irreda. Stari vojak j.- pripovedoval o trokom. naj ostanejo verni domo- vini te Miiagajo pri zopet m • zgraditvi ii-7!ot.nosti nemškega na-J roda Ko j<- k< nča.l svoj kratki na-srovor. so oglasili eerkveni zvonovi. ki -n-kimti deloranja talc;> m Kkega mmta kot j« Frankfurt, a je jan-ki pr-kinil delovanje v manjših mestih. kot sta na primer Darni^radt Karl-ruhe. k.i-r s.. F i/kazalo državnemu predsedni- ku " ča-ti kot d -lež. n iVo bi jih ne mo-fii mornah. Darm- r.J. tla si je težko priboriti pot sko-| zi posebno ker so številne cest.' | zabai ikadirane. Izven Damaska poteče koma; | ena nor, ne da bi vsta.ši požgali ' kak most. ki vodi v mesto in na-I padi na predmestja predstavljajo I vsakdanjo prikazen. Ce*!o ozemlje med Ilermonom I in Vadi Adžaiui. po velikosti slič-! no državi New Jersey, je sedaj v icija veljavna, se je preveč lju žganje iz vseh možnih sadežev, in tudi domaČe izdelovanje vina je zavzelo obseg, o katerem bi človek pred prohibicijo ne mogel niti sanjati. Ljudje so postali neodvisni od čifutskih prodajalcev, ki so gromadili milijone ter izsesavali lahkoverni in žejni narod, posebno pa revnejše sloje, ki iščejo v alkohe -lu svojo tolažbo. Veliko moralično gibanje, ki je bilo započeto v Ameriki, se je razblinilo v nič, v prazen nič. ob železnici, ki vodi z Alepa proti Deri na severu in proti jugu. Petdeset tisoč čet. torej dvakral toliko kot jih je sedaj v Siriji, bi bilo treba, da s»< ustanovi v dežeii mir. — kot izjavljajo kompetent-ni opazovalci. Tudi v slučaju, da bodo dospela ta ojačenja, bodo _ ! trpela težke izgube tekom guerilla vojevanja. Ameriška .trgovina v Siriji, ki Vse sile protestantovskih cerkva so onemogle v ] inu mitno razvijala, je popol- boju proti demonu alkoholu. Cesar se ne sme sto- no,na ,Tri ^ ... . . . it • panije f^o trpele vsled franeoske- i;ti javno, se stori na skrivnem, m posledica tega je j ?a obstreljevanja Damaska zločinski val, omalovaževanje, ki se ne tiče le pro- j-- hibicijske postave, temveč tudi vseh drugih postav. Milo postopanje z Italijo.! Vdova Carusa se je --ločila. WASHINGTON. D. C., »12. nov. j _ - Povsem odločno pričakujejo, da i PAR1Z Krancija? 15. nov. — Položaj v Siriji. 1'radna poročila iz Sirije javljajo da je treba na daljnih Aoja-ških ojačenj. če se hoče zdrobit 1,4 še danes sklenjen dogovor I T,ukaj je wlo 0,;javli_ QVo v€eraj [upornih domačinov. Dose glede ociplačanjaitaljanskega voj-;^^ da (je ^^ ^^ ab. »lanje čete ea^ostujejo komaj za rega dolga v Združenih državah.; solutno ^^ zakona med Do, | zavarovanje glavn.h točk. Ta dogovor bo baje zelo ugoden Brajamin Caruso, vdovo - __ za Italijo. AmeriAka komisija je slavnepa italijanskega pi'vca ter: Izpraznitev Kolina. včeraj predložila Italijanom zaključni predlog, 'namreč odplačilo »kurpne svote dveh tisoč in petsto milijonov dolarjev tekom dobe 65 do 70 let. s petimi milijoni dolarjev na le-to v prvih p?*ih le-lih ter nato polagoma do konec-nega plačila $74,000.000. To je le j V intimnem ]>ogovoru z nekim 5*ede7nde«©t milijonov dolarjev več j časnikarskim poročevalcem je iz-kot j« poaiK^tl grof Volpi. javila vdova Carusa, da ho&? po- prejšnjim angViškim kapitanom, j E mestom Ingram. Mrs. Ingram l>o danes odpotovala .s svojima dvema hčerkama v Pariz, kjer namerava preživeti zimo. PARIZ. Francija. 12. nov. V oficijelnih krogih smatrajo za gotovo, da bo kolinsko ozemlje iz praznjeno dne 1. decembra. svetiti vse svoje moči bodoči vzgo ji svojih dveh hčera. Glorijo hčerko Carusa bo poslala za neikaj časa v neko samostansko šolo v Rimu. slanik je bil včeraj zvečer obveščen, da se bo pričelo zpraznenje kolinskega ozemlja dne 1. decembra. Nadalje je bil obveščen, da bo od sedaj naprej enačaj okupacije ozemlj krog Koblenza in Mainza radikalno izpremenjen in da bo obstajala bodoča vojaška okupacija le iz izdatno skrčenih posadk. Ta akcija, ki je v glavnem sadež dogovorov, klenjenih v Locarno, je sledila sestanku konferen-2e poslanikov, ki se je vršila včeraj od petih do m osmih ter je sledila takoj, ko je obvestil nemški j^k zunanji minister Stresemann tako Chamberlaina ;a>' £ot Brianda, da nameravajo vprizoriti nemški na- ,h.-(„ j(.„, , , , , J r - iiiistnjem K.m kat nitoli kralj ali cijonalisti v nedeljo veliko demonstracijo proti !< e ur. sprejemu dogovorov, sklenjenih v Locarno. Ob- Kn SLn: zapustil K^a ^ m t. vestilo zaveznikov pomenja veliko oporo za nemško vlado, ke rje bil ob istem času objavljen sklep zaveznikov, da se izprazni Kolin. Soglasno s kompromisom, sklenjenim med Francijo in Anglijo, se bo pričelo izpraznenje dne 1. decembra ter se bo polagoma vršilo naprej, če bodo Nemci zadostili svojim obveznostim. Ce ne bodo Nemci zadostili vsem svojim obveznostim, so izjavili Angleži, da bodo zavlekli izpraznenje. Maršal Foch je prisostvoval sestanku poslanikov ter odobril izpraznenje. V zvezi s tem je treba pripomniti, da bi moralo biti kolinsko ozemlje izpraznjeno že januarja^mese-ca tekočega leta, na temelju določb versaillske mirovne pogodbe, v kateri se je glasilo, da bodo tri mostna pročelja izpraznjena po petih, desetih in petnajstih letih po uveljavljenju pogodbe, a izpra-! znenje so zavezniki zakasnili z prostaškim izgovo- j rom, da ni Nemčija zadostila vojaškim klavzulam ! H'ndenburir je dospel v mirovne pogedbe. jstadt v četrtek zvečer t i Med kupčijami, ki so bile sklenjene v Locamo, i k, '' , ' '* n ^ . J p-n .lino ni ta. .Nazdravljajoče ]e. bila tudi ta, da bodo zavezniki pospešili izprazne- ljudske miK -iee -r» ob^-tajaV iz nje Kolina m drugega zasedenega ozemlja, če bo mcA,"nn! ' " preotalim psgojem razoroženia. Treba je izghiiri iz prceej koz- V tej smeri je Nemčija zelo napredovala in v po- ri»opr,lLtan>ktga Berlina, če hoče slanici, ki je pretekli teden dospela v Pariz, se je glasilo, da bo Nemčija do zadnjega izvedla vse poboje mirovne pogodbe. Med kupčijami, ki so bile sklenjene v Locarno, je i*1 . i- . j v i -i - »-i- • i 111 zvestobe, na kateri je treba bila tudi ta, da bodo zavezniki pospesiii izprazne- r_rrai, ti nai,rto 1>0fl0(,n(„ nje Kolina^in drugega zasedenega ozemlja, če bo--:i. S-t;i!*a z^-itava i> nišk^jra . t-r-storila Nemčija vse, kar je v njeni moči, da zadosti i' l^ila prim.-rno zastopa preostalim pogojem razoroženja. V tej smeri je Nemčija zelo napredovala in v poslanici, ki je pretekli teden dospela v Pariz, se je lasilo, da bo Nemčija do zadnjega izvedla vse poboje mirovne pogodbe, ki se tičejo razoroženja. Jutri, v ponedeljek, se bo svet poslanikov zopet sestal, da razmišlja o metedi izpraznenja Kolina in izpremebah v porenskim režimu. Izpremembe v porenski okupaciji kažejo drugačnega duha zaveznikov. V bodoče se ne bodo zavezniški uradniki brigali za civilno administracijo zasedenega ozemlja. Komisarijat za Porensko bo praktično odpravljen in nemške civilne oblasti bo- j rio zopet dobile polnomoč v civilnih zadevah. Vse postave, uveljavljene tekom zasedenja Porenske,! bodo razveljavljene in amnestijo se bo nudilo vsem ! Nemcem, ki so bili obsojeni od zavezniških sodišč v Porenski. Za sedanjo akcijo zaveznikov tiči želja prepričati j Nemce, da hočejo dejanski inavgurirati nov režim v . Evropi. Governerka bo pomi- lostila sto ljudi. ZANESVILLK. V kapitalističnih 1 r|"a »e Vf-ekru! o razmerah, ki prevladuje.; > I . ...vrajih Trd jra premaga. d=»čl m »je !<• malo čuti o položaju v ukru-I j;h. kjer kopljejo mehki p;-em »!r nji okolici vlada ^traš-a. da bo u- bodo pomrii. V (Jnernsev okraju »ta umrla Iva otroka lakote. .Zadnjo vrelo -e je obesil (»14 Uii premoirar William Hoy ter zapustil piro-t skrbi jenih otrok. 1 'ija ]>om;;ga. kolikor • 1» '••jena pomoe le kan 'V j morje. Slučaj dr. Blazer a. LITTLETON. Colu.. M). i„.v. -Dr. HaioM IUaizer. katerega ^o procesirali tukaj »radi umora nje-•xr»v;' š: iri L:i trideset let >tare li«-«'rke llazel. ki je hila ]K>jio'.no-ma j»::iiabljena. je zopet prost in preko nadaljneir.i v ]>0>v<'tovali J)0.-(it niso morali konečno je dogovor nemogoč. človek v polni meri pojnuti. d'» kakih meja obožava provineijalna Nemčija starega vojaka ki»t sim-bol najboljših spominov starih dni ter onih lasrno^Ti tnlne moči IIHIZ. < elo noč p'11. in t v a niki. dokler spinzna*i. da Xajpvo so o-ta!i tekom ši. cilnih ir'as:ivanj dev»-t proti trejn za <>-j»roščenje. a konečno j»> o>tal 1>* i se i za obsodbo, a ta je o^tal trden. ^ mili -o se koneeno v -»'»dno dvorano u -r izjavili. en nae'n zedinili. na-|kar sr» hrii" odpuščeni. Tudi o'nto-j/.eni je bij bri-z. jajnu'dne izpiLsčen ; ter ne bo več procesirati. To je p •-i v»e v kriminalni zgodovini države. orote vsaj j drugič ra/.pravijajo o slučaju. sarstva ]. J9 .... na, a v premoči j«* bila nova re >tib!rkan-'ka zastava. uovora. - fcl«-nj<»nega razlagati < bisk ]>red poziv, da se jmc v Ijfwarno. tednika k<>t ta dogovor. < 'eprav ni imel obisk kot tak nobenega i-... šaj:> zagovor:iiki do- posebnega namena. dne pomih/stiti sto ljudi. Governerka je rekla. <|a noče ničesar iz-j javiti glede svojih načrtov do 26. AUSTIN. Tex.. 15. novi Go\>Tnerka MiiMtna A. Ferguson j Pr namerava ob priliki Zahvalnega - dan'*. »vembra novembra, da pa bo nosila njena | •'er'msonj~proklamaeija na.>lov "Zahvalni! DENARNA IIZiPLACILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1C00 Din. — $18.80 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 500 lir .........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir.....!____$43 00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 2M Ur. računamo p« 15 rentov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trstu. Za pošiljatve. ki presegajo PIITTISOČ DINARJEV sli pa I>VATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Kinun sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠITjJATYE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKE Denar nam je poslati najbolje po Domestic Portal Money Order all pm New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, N. Y. Teleotmoe: Cortland t 4087 J -- - • - T SE? GLAS JiAROD A (SLOVENK DAILY) m—m — Owned and PubUoked bf ■LOVMNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saloer, prooiioni Louia Benedik, froatnror ZANIMIV I IN WI ST NI POO A T KI (F«r«lfln Ltnguait Intormtt^n ČRTICE O AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI. PUm of buinen of the eorporation and addresses of above offieere: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " G L A S NARODA" Voiee of the People" Issued Every Day Except Sundays and holidays. Za eelo leto velja ligi ta Ameriko in Kanado_______$6.00 Ta pol leta_______$3.00 ta četrt leta________$1.50 Za New York ta eelo leto _ $7.00 Za pol leta_______ $3 JO Za nioeemetva ta eelo loto _ $7.00 Za pol leta_________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemši nedelj tu praenikoo. Popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^^. Denar naj m blagovoli poiiljati po Money Order. Pri Bprem*mbi kraja naročnika, prosimo, da ss nam tudi prejšnje bivališče nasnani, da hitreje najdemo naslovnika. "G L A 3 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ____Telephone z Cortlandt 2876.______ COUN MUSSOLINJA TREBA OHRANITI Dogovor, ki je hil sklenj« n v čeirSck /ver" r v Washhigtonu glede fundi ran ja italijanskega dolga v Združtinih državah, je tako neizmerno ugoden /a liajijo. da lahko p«»\seni rc-.no in s polnim upravičenjem £ov«>riuio o tem, «l «t pomenja reSiluo bilko, kil 11 r o je ponudila ameriška vlada M us>oiiniju. Mu-.solina je obvezal, da bo v daljni bodočnosti odplačal majhiMi d«d italijanskega dol«ra. a za to je dobil takoj od Morgana precejšnji* posojilo. Velikanska popiwtljivost. katero je našd faš-Ut Mussolini pri stricu Samu, pride šele povsem jasno na dan. kadar damo he-ttdo treznim in golim številkam. A-itglctško-ameriški dogovor glede uravnave dolga določa počasno odplačevanji 7fi odstoflkov vojnih posojil, katera so nudile Združene države Angliji. lielgijr-ko-anmriški sporazum ho prinesel Ameriki 45 odstotkov belgijskih obUznosti. Od Francije je zahteval Washington obljubo povračila v znesku še«.td«'>etih. odstotkov. Italija pa je prišla .skozi z obljulK), da bo plačala v teku ctih lot pet in dvajset in pol odstotka svojih obveznosti napram Zdrua ameriški upniki odpustili Mussolini ju kar tako celili štiri in sed)'ind«'>et in pol odstotka celukup-nega dolga. Vedno Mno zavzemali stališče, da ni misliti na ozdravljenja Evrope. če bi se zahtevalo od vojnih d< 'žnikov. naj *-e drže svojih obveznosti napram Združenim državam. Anglija. Francija in R Igijn ne morejo prav tako tnalo kot X< mčija no-iii bivmen. katera jim je naložila vojna in katera jim hoče naprtiti Amerika še za nadalj-na ojneua. NVglede na pobožne želje in radikalne nazore si mora danes vsak mislec človek staviti vprašanji., zakaj so Mellon in Hoover, predsednik Coolklge in senator Sinoot, ki so v prvi vrsti odgovorni za itaIijan>ko-amea-iš4ci dogovor. nastopili tako bolj popustljivo napram Italiji kot pa napram Angliji aH Iled-jriji ? Gotova stvar je. da . gospodarski položaj dežele Mussolini ja š- neizmerno slahejši ko- oni obeli glavnih zaveznikov. Razlika pa tudi ni tako kolosalna kot jo vidimo v pogojih, katere se je stavilo na eni -strani Angliji Ln Belgiji, na drugi pa Italiji. Kateri vzrok je Lil merodajen pri tem? Odgovor na to vprašane lahko dati. Ameriški kapital si prizadeva na vse mogoče načine, da ohrani Mussolinija v sedlu. V italijanskem generalnem band »tu vidi največjega pomočnika kapitala. A' njun vidi rešitelja pred komunizmom, kot je izražen v sovjetih. 3d naj bi uplival kot protistnup proti proletarski revoluciji. Tak človek }>a more imeti obstaneik le tako dolgo, dokler ^a podjpira ve-lekapital. Brce: Mussolinija bi bila Italija neizogibno izročena pro letarski tfievo4uciji. — kar zelo dobro vedo tako v Washmgtonu kot na Wall Streetu. italijanska sovjetska republika pa bi lahko služila kot opora za nadaljno zr evolucij on i ran je Evrope. pred katerim se tresejo rivlačil na mobil-ka Midustrija up«.-rablja glavno cesto ^voje čiftlno in smešno vozilo, sp um gortovo ni sanjalo niti na kraj pameti, kako gorostasno se Ik> razvila avtomobilska industrija. Ko je umrl pred par meseci, bil je v tej deželi po en avtomobil za vsakih šest ali sedem prebivalcev. Tn kar se tiče brzine, ni niti primere med prvotnim avtomobilom in današnjimi vozovi. Prejšnji je dosegel strašno brzino šestih milj na uro. Na dirkališčih so dandanes drzni \%zniki s svojimi dirkalnimi avtomobili dosegli brzino čez 150 milj na uro. Pred par ledni nas je kratko poročilo iz Washington a obvestilo. da je koncem junija 1925 bilo v tej deželi 17.716.709 registriranih avtomobilov. Ta mrzla števil- skoraj polovico vsega aluminij v tej dežel i ^52 odstotkov vse tukajšnje produkcije finega debelega stekla fplate glass), 69 odst. vsega usnja iti tapetar^tva. 80 odstotkov vsega kavčuka grubber) itd., poleg ŠO od**t. vsega t kako jMilovieo (43 od-t.) tvorili pokrif čudo. j vozovi (elosr I cars). Avtobusi so Danes stoji avtomobilska iaidu- j postali jako ]>optilarni. kajti jih stnja na prvi vr>ti izmed vseh je že kakih 60.000 širom vse deže-tovarniških industrij v tej deželi. ••!<"•: tretina istih se bavi s |>rt»vaza-Pre*l kratkim je presegla svoje-1 njem šolske dece na ileželi. Toga najbližjega tekmeca, industri- jvorni avtomobil hrtro na«lomešfia jo železa in jekla, v vrednosti i draga prometna sredstva za pre-skupne produkcije. Če»z tri mili- \ važanje čez kratke razdalje, zla-;one ljudi je posredno ali nepo- sti za prevažanje farmskih pro redno v službi avtomobilske in- dnkitov v mesta. Nova polja sp dustrije Za prevoz vse letne pro- vtalno otipirajo za razovj avtomo-lukeije bi bilo ti'oba več oreč v Miel^gani, Indiana in Ohio. — Od 63 tipov (makes j oserbnih avtomobilov, ki **>• navedeni kot člani narodne trgov?4ke zbornic«* za a\*tomob?le. 23 jih je imeJlo svoj sedež in tovarne v državi Michigan. 14 v dr- IZ SLOVENIJE Najdeno moško truplo l/. Zidaneiga m truplo. Poklicana komisija je žavi huliana ui 1» v državi Ohio, jdoguaža. da je bil mrtvec 43 ler ] | stari, v (ri'ostupl jem rojeni rudar- j Tone Aldin. Na kak način >e je j ponesrečil, ni ilojrnano. Peter Zgaga OBRAVNAVA PROTI COtLARICHU Smrtna kosa. j Te dni ji* umrl v tv.'Jjski bt^lnič? —--'učitelj ix Ruskega Kfsstura v Rae- Te dni se je raznesla vest. da. ;o ga radi premise dva zločina, katera je zagre.šil P^j^o^i odklonili, bantfit. zato je vladalo «zji nadalje- \ ~~ Te lllli ll,llria Jožefa Na-vanje obravnave ogromno zani .jP^unik. roj. Čajne, posest niča v manj«*. Ljudje pohm.štcviluo'(l^i < >1 ju. stara 73 let. Po- je prodnikeija pnrastla na 2o. leto ;)oteni na 100. leta 1S97 je znaša- milj on avtomobilov. I>te so New Yrrk. California. Ohio. Pennsvl- ia 1000. leta 1916 je produkcija | vamia in Illinois. Deset ali dva« Insegla miljon vozov in še če, lanskega leta pa je 3,500.000 novih vozov zapustilo avtomobilske to-va rne. Združtine (lržiive popoLnoma «>b-r lad u je jo ves svet. glede izxlclo'vari ja avtomobilov. Skoraj 90 od-•totkov vseli avtiomobilov na svetu se tukaj izgotavlja. Francija je najbližji te'kinee. ali njena produkcija tekom leita 1924 ni zna-5aal več od 145.000 vozov. Anglija jib je izgotovLla 80.000. Italija 35.000 in Nemčija 18.000. da omenimo le poglavitne dežele na svetu na polju avtomobilske industrije. Združene države imajo tudi v rabi največje število avtomobilov v primeri s prebivalstvom. Pov-pi-ečno prihaja tukaj po en avtomobil za vsakih šest phebivaleev Kanada je druga na vrsti, z enim avtomobilom za v.sakih 14 ljudi V postopnem redu j«* isto razmer jc v nadaljaih deželah sledeče: Nova Zelaaidija 21. Avstralija 23 Anglija 57. Francija 69. Danska 71. Argentina 73. Belgija 82 švrsdska 96. Uruguay 96 itd. Med drugimi deželami naj omenimo Norveško z razmerjem 126 (ljudi za en avtomobil), Nemšktr 272. Finsko 566. Italijo 409. Oeho-^lovakijo 1068. Madars-ko 1724. Jugoslavijo 2013, Poljsko 2280. Litvo 4079 *m Rusko 8896. Avtomobil je komplicirani stroj Sestavljen od velikega števila raz ni h delov tin pritiklin Pod pritiskom modemih zahtev industrije po najvišji izdatnosti je prišlo dr 'pecijaiizaeije in standardizacije avtomobilskih delov. Vetidarle je avtomobil še vedino produkt, katerega setavine prihajajo iz mno gih virov. Avtomobilske tovame se dandanes navadno specijaliori-rajo le v izdelovanju nekateri!! delov. Imamo posebne tovarne, posvečene izdelovanju baterij, drugje tza osi, zobeasta kolesa (gear), vijake itd., aopet druge za kolesa, kabunetorje, električne aparate, obročne in kaj še. Da ?»e prodneirajo trije milijoni in pol avtomobilov na leto, tre- najst držav ima jih 500.000 do m jI i join a. Zadnja država glede števila avtomobilov. Nevada, jih ima 20 ti-sič. .Južne države, ki so neka j« časa izaostale za severnimi in zapad-nimi glede rabe avtomobila, danes prednjačijo vse. kar se tiče odstotnega porasftka čez prejšnje leto. Sredi tega leta. ko sešteli število avtomobilov, so z začudenjem našli, da gl«*de porastka stoli Alabama na y>n*fin mestu, kajti mela je lotos 54 odst. več avtomobilov koit lani. Florida ji sledi > porastkom od 41 o«lst.. Oklahoma 35 odst. in Mississippi 33 odst. Avtomobilska indusarija j«* bi-a polje za nebrzdano tekmovanje in borbo za prvenstvo in obsta-•H-k. Vsega skupaj s«* je pojavilo Čez 500 do 600 razni i h vrst Cniakeis,i avtomobilov, ali o«l teh ■e približno d«'>et odst o obstoji se landanes in njih število stalno pada. Koliko čitateljev se še danes spominja na primer sledečih imen. da o-ta.nemo le pri črki B v mrvadki listi: Baker Baldwin. Baehelles. Bn.lte. Buffalo. Bartholomew. Badner Binney & Burn-ham, Bramwell. Berg. Brasher. Bristol Buekmobile. Blood. Black-hawk, Buckeye. Bater. Black Dlani oud. Beverley. Blomstrom. Bab-tocik. Brush, Bugmobile, Blaelc. Baiflev. B>-rider, Brovnietkar, Benner, Bergdoll. Brighton. Bri?»-coe. Bell. Biddle. Ben Hur. Bour Davi«. Biroh. Bowman Beggs and Bay Starte. Edine vrst avtmobilov pod črko B ki še danes živijo so le tri: Buiek. Brewster in Barley, in od te trojice zadu.ia dva tipa sta skoraj neznana. Na letošnji avtomobilski raz««tavi v New York?u je bi-'o izloženih fe 50 raznih 'vrst avtomobilov. za stopa joči h okoli 40 tovarn. Tn še od teh 14 manjših podjetij imelo skupno letno produkcijo komaj 2OO0 avtomobilom- ormejuje čim dalje bolj r>a manj tovarniških podjetij. AvtomobMske tovarne se nahajajo v raznih" mestih ali središče zasedli »ivorano — kakor m* je naknadno *pokazalo. brez priča.kovn nega uspeha, kajti odvetnik .Ma-to?cel - Loriani ni pojasnil nobenega Collarichevega čina. marveč le samo govoril «» >pomi*irii-i. katero je ]>oslal v Rim. Memorandum bandit« vega bra-1 nitelja- pledira za premestitev raz prave v kak drugi kraj. Zagovornik pravi, da po-topa pulj-ko sodišče sieer po predpisih, izraža pa nezaupanje do Pule radi tega. ker »toj,. porotniki baje pod pritisk« m javnega mnenja, ki je odločno proti Collarichu. Tr/. teia. pravi branit«*lj. utegnejo nastati '.h njfjrovfjra klijenta neugodno l>o^l«*die«*. Posetbno t«žavno stalis-ce ima zagovornik napram ti-kn. ki je skrajno bojevit in piše ne le ^roti (Tfllariellu '— ampak tudi nroti advokatu, ki ga mora zago varjati. ^r.iitosel - Loriani je predložil zahtevo za od godite v procesa tudi «r-dišču v Puli. a sodišče je vlo-to zavrnilo. Kaj porečejo k o«l-vetnikovemu vzkliku v Rimu. ni mogoče uganiti, bržčas pa bodo vsi ugovori zaman. Sodišče je zaslišalo še nekatere priče, ki pa niso izpovedale nič važnega. Zaslišani ja s,. nis0 tikala »> -1 ■ <'oIIarieha. temveč njegovih tovarišev. Zaslišanje prič je s tem zaključeno. Sodni dvor jc zavrnil * ud i »zagovornikov predlog, v katerem je Mat os«* 1 - Loriani zahteval. da se izmeri Oollaricheva kletka in da se njene mere >port»-"e v Rim. Protestiral je tudi proti temu. da ji« bandit tako strogo zastražen i.n da ga prevažajo v o-'boroženem avtomobilu. Vse te baje slabo vpliva na javno m ne-nje. ki odmeva v klopeh porotnikov, kateri bodo sodili zločinca Redukcija državne policije na Poljskem Iz Varšave poročajo, da bo v kratkem redne i ranili okrog 3000 državnih policajev, katerih št«*vilo je znašalo dosedaj 30.000. Število stražnikov v Varšavi in drugih večjih mestih ostane kljub redukciji nezmanjšano. Ustanovitev nove delavske zveze v Angliji. Kakor poročajo angleški listi, se šesta ne jo 15. novembra v Londonu zastopniki ladjedelniškili delavcev, železničarjev in strojnikov. ki bodo skupno z drugimi delavskimi delegati ustanovili ino/1-no delavsko zvezo. IŠČEJO SE &IVALKE za moške slamnike na Box niasi-nah. • Mikado Straw Hat Works, 112—114 Wooater Street, New York, N. Y. (2x 16.17) kojniea j«> bila vrla napredna žena. — V Ljubljani je umrl Alojzij P«"-rdan, uslužbenec državne železnice. star 5S let. Smrt delavca radi brezbrižnosti podjetja. V tovarni za železo v Storah je rl«*ktrični t«>k ubil delavca (Jučka. sina. župana (»učka iz Nove Cerkve. Xesa*«*ča se ie /godila na t«-: način, da j«1 finiček. opravljajoč >vojo nočno službo, svetil y. električno svetiljko. opremljeno r dfljro žico. Izolaerja na t«*j ži«-i j»r je bila na par mestih defekt na Delavci ^o že park rat sporočili tn odgovornemu mojstru z zahtevo da sj' pomanjkljivost odstrani, kapa •«* ni zjr'odilo. Delavec fin^č-k ki ,jf bil v elektriki nevešča k. je hrtel ži«*o. kakor je to zahtevala potreba, zviti v kolač in je prt Se" pri tem v dotiko z ncizolinvnui? delom žice. K<*r -o bila tla želez na in mokra in jc vršil Ciuček ^vej ]^o>«*l sam ter ni bil tako nad p-cdrusro uro brez p< nu»či. ira je električni t«»k tisiudil. V-»*kak«>* bi bi;'o prime»rno. da posvetijo pri -tojne oblasti trmii dogodku trebno pozornost, ker nikak u* n» gre. da bi s« kdorkoli tako lahko miš! j« no Miiei igrati z življenjem svojega bližnjega. Smrtna nesreča. V Oreh o vcu na Dolenjskem sta kopala posestnikov -in Adolf Draehsler in njegov brat pesek, da ga (d?inajeta na grobove svojcev. Pri kopanju se je zrušila plast p?ska. in po-ula starejšega brata Adolfa. Nesrečnemu je bila vsled teže zdrobljena lobanja ter zlomljena roka in rebra. Siromaka so odkopali mrtvega. Ka^niliiiški naraščaj. Kakor znano, se rekru-tirajo kazn jenci mariborske moške kaz-nilce iz Slovenije in severne Dalmacije opnl v .Maribor iz Sibenika. Med njimi imajo trije dosmrtno težko j«M"o. ostali pa daljše kazni od 2 do 20 let Istočasno je dospei transport 7 kaiznjenk v žensko kaznilnico > Begunjah. Kaznjenci iz Dalmacije, kjer ni nobene kaznilnice, izvršujejo ka z«-a doloma v obeh kaznilnicah v Sloveniji, deloma v bosenski centralni kaznilnici v Zenici. POZOR CITATELJI! Ta teden bomo zaivli razpošiljati Slovensko-Amerikanski Koledar. Najprej ga bodo dobili oni. ki so ga že naročili. Cena mu je 50 centov. Uredništvo Glas Naroda. v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot večino vršili tudi letos pazno in skrbno. Posilja-teljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, , New York, N. Y. NAJSTAKRIAA JtlGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVNICA Moški m ži*nska sta se po dolgih letih srečala ter začela drug drugemu tožiti svoje težave. — - 31«>,i.tga moža ne morem več prenašati. — je rekla ženska. — (M jutra do Večera, in še ponoči, •rovori vedno o svoji prvi ženi. ki je že zdavnaj umrla. . — O to ni nič. — j«' odvrnil moški. — Moja žena pa ne govori o ni Ti ni -drugem kot o ni««u. kate- rega bo vzela |>o moji smrti. * S4arokraj*»ko časopisje poročatV la bo postal SJ jepaai Radič minister. Naj bo minister, šaj je revež zaslužil nekako odlikovanje, ker j«' toliko ča-a nuval jiroti Jugoslaviji. Minister jb lahko. Nikar naj mu pa ne dajo katke dnise odgovorne >lužbe. * V malem kraju v bližini New Vorka se \tši jako zanimiva obravnava. l'r»'d h'toni dni -i jc mla li mi-Ijonar Rliinclandcr poročil z mlado inulatko. Zakon ni bil posrbno -»r^čen. In :>«> enem Ieiu se je mladi milijonar premislil t»-r toži -I daj /a ločitev zakona. Sodnij-ka dvorana .je vedno .labito polna. A«lv«>kratje se kregajo nn'd-»«-boj. da je irrozn. Prečil ana bila tudi v-^.i lju-Savna pi-ina. katera }' Rhiindander svoji z:ir< *rki m' ona njemu. Mladi niož se hoče zato ločiti o«! svojo žene. k«-r mu je preti po--oko zatajila. «hi m- pretaka po njenih žilah črna kri. So.l ic-č(» bo najbtže zakon razvejalo. v prvi vr-ti z;i^trantega, '-v«»r išče ločitev /ak< ;i;i mladi milijona r. Črna barva b«> bili čla- \ ni km -eke stranke tako ogorčeni. } la so prijeli petnajst socijall^ov . "er jim poiftzali ušesa. Ce bi do-pelo tako poročilo iz Iržave (ieorgiji*. Tennessee ali i/. Texasa. bi ^e mu nihče n - č.uelo vaške . . . r Znani kinematografski igralec i Rudolf Valentino >e bo ločil od j svoje žen*. Bil j«' že dvakrat ali trikrat po- ' ročen in tudi prihodnjo ima baje že izbrano. Tako Im torej nastalo novo p»-glavje v /."odovini moderne postavno dovoljene prostituci^-j-. * Slišal vf.m rojaka modrovati: — Meni ni nič mar za denar. Kaj me brisa denar! Tako sem )il pijan včeraj da bi se nobi'n milijonar z vsemi -vojimi milijoni ie moigvi bolj napiti. * Kovertova "Edinost*' je začela i živa jati petikrat na teden. To jo navsezadnje prav in pošteno. Ko ^te mu tako pomagali, da , je vsakih sedem dni najmanj cno-ndvajsetkrat do sita sit vsega najboljšega, imejte »prijetno zavest. da ste ga rešili iz posvetnih vic, v katerihr se nahaja vsa'k pošten slovenski duhovnik v Ameriki. Le počalkajte malo. Možak se bo tako preobjedid. da bo začel javno kolektati za ep-oni s;j'lt. * Mussolini je r«'kel v nekem svojem govoru: — Italijanski narod je šel z \ navdušenjem v vojno. Pravo ve-sel -nad zmaigo se je smelo v Italiji pokazati šele tedaj ko so dobili fašisti večino. To je Mussolini prav povedal. Ob Soči in ob Pijavi niso ime?f Italijani dosti časa in priložnosti, da bi mogii kazati pravo veseJje nad rmago. ——- __:_£___ .__ GLAS NARODA, 16. NOV. 1925. K O R Z AJ* J,I. (Nadaljeranje.) rt*h, — nadaljuje v zadrtjgi. . . . ka-ko pa pravzaprav misli«, da bo k teui-le dekletom? i 11 pokaže s prstom ▼ vrata, katera je prej gledal Tomaž. — Kaj jaz vem. — inu ta odgovori, pobesi oei tn nagubanči eelo. — Zakaj pa jo 'zapiraš tu. na našem krovui n še eelo v svojem lastnem kvartirju? — Kaj jaz vem'/ ! Oba moLčita dokaj časa. Nato | pa lzpregovori Tomaž jrloiboko vznemirjen in vpraša : — Rrate. tretja knjiga Zasedeno mesto. 1 Istega večera pravi Tomaž svojemu prijatelja Ludviku Gueno-le-u: — Evo brate, sedaj nam je dal Bog priliko, na katero smo čakali tako dolgo. Ko sem prej n-kel fantom v vzjKidbudo, da je ladja jiol na zlata, še sam nisem vedel, ka- , , ' ' ... . . ' Ludvik, koliko pobožne jki si od ko zelo sem govoril ustmo. Daue*>, . « , , , ... , , . . . , nierne m v teh zadevah toliko gloll- smo vsi bogati, m sieer tako bo- ... . . ..„ , , ... , . '.I'- • • l>ovej mi. ali mislis. da ie ♦jati. da bi bil pravi greh, tre ne' spravimo tejj« svojega l»obostv« na varno ;pred vsemi mogočimi zlem i nakl.jmčji. Še dvajset let se lahko potepamo po t«ii vodalf in jih preeejamo skozi -ito, ]>a tako bogatega plesna ne najdemo naj-brže nikdar več. Zato menim, da se sedaj najbolje obrnemo naravnost na Tortugo. ki je jedva pettiest milj od tod in ki jo dosežemo v dveh dneh. Tam bomo ladjo zopet opremili iz nnvinui vrvmi m jadri. Ti jo prevzame« in ohdržiš toliko moštva, kolikor ga rabiS. ter odrineš, ko bo vse gotovo, domov v Saint Malo. Tam si 5e-l<- earovniea ali ne? — Kaj jaz vem? — odgovori sedaj Guenole in se za vsak slučaj prekriža. Res je Tomaž nekaj ur poprej, takoj po zavzetju galijone. ukazal, da so odvedli rjavo deklico, ki se mu je tako drzno ustavljal;*, na krov 'Lepe podlasice'. Zakaj, tega sam ni vedel. Ali se je to zgodilo iz nepogašenejra poželjenja, »tli pa iz razpaljene pohote, ali pa iz strahu, praznovernega strahu: Zadeva s Črno jro^po iz Maearene* še vedno ni bila pojasnjena, marveč je vzbujala v Tomažu nek ne- razuuiljv nemir, ki se je še pove-razdelimo to bajeslovno bogasf. t.-al, ko ni mogel Louis ttuenole o va- ,tej točki dati ni kakšni h zadovolji- — Tako bodi! — odgovori Gu-j pojasnil, marveč se je Še eelo enole, — to so razumne besede. sain zmedel. Galijona je mttgla na .zdoljnih jamborih nositi še nekaj jader, ki so pač morala zadostovati za kratko pot na Tortugo. četnidj proti vetru. Sicer pa so bili namenjeni, da jo bo 'Lepa podlasica' spremljala tel* vzela v šlep. če bi .si sama ne mogla pomagati. Toliko bilo gotovo: Kar so korzarji na svetu, se še nikomur ni posrečilo, da napravi takšen, uprav pravlji-čon plen. Po najbolj surovi eenit-A*i znaša samo vrednost čiste kovine. kovane in surove, štiristo-atiridest in tri tisoče funtov, funt srebra kakor navadno računam na dvajset pijastrov. K temu Se pride množina e to. kaj l*> pa s teboj, brate? — Z menoj? — odvrne Tomaž in se z t v.sni.. Razgovarjala .sta si» v veliki m dobro zaprti kabinski kajuti. Kljub temu zniža Tomaž f^oj glas. ko dgovorf : — Ne veš li. da se vrnem v domovino šele. kadar izvem zanesljivo. da mi lie pre te nobene nevšečnosti ali opasnosti? Toda Louis izmaje z glavo: — »Sedaj si bogat in odieen z lovorikami, pa misliš, da se ne moreš vrniti? Tn misliš li, da sestra Vinconta Kerdoncuffa. . . ne bo vesela, če ti more podati noto in postati tvoja žena ter .ugledna meščanka, ki ima svoj dom in svoje skrinje, polne rumenjakov? Kajti vse trt bo tvoje, čim prisfa ne ladja pesku otoka Tbusv ara. . . — Bomo videli. — odgovori Tomaž zamišljeno. Tzprva je poslušal svojega po-rdfe&a t »radostjo in ^ačhovolj stvom. Toda ob imenu moža. Jri ga je svoječasno v dvoboju libil, «e mu omrači eelo. S«faj pa. Jro rffoyori Ludvik o Vincetntovi sestri gleda Tomaž v vrata, ki rodijo v . k.apitamko spalnico in na obrazu se mu yidi trpljenje. Ludvik opazi ta ' pogled. — Ker. smo že-pri ženskih srtva- — Spanci. — je rekel ostroumno. — so povečini v$farja skupno s o raznih potrebnih rečeh. Po tako veliki in lepi zmagi je bilo tre-ba dogovora, kako se zmaga tudi najplodneje izrabi in plen zagotovi. Oba kapitana -s«* torej sedaj razgovarjata o vseh možnostih in sredstvih. Končno se je razgovor skoraj neopaženo zaobrnil od važnejših na one, zadeve. kakor smo jih zgoraj opisali. Molče gledata sedaj oba. Tomaž in Ludvik, skozi odprle line na mirno morsko gladino in na nebo, posuto z zvezdami Luna razliva svoje žarke kakor v potokih srebra na črno vodovje. — Brate Tomaže. — prične Ludvik naenkrat. — strah in briga me je. da bi te pustil samega v tej deželi, med toliko zloglasnimi in zanikrnimi fanti, in da bi odjadral bez tebe sam v našo lepo Bretanjo, kjer je toliko čudežnih cerkva in romarskih poti. . . — To ni nič zame. — odgovori Tomaž in strese z glavo. Še vedno so njegove oči obrnjene na morje. Lahen vetrič se sedaj dviguje. — Brate Tomaže, — nadaljnje Ludvik, — zanesi se, da opravim vse po tvoji želji, in da. se vrnem semkaj v največji naglici. Vpam. da ti prinesem dobrih novic, ki j ill pričakuješ, in ki ti bodo dovolile, da se vrneš brez strahu in o pasnosti v domovino. To je pa gotovo: Res sem doslej silno trpel domotožja in res se sedaj neizrec-no radii j cm. da se vračamo v domovino. in po tvoji zaslugi, s tolikimi častmi in bogastvom, kljub temu pa iskreno obžalujem, tla se vračamo hrez tebe. našega najboljšega prijatelja in voditelja, in da bomo brez tebe po stari navadi naslonili svoje sidro pred vrati gostilne pred 'Velikimi vratmi' in hrez tebe zažigali posvečene sveče v stolnici, ko se bo pela zahvalna služba. . . — To ni nič zame. — se oglasi iznova Tomaž. Bil je v tem trenutku ves raz-nežen in užaloščen, z dvema solzama v svetlih očeh in pol neutešc-nega hrepenenja po bretonski domovini. po kateri mu je Guenole obudil tako žive spomine. Kdor bi ga bil ta hip videl, bi bil iztež-ka v njem spoznal preprostega, vsakemu nežnemu čustvu tujega, divje junašflfltEpa korzarja in kapitana Tomaža Trubleta. katerega so se sovražniki bolj bali kakor viharja in brodoloma. Kmalu potem se vrne Ludvikov Čoln na galijono. Veter je sveže zapihal, in čeprav še ni imel prave moči, je vendar napel jadra o-beh ladij, ki sta izrabljali tudi najmanjši pihljaj, da čimprej*? dosežeta Tortugo. Vkijub temu Tomaž svojemu namestniku ni dal več kot najpotrebnejše zapovedi in se sam ni pokazal na krovu, da nadzira čeprav dovolj preprosto manevriranje. Ostal je v svoji veliki kajuti, se naslanjal s komolci na rob line in gledal, kako se oddaljuje poročnikov čoln. V rednih udarcih so udarjala vesla po temni gladini in na belih grebenih - valov so se svetlikale čudovite luči. . . Ko je čoln izginil in ko tudi bo se noge mornarjev, ki so stregli jadrom, niso več topotale po 'l^e-pi podlasiciko se je polegel vsak Sum, se Tomaž zravna, sredi gluhega molka, ki vlada po speči lad ji, odstopi otl line, sname svetil ko s prečnega trama svoje kajute in koraka k zapahnjenim vratom svoje kapitanske kabine. In samo trenutek pomišlja, preden vstopi. (Dalje prihodnjič.) POGLED NA KAPITAL kapitanom in še ž "njim pomeni še dijee. Velika nesreča pri romarski svečanosti. V Tanti v Egiptu je šel pri ve V ki romarski' svečanosti minister Rifta paša preko velikega mostu na katerem je bilo vse polno ljudi. Zaradi prevelikega navala se je polomila ograja in mnogo romarjev je padlo v vodo. Pri tem je utonilo 54' ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. , Smvi verski nen>iri v Indiji V bližin i Belarija, severozapad no od Mad rasa je prišlo te dni do krvavega boja med indijskimi muslimani. . Nastopiti je morala policija, da loči bojujoči se siku pirii. Pri tem je bilo 17 redarjev ranjenih. .Policija je morala upo rabiti orožje m je ustrelila tri/ In :&ttmcHt »tiiom v** co. tum* Slika nam predstavlja k ras« m pogb-d m a Kapitol. kj« r lu sestal ti!>. kongres. bo k ma- zivu je biljt nh*.sta značilna izjava I ŠIVALKE vdove otl vstašev ustreljenega oh-jki /najo šivati na B"\ mašinah čin>ikega uradnika Sandrn. Izja-i moške, slamniki*. -m-Ijoradniške stranke in jili tr^hr. zato Mroir.. kaznovali. bra plača pri: Sil-Gor 1921 Greene St., New York, N. Y. Horthyjeva justica na akem Madžar Iščem rojaka Mr. .IANA lvAN'l). Imam za njejra pismo i/, starega kraja. Nje«rov zadnji na-lov se je irlasil : -!;lm I!a.ud. 1-"?T.*> 41. St.; Cleveland. Ohio. Ako kd«> Oil cenjenih rojaikov ve kaj niegovem sedanjem bivališču, prosim jiiij mi to sj>oroči. za kar bom dotič-nemu zelo hvaležen. — Ignat Snyder, Box 52, Cabin Creek Jet.. W. Va. :2x 14,1G) Podgane in ljudsko zdravje. Človek se izogiblj«' podgane in ne »nore priti v pošte v. Nastavljajo preganja z instinktivnim gnu-' nje strupene vade zahteva naj som. Njegov občutek je upravi- večjo opreznost. Zgodilo s«» je že en: Podgana je posoda strupa, večkrat, da -so prenesle podg ine Egiptovski duhovniki so vedeli, bakterije na klavno živino. Posle zakaj so proglasili mačko. sovra-Jdica j«- bilo zastrupljeno meso. žnieo podgane za sveto. Toda šele I»oj zoper podgane, j«* torej težnk edanjost je preračunala velikan- n trd. Pri vsem tem j«1 podgana ski obseg škode, ki jo povzroča ta zelo zvila žival, lodalec. Li vendar se mora boj zelo po- Računa se. da je podgan naj-j ostriti. Na stotine milijonov v manj toliko kot ljudi, če jih ni vseh valutah se žrtvuje letno za mogoče še več; ka iti samo v ludi- podgane. Neki Amerikanec je de- j ji cenijo število podgan na S00 jal: '"Potlgane nas stanejo več. milijonov. Vsaka podganska dvo- kot vzsgoja naših otrok." Stotine jica Jiomnoži armado letno lahko milijonov podgan v -Zedinjenih za več kot 800 rekrutov. državah obremenjujejo narodno Na milijone jih uničijo, toda* premoženje letno s približno 200 ia milijone jih uide. in ti milijo-,milijoni dolarjev. V Nemčiji povili raznašajo bakterije tueatov na- zroča vsaka podgana letno 4.o0 mark stroškov. <'e torej računamo. da ima ta ali oni kmet na povzročajo podgane. Angle-Mongoliji. v Arabiji in v pokra- i ška 11 i svojo škodo letno na 1 r> j in ali okrog izvira Belega N-ila i mi'ijonov funtov, mala Daiiska na Ali ve. da se najdejo na ladijah 10 milijonov kron. Statistika jc pristaniščih vedno zopet na kugi pomanjkljiva. 0 zd>-1 s .ji. in narodnemu premc.v-tisoč bacilov kuge? , i;iu vseli držiiv, bi čitali naravnost Vlade in sanitarne oblasti vseli; lOntastične št«>vilk«'. Skrajni . a-držav se bore zoper to nadlego.'bi y.e "nil. da bi se zvezal v boju zo- p.jr -kupnega sovražnika *'io\ek s Nt ki Eskuelt. je s pomočjo }".t» ljcd« Iskega mini**ra na deb -> j BOŽIČSE M »V K VH'TtH! A/7/ -//// 1'L'I- milijone. Lepega dne pa je vs IO I-'AXPnšlUATI. — sk.ipaj izdal in povedal da i-- .i.- Nove ccn ke ncve pio- ~ šče zastonj P.Site na: IVAN PAJK. Vic- 7. Bethh'novilll sinom. (1 tem so tor Dealer. 24 Mam St.. Conema. fjh. Pa. ;ioro("aIi listi in tlasi je dokiu.iiir «n!Ču««sL njih trditev, so ' -:d;-»j |>o vrMi ob>oj«-ni. Tak-. y bil < bsfjfii novinar Kenves n-; ; • i e s ■ • -«• v ječe in lt) milijonov ma : žarskih kron globe. Odgovorni tt redu!k siiciahlemokratien«' 'Nep,- * szave" pa na 10 mesecev in mi-j lijonov kron globe. V vsem j«' hi la "Nepszava" samo ta mesce «»b sojena Že tVi 100 milijonov globe : z a le t O 1926. NajinteresjintnejSe je to. da je -o- no v kratkem gotov, dišče vse od novinarjev predlagane priče odklonilo in zaslišalo sa-1 rvaroeiin prnoziie znanpce. nio mo ljudi z najbližje i koli Iščem očeta moje ž »ne JOSIPA OŠ.MAKA. donia z. vasi f'ačič. pošta Osilniea. Išče ga njegova hči Ana Malnar. 1190 E. 61. St., Cleveland. Ohio. :{x 14.1fi.1T. SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR v krark- Letos mu je cena 50r Naročilu priložite znamke, pri- nevorder. ali ]»a gotov denar v zadetih. Kljub temu bi morali bi- priporočenem pismu. Pratiko Vam ti novinarji oproščeni, ker sn bila ■ pošljemo takoj in koledar pa ka-priložena zasebna pisma grofa korhitro ho gotov. Bethlena. Iz teh pisem je jasno iz- Prejeli smo tudi večjo zalogo hajalo, da s<■ roda priobčene. na sodišču izginila. — Taka je I GLAS NARODA, madžarska justiea. -82 Cortlandt St.. New York. N. Y r> človekom. Toda človek, ta najb^l; .*(• 1 iiu figura na zemlji, ima š" preveč i i iavka z bratomor KISINEVSKI PROCES -1 p [RED kratkim smo razposlali naše žepne koledarčke za leto 1 926. Ako ga niste prejeli vsled preselitve ali ker nimamo Vašega naslova, izpolnite odrezek in nam ga pošljite, nakar prejmete koledar. Toda vse te mere bodo imele samo omejen uspeh, dokler ne pride do ustvaritve mednarodne enotne fronte človeštva zoper tega njegovega nevarnega sovražnika To bi bila tudi naloga za ^vezo .-yaro-dov. Podgane razširjajo pri vsakem koraku smrtonosne bakterije bolezni. kakor: kuge. garij, trihino-j -- ze. smrkavosti in najbrže tudi tn-, V velikem procesu proti taia-berkuloze, lepre in stekline. V Tn- bunarskim kmetom se je pričelo diji umre. kakor trdi statistika, z razpraivo o vzrokih tatabunar-letno pol milijona ljudi za bolez- ske vstaje. Material, ki prihaja s rim. ki so jih razširile podgane, tem na dan. je za rnmunsko vla-K temu pride gmotna škoda, do naravnost porazen. Vojaški so-Nič ni varno pred temi glodalci, dntk. ki votli razpravo, >kuSa si-mladi prašički, ovce. kokoši, jaj- cer na vse mogoče načine prepre-ca. živila, mali otroci, da celo od- čiti. da bi prišle na «lan najbolj rašene bolnike si upajo napadati, hude stvari, vse no je razkrila ra*-Vrata in tla razjed« jo. polja in prava stvari, ki pričajo o nezasli-nasipe podminirajo. da e<»3o eks- šanem barbarizmu ruiutuiMke vla-plozije in ]>ožare so te živali že de. povzročile: naglotlale so plinove Tako je izpovethil narednik eevi ali pa električne vodilne ži- c pretepali po je razvoj posebne znanosti. Kot ma«*ki. da je ta postala či?rto hec:-sredstvo se nasVetujc-. Male bivali na in s kremplji |>opolnoma raz-naj se ne rede v stanovanjih; od- mesarila kmetove prsi. To je tra-padki naj se hranijo tako. da pod- jalo tako dolgo, dokler ni mačka gane ne morejo prihajati do njih : poginila. Nato so vtaknili Sčerba-gleda naj se na največjo snažnosr tikova v škaf z vročo vodo in ko na dvoriščih in v gospodarskih se je onesvestil, po potresli po lokalih. Pri gradbi gospodarskih njegovih odprtih ranah sol. Ker poslopij naj se gleda na to. da sn je Ščerbatikov še vedno "tajil" temeljni zidovi masivni; kletnn so ga privezali na vrv in obesili t okna naj bodo zamrežena. TTniee-' glavo navzdol na neko kljuko. Vi valne metode so ravno sedaj zo- sel je tako dolgo doklt^ ni "priz-p»t aktualne: V jesemi in pozimi, nal". V teh letnih časih se naselijo l; zu 1. ]'.t:2C,. tm ».r ali ulica ..................................................................... JIcslo ............................................................ Država .................. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ZA BOŽIČ s parnikom "PRESIDENTE WILSON" kateri odpluje dne 24. novembra, 1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $o.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". K«Ior lioče preživeti božične praznike v kr<<;m svojih staršev in sorodnikov ter vzNuditi si >< »m i ne na svojo nežno mladost, slišati pritrkova-n.fe zvonov douaeih i-rkva in mile jK»?-nii «>l> i>olnoeuiei. n:tj se čimprej priglasi; na razpolago imamo na pamikn kabine 111-razreda v pos«h-nem oddelku, tnko da liotlo naši potniki čisto za sebe. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kveto s tem, da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-raiek. Prošnje za taka dovoljenja preskrbljujemo mi. i FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 1 GLAS NAHODA, 16. NOV. 1925. t • GOSPODAR PLAVZEV. Francoski spisal Georges Ohnet. L 7.a "Glas Naroda" priredil G. P. (aXdaljevanje.) — .laz mislim, kar moram misliti. — «ra je prekinil vojvoda suhoparno ter se odstranil. Moulin t in E>eande, ki sla o>tala sama. sta zrla nekaj časa pre-m'Mi eeno za njim. nakar je pričel industrijalec s kislini usnieroin: — ponosna kri. ti H!iiiiiiy-ji: Dobro .-te bili okrcani, moj dragi notar, kaj no. Tudi jaz >o.m dobil >voj delež. Sieer pa ni dosti na tem. Divja kri. divja kri! Polejr t«')ra pa še miniran. — Do za lnjejr;i groša. — je rek «4 notar zanieljivo. — a vendar igra velikega go^po la, ukazuje, kara . . . — In kako izvršno! Sedaj vidite, moj dragi notar, tla revolucije lahko proklaniirajo «Mia;k< .>t. da pa nas ne bodo ti ljudje ven- dar nikdar .smatrali sajni bi enakim. Sploh pa bi bil ta vojvo da izvrsten mož za bogato deklico . . '1 rije udarei * kladivom, naznanjoči pričetek predstave, so prekinili pogovor. K-eamde in M'.uliuet sta sedla in tudi vojn* od a je sedel nedaleč od obeh. Prie«.la se je uvt riura. (jaston je navidezno pAzoiuio poslušal. :> dejanski -e jt> pečal s svojimi lastnimi misli, ki .so se podile po "»lavi. Strela, ki j.^ zadela premoženje gospodične de Beaulieu, njegove zaročenke, }*t um i čila ta.li njegovo bodočnost. Njeanu na čast moramo priznali, da ni niti za trenutek mislil na to. da bi sneuel besedi o. Niti na misel mu ni prišlo, da bi mogel vzeti za ženo kako drugo kot Claire. V svojem prsnem iepu je nosil listnico, v kateri je bd spravljen zaročni prstan, a njegova beseda ga je držala Iwdj trdo vezanega kot pa ta zlati obroček. In vendar! Claire brey. premoženja je pomen jala življenje srednje vrste, potivbo. <|;J vejretira kot pfc.menitaš na deželi, da se >kii-va kot divja zver v kakem provincijalnem gradu ter j)rekine, iz strahu pred izdat kom občevanje z vsemi. To je pomenjalo za !f .pega. zapeljivega (Ja-vtona smrt v polni -ili in poln« m bi -ku življenja. Trpko je sedaj obžaloval, da je po nepotrebnem zapravil velikanske svote. Seveda ji« bil to le pri igri pridobljen denar, a v našim prozaičnem času, ko se meri vsakega •po njegovi denarni vrednosti. Ue bilo življenje brez primernih .-re!j.ne di le Francije. Ob onem času jI prodajal kolonijalno blago na debelo in otilio-ne dame se niso že»nirale da.ti glasno izraza svojemu začudenju, da j.- bila hčerka kramarja sprejeta v penzijonat. Odmev teh majhnih ■ hI l ig razreda .i" prodrl do njega m vedel je, s kakšno aroganeo so I :t.menile gojeiike postopale z njegovo hčerko. Na čelu te opozieij-ke kokett rije je -laia, kot -e je spominjal. ponosna gospodična de }>eauli< u. • Kako pogovto je riil svojo hčerko izustiti besede gneva in so-v i :i.ši va profi svoji sovražnici! Vsa solzna je prisegala, da se bo n*1 koč e-veti'a. Ali ni prišel danes dan Osvete, ne da bi bilo treba zganili z mezincem ? Athenais Moulinet je bila danes ena najbolj bogatih deklic t Parizu, doirilu je bila ošabna Claire de Beaulieu uboga deklica, brez doti-. Hčerki "kramarja \ obdana od razkošja, je bila kot izpreme-n.! na in ožarjena od bleska milijonov, je bila ena najlepših deklic di narne aristokracije. Hčerka markize pa je živela v provinci, kjer >e je ponižno skrivala in mogoče, — kdo ve? — se bo morala celo od i či že davno dogovorjeni zvetzi. CJospotl de BIignv. tako sijajen kavalir. nositelj tako krasnega imena! Kako pogo-to. če je prišel m.adi vojvoda s svojo leto v za vod. da obišče Claire. je tr« >'.a Athenais od srda. ko je videla oba skupaj, kajti slutila je da sta določena drug za drugega. Claire naj bi postala vojvodinja. In ona Athenais.' Gotovo se bo poročila s kakim tiotarj« m ali industrija leem ter postala mati hčera in sinov, na katere bodo istotako gledali od zgoraj Hiavzdol. Pri teb mislih j,, pojavil ponosen iLsmev krog usten- Mouline-ta. Naslonil s,- j,, nazaj. ponejrel z roko vžep. poln zlatnikov ter mrmral: — Zakaj pa v.se to.' Ali mi moja sredstva ne dovoljujejo p!a čati ji moža. ki bi ji ugajal? Ozrl se je /. rednim izrazom, kot da išče med navzočimi primernega zeta. Kdo je oni drzni, ki bi zavrnil Athenais, če bi imela slednja v svoji roki ček n/omejeno vrednostjo? Ali j«' to grof, markijf Kakšna svota bila potrebna, da se ga prerikrbi? Le imenovati jo j.- tr«ba.' Moulin t prav tako lahko da deset milijonov kot enega. Le -> m kaj. k dražbi. gospodje. oče j - dosti bogat, da lahko kupi hčerki princa! Njegov |>ogled j«- po s4 al pogumen, skotv reteč. Kogal je po vseli teh nepoznanih obrazih ter koneeiio o. al na vojvodi d-iUigiiv. Mladi mož je mrko zij predse. — Misli na svojo sestriČno! —si V rekel Moulinet in šivahno razburjenje se ga jelotilo. V kakštv čudne ideje se je zatopil Moulinet? Gotovo bi ne mogel sam tega povedati. Zado-tuje reči. da je že pričel kaliti v* njegovih možganih 'priče*ek načrta. Končano je bilo j>rvo dejanje operete. Vovoda vstal in v .spremstvu svojih prijatedje*v je brezbrižno odkorakal proti izhodu. Mouinet tuu je sledil z očmi, a nato tudi sam zapustil svoje mesto t r odšel za mladimi ljudmi. - V prvem nadstropju nahajajoče se sobe za igro so bile mirne in tihe. Le sempatam so udarili zvoki godbe na ušesa igralcev, ki pa se niso dali motiti. Mehanično se je napotil vojvoda jwoti igralnici. Ko je dospel do mize, je pot »gnil iz žepa bankovec z* tisoč frankov ter ga vrgel na mizo. Dobil je. Presenečen oil uspeha in radottjdeu,- če mu je sreča zopet. mila. je sedel za mizo. V i*tem trenut.ku je stopil v sob Moulinet. Prvikrat je bil tam kajti iz principa je sovražil hazardous igre, ker je bil mnenja, da naj si pridobi človek srečo le s pretnostjo 'Približal se je mizi in ko je zapazil baitkovee vojvode za tisoč frankov, je položi resno poleg njega dtM t frankov. Moulinet si je oči vidno želel pravice, da opazuje vojvodo in ker ni hotel hiti vsiljiv, si je z igro kiiipil to pravico. Igra je trajala naprej in sreča. je obrnila., Blignv je preble-del in iker se ga je zopet lot i la igralska strast, je stavil svoje zadnje bankovce. . Kt> je bilo proti- jutru igre konte, raAli ]K>jnanjkajije igralcev, je izgubil vojvoda štirideset tisoč frankov, doeim je go>,poil Moulinet. zadovoljen nad u.^odo zaročejica gospodične de Beaulieu, davil in trdno in mirno spal v svoji krasni hiši na bttlevardu Males-beres. Ob isti uri, ko je hofl 1 Gaston, pokoreč se svojemu sklepu, zasesti vlak. da se odpelje v Beaulieu. se je napotil z vročo glavo v svojo sobo. ter zrl od t am skozi okno na posneta če. ki so ravnokar pričeli s svojim dnevnim delom. — Daibs ponoči sem napravil neumnost, — je vzklikni, — a še danes zvečer odpotujem. Vrag naj vzame baikarat I -Preoblekel se je ter se odpeljal na izprehod v Bois de Boulogne. jZvečer pa n.i odpotoval, temveč se vrnil k igralni mizi. Tekom tega časa je pričakovala Claire, neomajana v svojem zaupanju ti r verna v -voji ljubezni, po\-ratka svojega žeai>na. tu v kot — morda pa iztrezni to. vsaj malo prazno glavo. Jutri naj pa pridejo vaši roditelji — pomeniti se moram z njimi. . . Kleče in s povešeno glavo je profesor Maksiiu Iva novic Tačkiu v kotu bridko plakaL — Če bo nezadostno, — si je mislil na tihem. — se ustrelim! » * Tačk in se j** zadovoljno nasmehnil. dvignil glavo ter nagovoril Sinjtiliina." Nikolaja, ki je kar trepetal st.ralru pred nezadostnim. V # . — Tako. vidiš bratec Smjuhiu. Nezadostno ti dam. Če ti pa morda ui všeč — mi lahko daš tudi ti nezadost no. Razred .--e je zasmejal posrečeni ialL Profesor je dvignil glavo in dejal utrujeno: — Tiho! Za jutri ponovite to, kar sem vam naročil že zadnjo •sredo. Nekje s« je zmagovito oglasil zvonec. . . •»/v • i • - t r (Dalje prihodnjič. .4 rkad i j ^-1 rerče nfco. N emogoče. Profesor zgodovine Maksim Tač-kin je sedel, povešal glavo nad razrednieo in j>očasi listal po nji. Dijakom je zapiralo sapo. — Pokličimo. . . no, recimo. . . Sinjuhinja Nikolaja! Sinjuhin Nikolaj je prebledel, povesil glavo, se približal katedru in oil pri krčevito spačena usta. jdovolil vprašanje, — No-o ? — ga je priganjal vate? Ali se res n Tačkin. — Ne znam naloge. . . je izjavil Sinjuhin preplašeno in gledal v1 pijete žganje in prihajate drugi gal in ker se vam pozna na rokavu kreda. To je malenkost, ki z znanstvom nima ničesar opraviti. — Se zdaj me je sram. da so nekoč dajali profesorji iilabši red v vedenju zaradi takih malenkosti. Ne! Nisem hotel reči tega, Ih-nientjev Vasilij! — Pač pa bi si kako vi predane sramujete— Saj ne dobivate plače za to. da igrate po nočnih lokalih preferans, TIRANSTVO MODE okno. — I)a J — Zakaj ? Ali bi mi »e mogel pojasniti/ Sinjuhin Nikolaj bi bil moral pojasniti, da je sistem "od pike do vejice" in "ponoviti to, kar je naročil profesor minolo sredo" — tako suhoparen sistem, da Sin-juhina nikakor ni mogel zanimati. Lahko bi bil tudi izjavil, da si je opetovano prizadeval poglobiti se v knjigo, da je večkrat začel "od da n v šolo v takem razpoloženju, da vam noben zemljepis ne gre v glavo. . . — Ne bom ... je za šepet a J profesor. — Saj ne leti name. .Jaz nisem kriv. . . Maksim Tačkin me je povabil k preleransu. Nisem hotel. . . sani je* vsega kriv. Sinjuhin je jezno udaril s pestjo po katedru. Zapomnite si. goeq>od Ihnient-jev, da vohunstva in izdajstva ne pike", toda stvar je bila tako*su-,trpim! Ne bom podpiral te grde hoparna, da se mu je vse zmežalo j navade, kakor ste jo podpirali ne-v glavi n da nikakor ni mogel naj-[koč vi. Sram vas bodi! Pojdite na ti izhoda iz tega labirinta. Sinjuhin je hotel biti odkritosrčen s profesorjem. — Glava me je bolela. . . mati je zbolela. . . v apoteko sem hodil. — Oj, o j. oj, — se je zasmejal Tačkin. — Koliko dela in preglavic! Pa ti dam nezadostno. Sinjuhin Nikolaj — a ? Pogledal je dijaku Sinjuhinu v obraz, opazil v njem dokaj neopredeljen izraz — obrnil se je in zamislil. — Lahko si mislim, fkako me zdajle sovraži. Kar zdi se mi, ka$* bi napravil ovedati vam moram. Ihmentjev Vasilij, da vašega vedenja in uspehov nisem nič kaj vesel. ^ — Kako to? — -je vprašal profesor presenečeno. — Kako to, Nikolaj Stepanič? Saj si menda prizadevam . . — Da? — se je nasmehnil Sinjuhin ironično. — Prizadevate si? Meni se ne zdi. . . Vidite, dragi Ihmentjev.. . . Nisem malenkosten in nočem vas zmerjati zato, ker se svoje mesto in dobro premislite svoje ravnanje! Tačkin Maksim! — Tu! — se je oglasil Maksim Ivanič boječe. — Vem. da ste tu. Kar bliže, prosim. Tako. vidite. Pravkar je vas nedostojen tovariš očrnil, češ, da s-te ga zvabili k preleransu. — Morda je bilo res tako, toda ta stvar se me v bistvu nič ne tiče. Noeein se vmešavati v vaše zadeve in vaze zasebno življenje. Tudi izvensolskega nazora nad profesorji nočem uvajati — vzvišen sem nad takimi malenkostmi. Pač pa vam moram povedati, da je vaše zanimanje za poklic pod vsako kritiko. — Zakaj pa, Nikolaj Stepanič? — je vprašal profesor Tačkin in povesil glavo. — Zdi se mi, da nisem še nobene ure zamudil. — K vragu s to vašo točnostjo! — je zakričal Sinjuhin Nikolaj nervozno. — Govorim o splošnem zanimanju za poklie. Vaša suho-parnost in formalizem ubija v dijakih vsako veselje do znanosti. Sramujte se! Vaša stroka je tako zanimiva — in kaj ste napravili iz nje? Zgodovino narodov predavate kakor kak vozni red. In zakaj ? Zato, ker niste profesor, — temveč čevljar! Vi ne ljubite niti svojega predmeta, nil i dijakov. In bodite prepričani — dijaki so zelo obutljivi — vračajo vam zob za aob. . . No. povejte, kakšno nalogo ste dali razredu za jutri. — Od tu — do tu. — je zašepe-tal Tačkin.- — Da, vem, da od tu do tu! Toda kaj ? — Ne spominjam se več. . . Sinjuhin Nikolaju se je zmračil obraz. Jesoio je planil pokoncu stopil na prste, se vzpel do profesorjeva ušena, potegnil njegovo glavo k sebi in ga postavil v kot. — Svinjarija! —- je kričal. — Suharji! Sebe fcfce izsušili in dru- vam je gumb na uniformi odtr- ge sušite! Tako, kar pokleknite Pogosto se čuje. da una mooa gotove lastnosti tirana, da tprej diktira i nzahteva, ne da bi .upoštevala gmotne razmere ženskega, pa tudi moškega sveta. Tiraostvo mode je pa v resnici baza, ki jo mnogi 'krivično zlorabljajo- Običajno se hoče s tem reči. da se ravna moda po strogo opredeljenem in redkem .tipu človeškega telesa da se tiransko vsiljuje suhim In debelini, majhnim in velikim ter jih zasmehuje. Prislovica — <£če hočeš biti lepa. moraš trpeti" al "lepota vse pretrpi" se nanaSa večinoma na duševno trpljenje, ne pa na telesne neprilike. V resnici pa lahko sklenemo z modo zelo časten kompromis, ki vsebuje med drugim tudi zahtevo, da korakamo v sodobni modni fronti, z druge sit rani pa. da nismo ljudem v posmehovanje. Moda namreč nikoli ni strogo premočrtno pravilo. temveč nekako drevo s številnimi vejami. Deblo tega dreve ^a je sodobna tendenca, veje pa razne njene adaptacije in aplikacije. Ce je dama suha in visoka, ji nudi moda nebroj sredstev, ki preprečijo, da se ne zdj v modni obleki še večja. Tudi okrogle dame niso tako zapuščene in pozab ljene. kakor se mnogim zdi. Seveda ne smejo nositi kratkega kri la. ker bi se jim sicer ljudje z modo vred smejali. Saj imajo na razpolago dolga krila, s katerimi se že kako zamaskira debelost. Toda baš debele ženske nosijo pogosto najkrajša krila. In kdo naj potem odgovarja za tako toaletno ika tastrofo? Ne rnodp, nego čudno nagnjenje dotične žen>ke k modnim ek stre mom. Vsaka moda pozna srednjo pot. y Napačno je misliti, da bomo "moderni", če oblečemo na primer krilo, hi je nekaj centimetrov daljše, kakor minimalna dol žina. Tudi zelo svetle nogavice niso znak modne zaostallosti, če jih ne nosijo debele ženske. Debelim ženskam pa prwtojqjo j take nogavice neka>ko tako, kakor kravi sedlo Nihče ne zahteva, naj nosijo y.enske preveč izrezane bluze. pretesne oblike ali dekoltira-ne rame. Vsaka ženska je sama kriva, če kljub polnim omaram novih oblek ni elegantna in če se ji ljudje skrivaj smejejo. Očitali modi tiranstvo ni večinoma nič drugega, nego grda navada skrivati svoje nedostalke za tuj hrbet. Moda ni prav nič kriva, če se ta ali ona dama ne zna okusno o-blačiti. m Kretanje parnikov - Shipping New« Sredstvo proti zastrupljenju % veronalom Kemik; Rudolf Hruška v Rabi na Madžarskem je našel nov preparat. ki preprečuje zastruplje-nje z veronalom ali z njegovimi nadomestili. Hruskova kemična sestavina pušča pač veronalu in njegovim nadomestnim strupom uspeva In i učinek, tako da ga bolniki v navadni dozi in obliki še vedno lahko jemljejo, izloča pa. ako jemlje človek preveč, bodisi vsled pomote ali pa v samomori! Ljudje v eprovcUh! Formalisti! *vrhe, ta1reTh1ofr?*^ttor ftfH*Či- jo, da se s tem strup^jenje. preprečuje za- It. novembra: Zetland, Antwerp; Westphalia, Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen. 24. novembra: Pres. WlUon, Trst; Berlin. Brem«n 25. novembra: Mauritania, Cherbourg; Rocham-beau, Havre. tt. novembra: Albert Ballln, Hamburg. 2». novembra: Homeric. Cherbourg- Suffren. Havre; 'America. Bremen. 1. decembra: Muenehen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitan.a, Cherbourg: De Graase, Havre; Arabic, Hamburg . S. decembra: Thuringia, Hamburg. B- decembra: Leviathan. Cherbourg: Parts .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trat. 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luelzow, Bremen. 12. decembra: Homer, c. Cherbourg: i^i Savol«, Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen. 13. decembra: .' Columbus, Cherbourg; Bremen. 16. decembra: Mfcuretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Anrfania, Hamburg. ' .. 22. decembra: Roohambeau. Havre. 26.- decembra: Taris, Havre; Cleveland, Hamburg; Prt-s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Premen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. DECJA FRIZURA PRED SODIŠČEM Deeja frizura, ki jo tako cesto zahteva moda, je marsikateremu delodajalcu že delala preglavice. Dogodili so se celo slučaji, da se je morala z-njo-'baviti sodnija. Prihodnje dni pride pred trgovinskim sodiščem v Anversi zopet tak slučaj na razpravo. Sodnik se bo baril s to::bo. ki sta jo naperili dve mladi dami zoper svojega delodajalca. V veliki trgovini v Anversi sta* si pred kratkim vbili dve srčkani prodajalki v kodrasto glavico, da morata žrtvovati svoje krasne la-•ie neusmiljeni modi. Prihodnji •lan sta prišli v trgovino z ostriženimi lasmi. Lastnik nemara nima smi.sla za modo in je zato krat-konialo izjavil mladima damama s katerima je bil dotlej popolnoma zadovoljen, da ju odpušča iz službe, češ, da kratki lasje nikakor niso v skladu z dostojanstvom in resnostjo. k»i jo upravičeno sine zahtevati od svojega osobja. Na tako nenavadni način odpuščeni prodajalki se vda nista bili zadovoljni s tako drakoiLskini pojmovanjem ženske mode in sta se obrnili do odvetnika. Branitelj je najprej poslal trgovcu energično pismo v katerem mu je pretil s tožbo in visoko odškodnino ako takoj ne prekliče neupravičenega odpusta, iz služfce. Ker se pa delodajalec ni brigal za te pretnje odvetnika, sta prodajalki vložili tožbo pri trgovinskem sodišču. Vsa Anversa je sedaj rado ve d na. kaj poreče sodnik k tej stvari in na kakšno stališče se bodo postavjli jurist i, ki so v vseh ]*> svetnih stvareh najvišja instanca? Ali bodo smatrali kratko ostrižene ženske lase za toliko vredne, da jih bodo vzeli za resno pod. lago pri svoji razsodbi? Dospela je VELIKA Blaznikova PRATIKA za leto 1926. Cena 25e komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zmimivih navedb tudi zgo-dpvina 200 letnega obstanka. Prva prat'kn j^ namreč izšla 1. 1726. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Križanke pod cenzuro Državno pravdništvo v Budimpešti je uvedlo cenzuro na križanke. Izdalo je naredbo. po kateri se morajo vse periodične tiskovine. ki vsebujejo križanke, hkrati z rešitvami predlagti državnemu pravdništvu istočasno z dolžnost-nim izvodom lista. Vzrok za to odredbo ni znan. Xekateri domnevajo. da se je odločilo državno pravdništvo v Budimpešti za ta nenavaden korak, ker je legitimir