NAŠI RAZGOVORI Vidic Andrej: Šolu. Zjutraj zgodaj vstanem Ko stopini v šolsko sobo, in hitro se napravim, pripravim zvezek in pero pomolim, se umijem ter mirno čakam za klopjo, in v šolo se odpravim. da se učenci vsi zbero. In kadar poje šolski zvonec, tedaj je klepetanja konec, in brž vstanemo in molimo, da bi vse po sreči šlo. Dan i ca: Moje cvetje. Moje cvetje v gredi Glavicam zvenelim tožno klanja glave, mrzel vetrič poje sluti mrzlo koso svojo tožno pesem, zimsko iz daljave. žalostinke svoje. Globlje klanja cvetje glavice zvenele, iz dalje pa meglice bližajo se bele. S e v e r i n : Ladjica. Le naložimo na ladjico našo svile, bombaža in drugih stvari, jadra papirnata bela razpnimo, urno se, vetrič, vanje upri! Slušal je vetrič, se v jadra upr], ej, kako barčica vam je hitela — toda nesreče! — nilinska kolesa ladjico šibko čisto so zmlela. Stanislur Zarnik: Rad sem pregledaval poslane sličice: goro z 1110-gočno romarsko cerkvijo, zajčka ob poti, račice v potoku, še eno cerkvico s pla-ninami v ozadju, pa aeroplan, in povsod, na vsaki sliki na nebu solnce, ljubo, dobro, zdravo, smehljajoče se solnce. Dragi slikarček Stanko, želim Ti, da Ti v življenju nikoli ne zagrne svetlega solnca črn oblak, da bo Tvoja duša vedno tako polna zdrave vedrosti, kakor so Tvoje sličice polne solnca! Lepo bodi pozdravljen! Vidic Andrej: Tič si pa, tič! Mirno čakaš za(!) klopjo, da se učenci vsi zbero, in ko zapoje šolski zvonec, no, tedaj je klepetanja konec. Gotovo součenci riiso tolikanj pridni, kot si Ti, ki niirno čakaš — za klopjo. Želim Ti dober uspeh in oglasi se kmalu spet kaj, da malo pokramljava! Ivan Javor : Pripovedka o carju še ne velja, poleg tega po načinu pripo-vedovanja ne sodi v naš list. čudno, da se tega ne zavedate. »Očka so konjička vpregli« takisto ne prepriča, resda teko verzi kaj gladko, samo misli, zaokroženosti še ni. Morda pošljete kaj drugega. C. M. Hribarski: Poslane stvavi žal niso še za tisk. Če že hočete pre-vajati iz nemščine, skrbite za lirezhibno jezikovno stran prevoda. Pišete: podvzeti, izključeno, v tem slučaju, izvesti i. dr., kar ni lepo niti v trgovskem pismu, kaj šele v lepi književnosti. Košič Karel: Potovanje dveh palčkov si »prosto« poslovenil iz nemškega. Za vajo so tudi prevajanja priporočljiva. Drugič gotovo pošlješ že kaj svojega, originalnega. Pozdrav! Vasovalec.