Politični ogled. Dunajska vlada veodar ai sostavila posebae liste svojih kaadidatov za česko ia sicer, kakor se aiisli zato ae, ker se je bala, da aebi aašla zadost veljavaib mož, ki aebi protestovali, da bi se ajih iraeaa stavila aa tako listo. 0 ministerski-krizi aa Duaaju je zdaj spet vse tibo, mislimo zato, da je bil časaikarski hru;) v tej zadevi saaio aarejeo šaader astavoverne straake, ki z vso silo dela opozicijo proti vezdajai vladi. Ustavoveraeži bi radi aarareč spet iaieli za aiiaiatre Giskra, Herbsta, Potockija, Lasaerja, Streaiayerja, Pillersdorfa, ia morebiti tudi Rechbauerja, ia pred vseni kot aiiaisterskega predsedaika kajeza Auersperga. Ta klic je sicer zdaj spet oaiolkaol. Da bi taki gospodje ustavoveniežera po volji bili, to ai dvomiti, težko bodo veadar prišli aa krmilo. Mi ai8terstvo ima apet aeki aov program. Pravi se aaaireč, da hoče Poljakom vae dovoliti, kar zahtevajo ia si je tako celo piikupiti. čehoai pa hoče dokazati, da bode njihova dalja opozicija brez vsakega uspeha, aoče ae vendar celo svaditi s Čehi. — V državnetu zboru boče astaaoviti aeko sredajo stranko, posebao iz velikih posestaikov ia tako aemško večiao potreti, v verskih zadevah ae bode šlo dalje dajie razdraži fevdalce. Iz aemakih oglasov glede" volitve v Česki, se spet zadost jasao vidi, da zastopcem Neiacev v Česki ia Moravaki ai mar za porazumljeaje z državopravao opozicijo če8ko ae v, ae zaaaj drž. zb^. To je sicer že dalaej bilo zaaao celemu svetu, saaio aaše miaisterstvo še tega zdaj ali aoče vedeti, ali res ae ve. če bi opozicija tudi ala v drž. zbor ia bi tamo imela dve tretjiai ia bi te dve tretjiai večiaa aa podlagi deceaibei'8ke ustave prizaa državao pravo kroae česke, bi vse aič nt poaiagalo. Neaiški poslaaci, kakor kažejo njih oglasi, bi proti ternu popolBoma pravilaemu postopaaja tadi bili, rekoč: ^da se astava po astavfli poti ae ame avojega apliva zaebiti." Na Českeai zdaj 3/8 Bemakih prebivalcev toliko velja, kot 5/8 Gehov, iu Ba Moravskem 74 Neincev toliko kakor 3/4 Čehov. Hervaški deželai zbor se je apet začel 20. t. m., ali samo zato, da vredi deželae dohodke io stroške za pribodaje leto. — V Berolia pride vsak daa aeverjetao maogo prošeaj do vlade, ktere pošiljajo vdove, kteriai je vojska vzela može. da bi se ajim dala podpora za živež. V Vestfalski je samo pretekli mesec prosilo take podpore 11.817 vdov, otrok teh vdov pa je 22.723. V pokrajiaah Poreaskib zabteva podpore 14.312 udov ia 29.619 otrok. Haaovraasko vlado prosi podpore 9624 vdov in 26.418 otrok. Vrh omeajeaih pa po pod- pori kliče 80.000 žen ia otrok, ki imajo može in očete pri armadi ia so tedaj brez zaslužka. Dalje je prišlo ozaanilo v Berolin, da Poznaaska dežela zdaj ne more plačati davkov, ker je uboštvo v deželi preveliko. Emet ae more orati zarad pomaajkaaja pomagačev, fabrike so skorej vse zaprte toraj tamo tudi ni zaslužka. V Francoski vlada šezmiromvse mogočepripravlja, za brambo. Iz Rima se piše, da je fiaaačai minister Sella, v svojem nagovoru rekel, aa rimsko komisijo, da bo kralja naznanil želje rimskega ljudstva, da naj pride v Rim, ia da bode Rira gotovo postal prestolao mesto, kar se še veadar mora izreči po parlamentarni postavi. Iz Petrograda se piše, da je pruski vojaški pooblastnik odšel s pismom na kralja Wilhelma.