ŠT.9 - XIII STROKOVNO GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE VSEBINA F. Berglez — Naš praznik V. Habjan — Upokojenci 17. september S. Grbec — Na praksi Nova kotlarna dela Induplati v ljubljanski pod- Dr. F. Jerovec — Obračun zvezni ligi za I. polletje 1964 Obiskali bodo naSe sode- Izdelan je proizvodni plan lavce-bolnike za 1965 V. Habjan — Obvestila iz v juliju dvig OD za 7—8 % kadrovske službe Vesti Osmrtnica za Jožetom Ul- Nove komisije DS čarjem Zahvala — Čestitka L. Zabukovec — Proizvodnja v mesecu juliju 1964 J. Mavko — Prodaja v juliju 1964 I. Slabe — Elektromotorji v Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. tekstilni industriji Natisnila in klišeje izdelala V Preserjah »samo- Tiskarna »Jože Moškrič« v postrežba« Ljubljani INDUPLATI z zahodne strani Na desni strani objekt nove toplarne s 50 m visokim dimnikom Naš praznik, 17. september Letos bomo že petnajstič proslavljali 17. september, dan, na katerega je pred petnajstimi leti delovni kolektiv Induplati prevzel tovarno v upravljanje. Na ta res zgodovinski in pomembni dan nas spominja vzidana plošča z napisom, ki se prične z besedami: »Zgodovinskega dne 17. septembra 1950 je delovni kolektiv ...« itd. Ta plošča se nahaja na stopnišču upravne zgradbe in nas bo vedno spominjala trenutkov, v katerih so se uresničevale besede največjega borca, voditelja in učitelja delavskih množic, njihovega prvega filozofa, Karla Marxa: Tovarne delavcem! Trenutki predajanja tovarne v roke neposrednim proizvajalcem in odslej tudi upravljalcem, so bili tisti trenutki, po katerih so hrepeneli in še hrepenijo milijoni delavcev širom sveta, to so bili tisti trenutki, za katere so se borile cele generacije delavcev v teh zadnjih stoletjih, trenutki, za katere so trpele milijonske množice zatiranih delavcev in končno, to so bili trenutki, za katere so prelivali kri in umirali najvrednejši ljudje naše domovine v revoluciji proti kapitalističnim izkoriščevalcem in narodnim sovražnikom. S svojim hrabrim bojem, ljubeznijo do domovine in soljudi, so nam priborili ne samo svobodo, temveč tudi pravico do odločanja v vseh zadevah, ki se nanašajo na našo sedanjost in bodočnost, priborili so nam pravico do življenja, ki ga krojimo tako, da bo nam in našim zanamcem kar najbolj lepo. Res je, nikdar jim ne bomo mogli izraziti vse dolžno spoštovanje in hvaležnost, ki jo čutimo. S temi mislimi se ozrimo na prehojeno pot v teh petnajstih letih in vidimo lahko to, nad katerim se čudi ves svet in nad katerim se radujejo naša srca in srca vseh prijateljskih narodov. Iz prejšnje, zaostale poljedelske kraljevine Jugoslavije, smo z žulji' svojih rok zgradili moderno Jugoslavijo, socialistično domovino naših narodov, ki je že vzgled mnogim narodom v svetu kot najodločnejša borka za mir in miroljubno sožitje med narodi. Naša domovina je sedaj napredna industrijska država, katere proizvodi so na tujih tržiščih vsak dan bolj iskani, naša socialistična Jugosla- vija je tudi prva in edina država, kjer so proizvajalci resnično tudi upravljalci. In prav temu se moramo pravzaprav za vse zahvaliti. Zahvaliti se moramo delavcem, ki so poleg vseh ostalih problemov še vedno našli čas, voljo, veselje in ljubezen, da so se učili upravljati in skrbeti, ampak ne samo za sebe, temveč za celotno družbo. Zahvaliti se jim moramo, da niso odnehali pri vseh začetnih težavah, da so se pregrizli skozi vse probleme in tako zgradili močan temelj vsej naši družbi — delavsko in družbeno samoupravljanje. Res je, delavsko samoupravljanje je tisti temeljni kamen naše bodočnosti, tisto zagotovilo, ki nam zagotavlja, da delamo samo za sebe in ne za domače in tuje izkoriščevalce, delavsko samoupravljanje je način, ki nam omogoča, da gre celotna naša družba v vseh pogledih tako strmo navzgor po poti uspeha. Vsi se zavedamo in vedno se moramo zavedati, da so le oblike delavskega samoupravljanja tiste najprivlač-nejše oblike vladanja, ki ga izvaja delavski razred, razred delavcev in upravljalcev obenem. Delavci moramo proizvajati čim več in čim bolj kvalitetno, kot upravljalci pa moramo pridobljena sredstva kar najbolj gospodarsko izkoriščati v skladu s potrebami celotne družbe. Zato se mora vsak izmed nas zavedati dolžnosti in pravic, ki jih ima kot delavec in še posebno kot upravljalec. Te dolžnosti nikakor niso majhne, saj ne gre samo za posameznika, temveč tudi za celotno družbo, ki jo moramo bolj okrepiti, da bo sposobna reševati vse probleme in naloge, ki so postavljene pred njo. Tudi sistem delavskega samoupravljanja moramo krepiti, obnavljati in ga prilagajati, tako da bomo dosegali še lepše uspehe in bomo še hitreje dosegli naš cilj — socializem. Razumljivo pa je, da vsega tega ne bomo mogli doseči, če se vsi ne bomo zavedali svojih nalog, se pripravljali nanje, jih izpolnjevali z vso možno prizadevnostjo. Razumljivo pa je tudi, da brez znanja ne gre in zato se moramo prvo učiti, učiti in še učiti, tako delati, kakor tudi upravljati. Nova koHarna dela V soboto, 15. avgusta, je bila slavnostna otvoritev nove kotlarne INDUPLATI. Za nas pomembnega dogodka so se udeležili predsednik občinske skupščine Domžale Jože Pogačnik, direktor komunalne banke F. Klemenc, konstruktorji in tehniki tovarne parnih kotlov Duro Bakovič iz Slavonskega Broda, inšpektorji in strokovnjaki za tovrstne strojne naprave za Slovenijo iz Ljubljane, domači in tuji izvajalci del, člani UO našega podjetja ter drugi gostje. Zbrane goste je pozdravil direktor Marinc ter v krajšem govoru omenil pomen objekta, katerega smo zgradili skoraj izključno iz lastnih sredstev za 200 milijonov dinarjev. »Že ob mojem prihodu v Induplati, pred 16 leti,« je rekel direktor, »je bilo vprašanje gradnje nove kotlarne aktualno. Realizacijo smo vedno znova odložili največkrat iz finančnih razlogov. Lansko leto pa je postala stvar tako pereča, da smo morali pričeti z deli, ki so bila po zaslugi vseh izvajalcev del v rekordnem času končana. Ko otvarjamo nov objekt se zavedamo, da je to naše srce, ki nam bo dajalo v prihodnje moči in možnost nadaljnje proizvodnje.« Vrvico pred vhodom v novi objekt je prerezal predsednik DS Jože Klešnik, trak na pogonskem vzvo- du popolnoma mehaniziranega .kotla pa inšpektor parnih kotlov inženir Mirko Torož. Gostje so si nato ogledali objekt in strojne naprave ter se o izvršenem pohvalno izrazili. Res je nemogoče primerjati delovne pogoje ljudi, zaposlenih v novi kotlarni s pogoji onih, ki strežejo kotlu v desetletja stari kotlarni. Načrtovalci so predvideli vse zahteve današnjega časa ter naredili vse delovne in sanitarne prostore tako, da so ne le praktični pač pa tudi lični in udobni. V prihodnje bo odpadlo težko delo razkladanja premoga iz železniških vagonov, nadalje transport premoga do elevatorja, samo kurjenje ter slednjič še odvažanje ogorkov iz kotlarne. V novi kotlarni so vsa ta dela mehanizirana ter bo človek le posluževal stroje, delal pa bo stroj. Ob letošnji 15. obletnici samoupravljanja s ponosom zremo na prehojeno pot ter se skupno veselimo doseženih uspehov. Nova kotlarna je bila za kolektiv velikansko breme toda sedaj jo imamo in ponosni smo nanjo. Obračun za 1. polletje 1964 30. junija obračunajo delovne organizacije prvič v letu svoje dosežene rezultate z družbo. Obračun za prvo polletje nam daje tudi vedno določene smernice za naše delo v tekočem letu, odnosno za drugo polletje. Prav tako pa nam obračun za prvo polletje že daje osnove za planiranje koriščenja in delitve ustvarjenih sredstev čistega dohodka za naslednje leto. V letošnjem letu so rezultati precej drugačni kot leta 1963, vsekakor so mnogo boljši. V nadaljnjem si oglejmo posamezne vrednostne rezultate v odnosu na planirane za 1. 1964 in na dejansko ustvarjene v 1. 1963. PROIZVODNJA spremljana po posameznih obratih je dosegla po vrednosti sledeče rezultate v I. polletju v 000 din Pla- nirano Dejansko 1963 Dejansko 1964 Indeks plan na 1963 Predilnica 449 411 398 189 437 248 97,3 109,8 Tkalnica 1 254 951 1 126 596 1 162 607 92,6 103,2 Oplemenitilnica 300 167 200 860 196 968 65,6 98,1 Konfekcija 314 023 235 602 293 075 93,3 124,4 Podjetje kot celota 1 618 229 1 375 520 1 492 571 92,2 108,5 Planskih nalog nismo dosegli v nobenem obratu in tudi podjetje kot celota ne. Eden splošnih vzrokov, da planirane proizvodnje nismo dosegli je bil v pomanjkanju delovne sile. Poleg tega smo v tkalnici zamenjavali stroje, oplemenitilnica nima zadostnih kapacitet, konfekciji pa je primanjkovalo sestavnih delov za šotore. Primanjkljaj delovne sile nasproti planirani je bil v prvem polletju pri nas precejšen in je znašal 2,2 »/o, kar predstavlja 25 ljudi. Pri primerjavi vrednot letos ustvarjene proizvodnje z lanskoletno vidimo, da so vsi obrati, razen ople-menetilnice, napravili več kot v 1. 1963, kar velja tudi za podjetje kot celoto, saj je lanskoletna proizvodnja presežena kar za 8,5 ®/o. Primerjalna slika obsega proizvodnje in proizvodnosti v posameznih obratih in pri podjetju kot celoti pa je takšna, kot je prikazana v razpredelnici: Kotlarno je stavil v pogon inž. Torož. Na sliki od leve proti desni V. Orehek, S. Marolt, inž. Torož in M. Pintarič Povprečje 1963 V polletju 1964 Indeks Predilnica kg/h 1,54 1,7 110,4 Tkalnica m'/h 4,5 4,6 102,2 Oplemenitilnica tm/h 31,7 31,8 100,3 Konfekcija din/h 363,2 407,3 112,1 Podjetje din/h 1265 1379 109,0 Storilnost se je v vseh obratih povečala. Povprečno znaša to povečanje za celotno podjetje 9”/o nasproti lanskemu letu. Ustvarili smo z manjšo delovno silo v 42-urnem delovnem času več kot v istem razdobju lanskega leta. Vsekakor pa se moramo v drugem polletju potruditi, da dosežemo planske rezultate. PRODAJA. Rezultat prodaje je zelo zadovoljiv, posebno še ker smo za celih 5 %> presegli celo plansko obveznost izvoza. Prestavitev »šupe« za zaboje in les. Podiranje se prične tam, kjer se gradnja konča Na južni strani raste hkrati skelet za novo skladišče zabojev. Lokacija je junkcionalnejša od sedanje in obeta boljše poslovanje Plan 1964 1963 1964 Indeks plan na 1963 Vrednost prodanega blaga 1 891 624 1 508 122 1 932 600 102,2 128,1 Prodali smo za 2,2®/» več, kot smo planirali kar je za 28,1 °/o več kot v prvem polletju 1963. FINANČNI REZULTAT primerjamo v naslednjih treh pokazateljih: Iz razpredelnice sledi, da smo že v I. polletju povečali osebne dohodke v višjem odnosu, kot smo povečali produktivnost. Z junijskim povečanjem smo dosegli že 26,3 ®/» višje osebne dohodke kot so bili v lanskem letu, torej že za dobro četrtino, kar gre pa predvsem na račun slabše plačanih delovnin mest, ki so pridobila sorazmerno največ. Z ozirom na ukrepe naših zveznih organov lahko pričakujemo, da se bodo osebni dohodki še zvišali, pri čemer pa seveda ne smemo pozabiti na potrebna sredstva za obstoječe obveznosti in uspešen razvoj. Plan 1964 1963 1964 Indeks p?an na 1963 Narodni dohodek 707 435 537 674 762 288 107,8 141,8 Dohodek 504 143 384 029 585 006 116,0 152,3 Cisti dohodek 428 522 311 869 497 255 116,0 159,4 Vsi trije nam pokažejo izredno lep dosežen uspeh z ozirom na planiranega in posebno še v primerjavi z lanskim letom. Kot posledica navedenega so boljši tudi vsi pokazatelji rentabilnosti in ekonomičnosti in sicer: 1963 1964 Indeks Rentabilnost vloženih sredstev 0,54 0,73 135,2 Rentabilnost celotnega dohodka 0,292 0,352 120,5 Družbena rentabilnost 0,7 0,87 124,3 Ekonomičnost podjetja 1,09 1,17 107,2 Družbena ekonomičnost 0,63 0,74 117,5 Navedeni rezultati so boljši kot smo jih pričakovali, so pa posledica uvajanja nove proizvodnje (sin-tetrike) in prečiščenega asortimenta gotovih izdelkov. Iz proizvodnje smo izločili postopoma vse one izdelke, ki niso imeli ustaljenega dohodka, ker so bili za nas nerentabilni in resna ovira za nadaljnji razvoj podjetja. SREDSTVA PODJETJA po obračunu za prvo polletje so bila sledeča: Plan 1964 1963 1964 Indeks planu na 1903 Cisti dohodek 428 522 331 869 497 255 116,0 159,4 Za osebne dohodke 370 093 29 (T955 352 624 95,3 121,2 Za sklade 58 429 20 914 144 631 247,5 691,6 Iz podatkov sledi, da so podjetju ostala na razpolago znantno večja sredstva kot v prvem polletju preteklega leta. Za osebne dohodke smo imeli na razpolago din 61 669 000 več. Za sklade pa je v bruto znesku ostalo 123 717 000 din več, kakor v istem razdobju leta 1963. Na podlagi rezultatov je DS odobril še dodatno povečanje OD z veljavnostjo od 1. VI. in 1. VII. dalje. Povprečni osebni dohodki po obratih in za podjetje kot celoto so bili naslednji: d> O S CU2 o a > AS OJ V S Indeks na 1963 I. poli. 1964 Predilnica 26 034 30 000 115,2 33 400 128,3 111,3 Tkalnica 25 098 28 519 113,6 32 165 128,2 112,8 Oplmenetilnica 29 527 31 265 105,9 34 465 116,7 110,2 Konfekcija 25 537 30 061 117,7 31 661 124,0 105,3 Podjetje v celoti 28 494 32 344 113,5 35 981 126,3 111,2 Izdelan je proizvodni plan za 1965 V petek 21. avgusta letos je tehnična služba predložila v celoti izdelan proizvodni plan za 1965. »Doslej smo ta predlog imenovali izbiro vzorcev ali kolekcije«, je rekel direktor Marinc, »danes pa to upravičeno imenujemo proizvodni plan za naslednje leto«. V predloženem materialu smo našli vso potrebno dokumentacijo za proizvodnjo v prihodnjem letu. Vsak posamezen izdelek našega podjetja je bil na rešetu ter predstavljal v dokončni odločitvi tudi uvrstitev v proizvodnjo v prihodnjem letu. Med izdelki naše tovarne je več popolnoma novih, s katerimi se bomo trgu predstavili kasneje. Z gotovostjo pa lahko že danes trdimo, da so vsi izdelki okusno in kvalitetno izdelani ter bodo opremljeni z našim zaščitnim znakom, ki bo kupcu jamčil original INDUPLATI proizvod. Pri sestavi proizvodnega plana so tokrat sodelovali samo tehniki brez finančnikov vkljub temu pa nam je že poznano, da bo vrednostno porasla bruto proizvodnja za nekaj sto milijonov na preko 4 milijarde dinarjev. Točno pa bomo o teh številkah poročali, ko bodo izdelani tudi finančni plani za naslednje leto. Ob koncu dela je bilo sklenjeno, da se bo pripravila za naš praznik manjša razstava naših izdelkov. Posebna pozornost bo posvečena grafičnemu prikazu našega dela in napredka. Prav je zatorej, da si ob praznovanju 17. septembra, ki bo v soboto 19. septembra sodelavci in njihovi svojci ogledajo tudi to razstavo, ki je prav njim namenjena. V juliju dvig »OD« za 7-8% V ponedeljek 3. avgusta je DS pod predsedstvom Jožeta Klešnika na svoji 3. redni seji razpravljal o finančnih rezultatih in o predlogu tarifne komisije, katera je predlagala dvig OD za 7—8®/o. Komisija je predlagala, da naj se dvigne OD za 15 din/h pri tistih OD, ki so ocenjeni do 128 točk. Pri višje ocenjenih delovnih mestih naj se OD dvigne za 10 din/h. Denarna sredstva za izplačilo gredo zaenkrat iz centralnih sredstev, zato ne bremeni cenikov posameznih oddelkov oz. obratov. DS je predlog v celoti sprejel in sklenil, da se sprejeti predlog uveljavi s 1. julijem letos. Analiza izkazuje, da znaša v podjetju sedaj povprečni OD 38 000 din in bo, če bodo izpolnjene planske naloge znašal ob koncu leta 1964 celih 40 000 din kar je nad povprečjem v tekstilni industriji. Ugotovljeno je bilo nadalje, da smo imeli v juniju v podjetju samo 40 ljudi katerih OD je bil izpod 25 000 din. To so bili samo, je bilo rečeno, novinci in delavci, ki ne dosežejo norme. Člani DS so imeli pripombe na proizvodnost na Riitti statvah, ki ne dajo od sebe pričakovanega. Ugotovljeno je bilo, da za te stroje nimamo zadostnih rezervnih delov, ker se stroji radi lomijo. V diskusiji je bilo poudarjeno, da se je OD v tkalnici, našem največjem obratu, dvignil za 32 %>. V tej diskusiji je bil sprejet sklep, da se v naslednjih dneh (po seji tega DS) na proizvodnih sestankih v posameznih oddelkih ljudem razloži naše težnje in naše uspehe. Člani uprave podjetja so v diskusiji na iznešene nepravilnosti poudarili, da bodo vse napake odpravili ali popravili glede na njihov izvor. Predsednik DS je opozoril člane DS, da članom kolektiva tolmačijo sorazmerno visoke OD, katere bodo (so prejeli 15. avgusta) za mesec julij, ker je imel julij 1964 26 delovnih dni, medtem ko jih bo imel avgust samo 22. Razlika 4 dni pa predstavlja nekaj tisočakov OD. To tolmačenje je potrebno, da ne bodo delavci slabo informirani o nihanju OD tekom mesecev. Ing. Franc Verhovec, novi obratovodja pripravljalnice VESTI PLAN IZVOZA PRESEŽEN Iz analize našega poslovanja, podane na zadnjem zasedanju UO dne 24. julija je razvidno, da smo v prodaji uspeli in pri tem celo presegli plan izvoza za I. polletje 1964 s 5 ®/o. BOLJŠE KOT LANI Rentabilnost vloženega dela sc je v primerjavi s preteklim letom izboljšala za 63,7 °/o. Ta rezultat velja za oceno vloženega dela na 1 efektivno uro. V celoti se je v družbenem materialu rentabilnost dvignila nasproti prejšnjemu letu za 24,3 "/o, produktivnost za 50,1 ”/0 in ekonomičnost za 17,5 “/o. NOV PROIZVODNI OBRAT S sklepom UO in DS se osamosvoji kot poseben obrat EE pripravljalnica. Za obratovodjo je UO imenoval ing. Franca Verhovca. Samoupravni organi so sklenili, da se na predlog finančnega vodje prenese 2 204 000 din bruto iz neobveznega rezervnega sklada v poslovni sklad podjetja. V zobni ambulanti bodo zamenjali tla ker so sedanja preperela. Delo gre v breme podjetja. POVRAČILO POTNIH STROŠKOV UO je sklenil, da se v prihodnje povrnejo prevozni stroški nad 600 din vsem našim zaposlenim delavcem, ki se vozijo na delo najmanj 10 km daleč z najcenejšim javnim prometnim sredstvom (vlak ali avtobus). PREKVALIFIKACIJE UO je sprejel sklep, da se 21 delavcem v tkalnici da naziv polkvalificirani tkalec. Administracijo uredi center za izobrazbo v podjetju. NOVE KOMISIJE DS Delavski svet je na svoji seji konec julija letos imenoval nove člane v naslednje komisije: Disciplinska komisija: Jože Drolc — predsednik (Milan Narat — namestnik) Marija Gorjup (Vika Bec) Alojz Zupan (Slavko Osolin) HTV komisija: ing. Srečo Bergant — predsednik dr. Marija Šiška Anton Škarja Ivan Slabe Mirko Kašnik Stanovanjska komisija: Viktor Ves — predsednik Slavka Režek Stane Pislak Komisija za usklajevanje pravilnika za delitev OD: Lado Zabukovec — predsednik Franc Berglez — tajnik dr. Franc Jerovec Janko Ukmar Ivan Deržič Komisija za zaposlovanje žena, mladoletnikov in invalidov: Vera Habjan — predsednik dr. Marija Šiška Majda Škrinjar Komisija za odpis in cenitev osnovnih sredstev: Lado Zabukovec — predsednik Angela Deržič Stane Marolt Proizvodnja v mesecu juliju 1964 Prvič letos sta oba večja obrata naše tovarne izpolnila svojo proizvodno nalogo. Predilnica je s for-sirano proizvodnjo 3.4 KK precej presegla svoj plan, tkalnici pa je delo med dopustom prineslo votke za preseganje plana. Proizvodnja po obratih je izgledala takole: Plan julij 1964 Indeks julij 1963 Predilnica 112,7 °/o 116,0 °/o Tkalnica 104,4 «/o 101,5 "/o Plemenetilnica 94,5 «/» 84,3 ®/o Tiskarna 64,0 "/o 79,5 ®/o Konfekcija 85,0 "/o 91,5 «/o Osebni dohodki so se v juliju povečali za od 6—7 "/o in sicer za dodatek (za 2700 din do ocenitve delovnega mesta 128 točk in za 1800 din za ostala delovna mesta), zaradi podražitve nekaterih prehrambenih artiklov, dočim se vrednost točke ni izpremenila. Elektromotorji v tekstilni industriji Nadaljevanje in konec Elektromotorji v predilnici so v glavnem normalne zaprte izvedbe, pretežno z 950 vrt./min. Izjema so le elektromotorji v mokri predilnici. Tu imamo posebej skonstruirane motorje. Njihova pomembna lastnost je ta, da je mogoče njihovo število vrtljajev regulirati od 600 do 1200 vrt./min. Ti motorji prav lepo delujejo v bombažnih predilnicah. V naši mokri predilnici pa so pogoji zaradi vlage in temperaturnih sprememb izredno težavni. Prav iz tega razloga so nekateri motorji trajno preobremenjeni, le-to pa močno skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Elektromotor pri mungi (likalnica) Skoro vsi elektromotorji v predilnici so opremljeni z modernimi zračnimi kontaktorji (mokra predilnica ima zastarele oljne kontaktorje). V dokaz, kako pomembni so moderni zračni kontaktorji, navajam naslednja dejstva: Predilni stroji, ki so jih montirali v našem podjetju leta 1937, so bili opremljeni z oljnimi kontaktorji z bakrenimi kontakti, tedaj najmodernejše izvedbe. Dobavila jih je svetovno znana tvrdka Klock-ner & Moeller. Ti kontaktorji pa so zahtevali redne preglede (vsakih 14 dni), povezane s čiščenjem in piljenjem bakrenih kontaktov ter večkratno menjavanje olja. Olje v kontaktorjih je sploh poglavje zase. Pri delovanju stikala pljuska olje na priključene žice, ka- Prodaja v juliju 1964 Čeprav je smatrati mesec julij za mesec dopustov je prodaja tekla v redu in je bil vrednostni plan dosežen s 108,6"/». Porast prodaje je bil izkazan v bombažni grupi, dočim je v pollaneni malo popustil. Ostale grupe so v prodaji na istem nivoju kot prejšnji mesec. Popraševanje po velikih šotorih je v tem mesecu popustilo, dočim so bili več iskani manjši, tj. ►►Študent'« in ►►Krvavec«. V enobarvnem platnu smo desortirani; stalno primanjkujejo barve: rdeča, staro zlata, svetlo zelena, ki so vseskozi iskane. Zaloga gotovih izdelkov se je znižala, kar je pripisati izpadu proizvodnje v času remonta in prodaji v istem času. Makulaturnega blaga je bilo v mesecu poročanja 5632 m2, torej nekaj manj kot v juniju, kar gre na račun izpada proizvodnje. Izvoz je bil dosežen v tem mesecu 108,27 "hi, in sicer v jadrovini, gradlu za žimnice in tiskanem platnu. Kumulativno za sedem mesecev plan dosegamo in je bil izpolnjen s 105,85 °/i>. terih izolacija deluje kot stenj pri petrolejki, le-ta pa potegne olje tudi 1 m daleč po žicah. Posledica tega je seveda prehitro staranje izolacije. No, pa se povrnimo k bakrenim kontaktom. Le-te smo opremili s srebrnimi kontakti v obliki zakovice. In glej čudo! Olja v stikalu ne rabimo več, stikala ni treba več čistiti. Brezhibno delujejo nekaj let, ne da bi jih v tem času še kaj pogledali. Vsa skrivnost tiči v mezincu! Pri stikanju se kontakti ožgejo, pri tem nastane oksid; bakreni je zelo slab prevodnik električnega toka. Srebrni oksid pa prevaja praktično enako dobro kakor čisto srebro. Elektromotrji in ostala električna oprema v plemenitilnici Tudi v tem obratu so elektromotorji normalne zaprte izvedbe, ki so za pogon žigrov nekoliko boljše izolirani (tropska izvedba). Elektromotorji, ki so montirani pod stropom, kjer temperatura presega maksimalno dovoljeno temperaturo motorjev, pa so nekoliko močnejši, da se preveč ne segrejejo. Posebno vrsto elektromotorja predstavlja le pogonski motor centrifuge zavoljo oblike in zelo težavnega zagona ter precej dolgotrajnega pospeševanja. Stikala v plemenitilnici so razen nekaterih izjem daljinska. Razdelilniki so centralni. Razdelilnika za stroje v barvarni pa sta montirana celo izven prostora barvarne, ker bi sicer električna oprema, ki je v tem oddelku precej zapletena zavoljo težavnih pogojev (voda, para, kisline in lugi), prekmalu propadla. Elektromotorji in ostala oprema v konfekciji Motorji za šivalne stroje so izdelani prav nalašč za ta namen. Opremljeni so s sklopkami. Nekaj stikal je posebne izvedbe. Med posebne motorje v tem obratu spadajo še motorji v orodjih za rezanje blaga. Važne naprave v konfekciji so tudi električni likalniki, ki sicer ne spadajo v ta sestavek, smatram pa za primerno’, da spregovorimo tudi o njih nekoliko besed. Navadni gospodinjski likalniki moči 450 W, avtomatični gospodinjski likalnik moči 100 W in pa krojaški likalnik moči okrog 800 W so tri vrste, katere uporabljamo. V prvih dveh vrstah velja omeniti to, da jih je vedno mnogo na popravilu v delavnici. Temu se ne smemo čuditi, saj je tak likalnik v tovarni v uporabi nemalokrat v dveh izmenah, v gospodinjstvu pa le nekaj ur na mesec. Nekaj pa le lahko storimo, da nam bodo dalj časa služili: ne postavljajmo jih pretrdo in pazimo na vrvice. Električne Škarje za konfekcionerje Elektromotorji in stikala v pomožnih obratih Delavnice uporabljajo običajne motorje — nekateri med njimi so še odprtega tipa. Stikala so enostavnejše izvedbe. Daljinskih stikal je manj, kot v proizvodnih obratih. Važne naprave v pomožnih obratih pa so električna orodja, predvsem vrtalni in brusilni stroji. Električna ročna orodja so zelo praktična, ker jih lahko prenašamo iz enega prostora v drugega in jih je mogoče uporabljati v vseh legah. Poleg naštetih prednosti pa je pri električnih ročnih orodjih mnogo več možnosti, da postanejo nevarna za delavce, ki z njimi rokujejo. Da se izognemo tem nevarnostim, skrbimo zato, da bodo priključni kabli in vtiči vedno v redu. V primeru okvare jih je treba dati takoj popraviti. Za zaključek še tale napotek: Ne stopajmo na električne kable! Ne premetavajmo električnega orodja! Električni ročni vrtalni stroj V TPre&erfaf) samopostrežba V petek 24. julija so v navzočnosti predstavnikov javnih in političnih forumov ter povabljenih gostov in številnih vaščanov svečano otvorili novo samopostrežno trgovino v Preserjah. Dosedanji prodajni prostor je bil v res neprimernih prostorih s popolnoma neurejenimi skladiščnimi prostori, brez sanitarij in umivalnic. Zelja prebivalcev Preserij in Jarš je prerasla v zahtevo po sodobnem lokalu. Prui nakupovalci nove samopostrežbe Zahteve, katere so prebivalci iznesli na masovnih sestankih že leta in leta, so naletele na razumevanje v lanskem poletju. Kot investitor je nastopilo trgovsko podjetje »Napredek« iz Domžal. Le-ta je dobil finančno pomoč pri okoliških kolektivih (Induplati 7 000 000 din) in tako se je »počasi«, vendar sigurno Pričela želja uresničevati. Po ogledu novega lokala samopostrežnega tipa lahko ugotovimo, da je dovolj velik in bo nekaj prihodnjih let zadovoljeval potrebe prebivalcev. Celotni prostor je podkleten. Del kletnega prostora ima vodovodna zadruga v uporabi kot skladišče za cevi, manjši hel je kurilnica za centralno gretje, vsi ostali prostori Pa služijo »samopostrežbi« kot skladiščni ali prodajni Prostori. V lokalu je na razpolago večina izdelkov, katere rabimo pri vsakdanjem življenju. Prav vsega pa ni nikjer mogoče dobiti na enem mestu! Posebnost novega lokala je tudi v tem, da je v njenem sklopu tudi prodaja kruha, mleka in mesa ter mesnih izdelkov. Prepričani smo, da bo novi lokal tudi v redu in zadovoljivo služil svojemu namenu. UPOKOJENCI ANDREJKA Angela, rojena 28. 8. 1905 v Šmartnem. Štiri razrede osnovne šole je dovršila v domačem kraju. Izhaja iz kmečke družine. Že v zgodnji mladosti je morala od doma za kruhom. Službovala je pri raznih delodajalcih. V našem podjetju se je zaposlila 1. 1951. Službovala je na raznih delovnih mestih. Pred upokojitvijo je bila zaposlena v konfekciji podjetja. KERN Vinko, rojen 19. 7. 1909 v Zg. Pirničah. Osnovno šolo je dovršil v domačem kraju. Po končanem šolanju se je izučil zidarske stroke. Pred vojno je služboval pri raznih gradbenih podjetjih oz. zidarskih mojstrih. Med prvimi se je vključil v narodno osvobodilno gibanje. Aktivno se je vključil v NOB leta 1943 in je ostal do konca vojne. Vseskozi je aktivni politični delavec. Služboval je na Okrajnem ljudskem odboru v Kamniku. V našem podjetju se je zaposlil 1. 8. 1955 na delovnem mestu zidarja. V času službovanja v našem podjetju je opravljal razne politične funkcije in bil član samoupravnih organov. Upokojen je bil z 19. 7. 1964. ŠARC Leopold, rojen 19. 11. 1908 v Homcu. Osnovnošolsko obveznost je dovršil v domačem kraju. Po končanem šolanju se je izučil ključavničarske stroke, pri Francu Ogrinu v Ljubljani. V našem podjetju se je zaposlil že leta 1926 in bil zaposlen do leta 1937. Tega leta pa se je zaposlil v podjetju Motvoz in platno Grosuplje in bil zaposlen eno leto. Ponovno se je zaposlil pri nas leta 1938 na delovnem mestu nad mojstra v tkalnici, na katerem je bil zaposlen do upokojitve 8. 8. 1964. Upokojencem želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Na praksi Hura! Konec šolskega pouka — počitnice so tu. Ne! Ne samo počitnice. Potrebna je še počitniška praksa. Za opravljanje počitniške prakse sem se obrnila na upravo Induplati. Bila sem sprejeta. Želela sem si delo v laboratoriju ker sem študentka srednje tehnične šole — kemični oddelek. Tudi v tem sem uspela. Prvi dan sem si pod vodstvom obratovodje ople-menitilnice ogledala obrat in z zanimanjem sledila tolmačenju zakaj ta naprava, kaj proizvaja ta stroj, čemu to in čemu ono. Koliko zanimivih stvari, katere še nisem nikoli v življenju videla. Torej, kakor sem že omenila sem nastopila prakso v kemičnem laboratoriju. Malce strahu je bilo v meni če se bom znašla v okolju zame popolnoma tujega sveta. Pred menoj so se vrstila vprašanja, na katera nisem našla odgovora. Toda, ves strah je bil zaman. Pozdravil me je majhen, ličen laboratorij, primerno opremljen z vsem, kar se pri delu potrebuje. Koliko novega in zanimivega sem spoznala. Tu so barvila — indanthren, indigosoli, direktna, dalje zgo- stila in kemikalije ter delo. Barvanje in tiskanje in še in še. Kaj so indanthren barvila se mi prej še sanjalo ni. Sedaj vem, da so to v vodi netopna redukcijska barvila z visokimi ocenami obstojnosti proti svetlobi, pranju, drgnjenju, potenju in ne vem komu še. Z enakimi obstojnostmi se postavljajo indigosoli. Enostavnejša za uporabo in slabša v kvaliteti so direktna barvila. Ne bom se podrobneje spuščala v te strokovne obravnave, trdim pa, da sem se marsikaj naučila. Delo v laboratoriju mi ugaja in me zato privlači. Sedaj, ko sem se pobliže seznanila z mojim bodočim delom, se bom še z večjim veseljem lotila novega šolskega leta. Na koncu — iskrena hvala upravi podjetja, ki mi je omogočila, da sem lahko opravila svojo obvezno prakso v laboratoriju Induplati. Enako zahvalo sem dolžna tudi mojim učiteljem v Induplati, ki so mi vse prijazno in podrobno pokazali in me seznanjali z mojim delom. Induplati v ljubljanski podzvezni ligi Resne poteze na mladeniškem obrazu. »Kako se bo končalo nogometno srečanje?« Telesno vzgojno društvo PARTIZAN Jarše goji že dve leti nogomet. V tem času je enajsterica društva nastopala v I. razredu in ob koncu sezone 1962/63 zasedla 2. mesto za Kočevjem in v sezoni 1963/64 3. mesto za Medvodami in Vrhniko. Letošnja uvrstitev in nova razdelitev moštev nam je odprla pot v višji razred in to v LNP kar pomeni v ljubljansko nogometno podzvezo. Povezano s tem vprašanjem je upravni odbor društva predlagal, da imetnuje nogometno sekcijo v prihodnje z imenom INDUPLATI s čimer se je strinjala tudi uprava podjetja. . Letos igrajo torej nogometaši v družbi z naslednjimi moštvi: Mengeš, Bela krajina - Črnomelj, Rudar-Hrastnik, Kočevje, Usnjar - Vrhnika, Dob, Proletarec -Zagorje, Slovan, Rudar Trbovlje, Medvode, Induplati -Jarše in Svoboda - Kisovec. Pri naštevanju je ime INDUPLATI pomešano zaradi sestave celotne slike tekmujočih. Novo v prihodnje je, da morajo nastopati pred glavno tekmo še mladinci, katere nam je enako uspelo sestaviti. Mladinci verjetno ne bodo med najboljšimi saj so doslej igrali komaj dve trening tekmi, vendar prepuščamo stvar času in bodimo pripravljeni tudi na presenečenja. Članska enajsterica vadi letos pod vodstvom trenerja Marjana Cetina in so treningi v redu obiskani. Zanimivo je tudi, da si najbolj navdušeni gledalci stalno ogledajo tudi treninge kar doslej ni bilo v navadi. Moštvo INDUPLATI bo nastopalo v vijoličastih dresih. Tekme pa bodo na domačem igrišču kakor doslej v dopoldanskem času. Gledalcem tekem še naslednje: nogometaši pričakujejo številen obisk na tekmah, uprava društva pa fair »-navijanje« brez grobih izpadov bilo do sodnika ali do nasprotnika. Tudi nogomet je šport, zato- apeliramo na vse ljubitelje te igre, da se na igrišču dostojno obnašajo in tako vplivajo tudi na ostale, ki bi se pri tem morda spozabili. Obiskali bodo nase sodelavce-bolnike V petek 7. avgusta je IO sindikalne organizacije v Induplati na svoji 12. redni seji poslušal poročilo tarifne komisije s potrebnim tolmačenjem. Sprejeti sklepi se v celoti strinjajo s sklepi DS. V nadaljevanju je IO sprejel sklep, s katerim se apelira na člane kolektiva, da do 15. novembra izkoristijo kupone za nabavo kg ostankov. Istočasno se poziva upravo podjetja — komercialni oddelek, da omogoči s primemo politiko realizacijo tega sklepa oziroma apela. Mariji Frank bo blagajna IO do nadaljnjega plačala v naši menzi hrano. Sklep je bil sprejet na priporočilo medicinske sestre, ki ga je utemeljila z neurejenim življenjem prizadete. Soglasno je bil sprejet predlog kot sklep, da se pred praznikom našega kolektiva, to je 17. september obišče vse bolnike, ki so v staležu daljši čas. Obisk bo povezan z izročitvijo primernega denarnega darila. Enako je bil sprejet sklep s katerim je dan blagajni IO nalog za kritje pogrebnih stroškov za pokojnim članom kolektiva Jožetom Ulčarjem. Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Cerar Mihaela, previjalka preje, vstopila 14. 7. 1964, 2. Malus Stanko, del. v prejemarni, vstopil 20. 7. 1964, 3. Ulaga Nadja, tekst, tehnik, vstopila 23. 7. 1964, 4. Glavič Ema, šivilja v konfekciji, vstopila 3. 8. 1964, 5. Kožan Eržebet, tkanje tkanin, vstopil 3. 8. 1964, 6. Kajzovar Marija, tkanje tkanin, vstopila 4. 8. 1964, 7. Starovašnik Marija, previjalka preje, vstopila dne 5. 8. 1964, 8. Božič Marija, tkanje tkanin, vstopila dne 5. 8. 1964, 9. Cupač Stevanija, tkanje tkanin, vstopila 5. 8. 1964, 10. Zver Terezija, tkanje tkanin, vstopila 6. 8. 1964, 11. Lorenčič Bogomir, pom. na česalnem stroju, vstopil dne 11. 8. 1964, 12. Novak Jože, delavec v oplemenitilnici, vstopil dne 13. 8. 1964, 13. Šimic Miro, mojster izmene v priprav., vstopil dne 17. 8. 1964, 14. Požar Marija, delavka v konfekciji, vstopila dne 17. 8. 1964, 15. Letnar Hedvika, delavka v konfekciji, vstopila dne 17. 8. 1964, 16. Bakan Franc, tesar, vstopil dne 18. 8. 1964, 17. Štrucelj Francka, šivilja v konfekciji, vstopila dne 18. 8. 1964, 18. Štebe Štefanija, tkalka, vstopila dne 18. 8. 1964, Marica Krajšek s hčerkama Nuško in Marjetko. Naš reporter se je pridružil delegaciji IO sindikata, ki je n° eni zadnjih sej sklenil obdarovati srečno družino. ■S to sliko in s tem podatkom smo v našem listu tudi prvič registrirali rojstvo dvojčic v družini članice našega kolektiva 19. Sušnik Pavla, tkalka, vstopila dne 18. 8. 1964, 20. Klančar Alojz, delavec v oplemenitilnici, vstopil dne 19. 8. 1964, 21. Orešek Maksimilijana, tkalka, vstopila 19. 8. 1964, Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu. Izstopi: 1. Ančimer Antonija, mokra predilnica, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 10. 7. 1964, 2. Ing. Stergar Majda, inženir kemije, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 14. 7. 1964, 3. Jeretina Lado, električar, izstopil na podlagi lastne odpovedi 15. 7. 1964, 4. Jasen c Marija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 8. 7. 1964, 5. Kos Ervin, električar, izstopil sporazumno dne 17. 7. 1964, 6. Kern Vinko, zidar, upokojen z dnem 18. 7. 1964, 7. Crtalič Ignac, del. v impreg., samovoljno zapustil delo 17. 7. 1964, 8. Šorn Stanislav, del., na cropping, samovoljno zapustil delo 18. 7. 1964, 9. Ulčar Jože, železostrugar, smrtno ponesrečil dne 27. 4. 1964, 10. Postržin Karol, varilec, izstopil na podlagi lastne odpovedi, dne 31. 7. 1964, 11. Kukovec Jožefa, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 21. 7. 1964, 12. Belič-Sinkovec Drago, pomočnik na čes. stroju, samovoljno zapustil delo dne 29. 7. 1964, 13. Klopčič Jože, III. predilec, samovoljno zapustil delo dne 30. 7. 1964, 14. Balažič Marta, motovilka, samovoljno zapustila delo dne 1. 8. 1964, 15. Klanfar Terezija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 1. 8. 1964, 16. Šarc Leopold, nadmojster izmene, upokojen dne 7. 8. 1964, 17. Kokalj Antonija, čistilka strojev, samovoljno zapustila delo dne 8. 8. 1964, 18. Rožič Francka, predica, samovoljno zapustila delo dne 8. 8. 1964, 19. Barle Nežka, delavka v skladišču, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 15. 8. 1964. Poročili so sc: 1. Podgoršek Majda, mokra predica, poročena Božič, 2. Slevec Ivanka, predica, poročena Brojan, 3. Jozič Vera, predica, poročena Barišič, 4. Dobrovski Alojzija, šivilja v konf., poročena Sajevac, 5. Peterlin Marija, šivilja, poročena Šarec. Novoporočencem želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja. ZAHVALA Ob tragični smrti mojega sina JOŽETA ULČARJA sc iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici INDUPLATI za izkazano pomoč, njegovim klubskim kolegom iz Kamnika ter vsem sodelavcem za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste mu poklonili toliko cvetja na prerani grob in hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča mama Herma Preserje, 28. julija 1964 V soboto 25. julija se je v planinah smrtno ponesrečil naš sodelavec Jože Ulčar Pokojnik se je rodil 28. III. 1941. leta v Ljubljani. Očeta je izgubil v partizanih leta 1945. Z mamo, bratom in dvema sestrama se je preselil iz Nožič v Preserje 89 ter vstopil v kolektiv kot železostrugarski vajenec 1. 10. 1958. Od tedaj dalje ga poznamo kot dobrega in marljivega ter nadarjenega fanta. Posebno se je odlikoval v športu. Skoro v vseh disciplinah je bil najboljši. Številne lovorike je priboril sebi in svojim klubskim enotam. Jože je bil tudi velik ljubitelj planin. Neštetokrat je obiskal hribe ter z njihovih vrhov vriskal in pel — kot mlad fant, poln življenja in življenjske sile. Tudi usodno soboto je šel kot že tolikokrat v planine. Bolj vesel kot sicer in bolj se je poslavljal, kakor je bila to njegova navada. Je morda slutil, da ga ne bo več nazaj? Zlezel je v skale in hotel do dveh težko dosegljivih planik. Utrgal jih je in — omahnil. 27. julija popoldne smo ga spremili številni znanci in prijatelji na njegovi zadnji poti. Mnogo vencev in desetine šopkov belih rož je pokrilo njegov prerani grob. Otroci, mladina in starejši so mu nemo izrazili zadnje spoštovanje. Športniki in sodelavci, možje in žene so bile priče njegovega zadnjega nastopa. Njegov pogreb je bil njegov zadnji nastop, kakršnega si gotovo ni zamišljal. Bil je veličasten in samo Jožeta Ulčarja vreden. Ob 15. obletnici samoupravljanja se veselimo doseženih uspehov in doseženih delovnih zmag. Naši napori so usmerjeni v ustvaritev še boljših delovnih pogojev in v omogočanje višjega življenjskega standarda. S temi načeli, zagotavljamo kolektivu ob našem prazniku 17. september da bomo nadaljevali dosedanjo politiko in vložili še več truda v procvit podjetja in v socialistično izgradnjo naše domovine DS in UO — Uprava podjetja — Organizacije v Induplati