OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 15, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
Umoril mater in sestro
DETROIT, 14. januarja—Kenneth Lee Maurer, star 20 let, je bil zaposlen v Maimi v Floridi v neki tovarni. Agentje ameriške policije so ga zasledovali in končno izsledili. Novembra meseca 1951 ste bili umorjeni s sekiro in z nožem njegova mati, 42-letna Daisy Maurer in 11-letna sestra Janet. Kenneth Lee Maurer stoji pod obtožbo, da je on morilec svoje matere in sestre. Iz Miami je bil pripeljan v zapore v De-troitu.
Kenneth Lee se dela pri prvih zasliševanjih nevednega in trdi, da ne ve, zakaj je ravno on obtožen tega zločina.
Potem pa, ko je bil pri zasliša-navzoč njegov oče in je zahteval od sina, naj pove resnico,
Kenneth Mauer priznal, da je s sekiro ubil svojo mater in sestro pred 14 meseci.
Delničarska seja
V	nedeljo, 18. januarja se vrši letna delničarska seja Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Priče tek ob 2. uri popoldne. Po seji bo prosta zabava. Vabi se delničarje, posameznike in društvene zastopnike na udeležbo.
Prestala operacijo
Dobro poznana Mrs. Mary Starman iz 20151 Arbor Ave. se nahaja v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer je v torek prestala težko operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo od petka naprej, želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
V bolnišnici
V	St. Alexis bolnišnici se nahaja Mr. John Kovačič iz 18001 Waterloo Rd. Tja je bil odpeljan v torek v naglici, ter se nahaja na zdravniški preiskavi. Upamo, da se kmalu zdrav povrne na svoj dom!
Pogreb
Pogreb pokojnega Mitro Hladeč (Hladus), o čigar smrti smo včeraj poročali, se vrši v soboto zjutraj ob 10.30 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 152 St., v katedralo sv. Jane-in nato na pokopališče Cal-vary.

Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Ва-^aga Jr., 15322 Waterloo Rd., in Oittia pustile v spomin krepkega fantka, ki bo v družbo svoji se-®trici. Mati, katere dekliško ime j® bilo Sylvia Linhart, in dete Se dobro počutita v St. Luke's ^lnišnici. Tako sta postala po-znana Mr. in Mrs. Anton Bara-ба, ki vodita vinarno na Water-00 Rd., drugič stari oče in sta-mama.
Vile rojenice so se zglasile v torek pri Mr. in Mrs. Richard ^alovašič, 390 E. 162 St., in pustile krepkega fantka, ki je tehtal devet funtov in 10 unč. V ružini imajo od preje deklico, ^ati in dete se nahajata v Huron . "^ad bolnišnici in se dobro postita. Tako sta postala poznana in Mrs. John Malovašič iz St. drugič "grandma" in grandpa," Mr. in Mrs. John enaršič pa sedmič. Čestitamo!
TAFT HARTLEYJEV ZAKON JE PRVA TOČKA DNEVNEGA REDA
W^ASHINGTON, 14, januarja—Zasedanje 83. kongresa je sprejelo kot prvo točko svojega dnevnega reda v kolikor pride v poštev ameriška notranja politika, debato o Taft-Hartleyevem zakonu. Ali naj se odpravi, ali naj ostane kot je, ali naj se spremeni in v katerih točkah. Na splošno je bil dosedanji
razvoj sledeči:
Pred predsedniško volilno kampanjo so se izrekle delavske unije za odpravo tega zakona. Po volitvah je mnenje v delavskih vrstah deljeno. Unija AFL je opustila svojo zahtevo po odpravi tega zakona in se sedaj zadovoljuje samo s spremembo tega zakona.
Unija CIO vztraja še nadalje na odpravi tega zakona.
(Demokratski kandidat Adlai Stevenson je bil za to, da se ne govori o odpravi ali spremembi Taft-Hartleyevega zakona, marveč da naj se delavsko razmerje enostavno uredi s popolnoma novim zakonom, brez ozira na to, kaj je določal Taft-Hartleyev zakon, ki je sedaj v veljavi).
V četrtek, 15. januarja bo v Clevelandu iznesla svoje predloge delavska komisija Ameriške trgovske zbornice. Sprejete resolucije bodo predložene kongresu.
Računa se, da se bo začela debata v kongresu že začetne dni meseca februarja.
Novoizvoljeni tajnik za delo Martin Durkin bo odredil javno frazpravljanje o točkah sedanjega zakona, kiViaj se spremenijo. Zaslišani bodo zastopniki javnosti, dela in kapitala.
Predsednik Eisenhower v volilni borbi ni nastopil za odpravo, ni pa tudi zoper spremembo nekaterih določil tega zakona.
Republikanci so na splošno za to, da naj se na široko tolmači stanje nujne sile, izredne razmere, v katerih bi bile stavke izključene. Določilo, da naj se proglasi kaka industrija za važno za državno obrambo, naj se raztegne in naj se čim večkrat uporabi tudi tisto določilo, da se potom sodnij delavcem zapove iti na delo, v roku 80 dni pa naj se vršijo pogajanja.
AMERIŠKE LADJE ZA JAPONSKO
TOKIO, 14. januarja—Danes se je izvršil v pristanišču Yoko-suka svečan prevzem deset ameriških ladij, ki so bile izročene Japoncem. Japonci so razobesili na ladjah japonsko zastavo.
Ameriški kongres je odobril, da se da Japonski na posodo 68 ameriških ladij in to za dobo petih let in brez odškodnine.
Letala bodo sestreljevali #
TOKIO, 14. januarja—Japonski otok Hokkaido, ki leži v bližini Kurilskega otočja, ki je v ruski posesti, so v zadnjem času pogosto preletela ruska letala. Japonci trdijo, da od lanskega poletja dvajset do tridesetkrat. Japonska vlada je opozorila So-vjete, da bo japonsko protiletalsko topništvo odslej naprej brez nadaljnega obstreljevalo vsako rusko letalo, ki bo brez dovoljenja letelo kjerkoli preko japonskega ozemlja.
(Ameriška vlada soglaša s tem sklepom japonske vlade. V koliko bo sama aktivno pomagala pri obstreljevanju ruskih letal, ameriška vlada ne javlja. Po mirovni pogodbi z Japonsko ima Amerika nalogo, da vrši naloge tudi japonske obrambe. Do sedaj ameriška letala niso obstreljevala ruskih letal na japonskem ozemlju. '
(V zadnjem času je ameriško letalo naletelo na nebu nad imenovanim otokom neko rusko letalo, ga je pa le spremljalo do ruske meje).
PREVISOKE TAKSE NA ŽGANJE
Danes se plačuje na galon žganja $10.50 davka. Trgovci z žganjem zahtevajo, da se ta taksa zniža na $6. Vse takse na žganje znašajo skoraj polovico tega, kar plača konsument, ko kupi žganje. TihotApci z žganjem izrabljajo to priliko in ponujajo cenejše žganje, če ne bodo davki znižani, bo znova vzcvetelo v Ze-din jenih državah tihotapstvo, tako se trdi.
DULLES IN STASSEN V EVROPO
NEW YORK, 14. 'januarja— Predsednik Eisenhower je imel sestanek z John Foster Dullesom in Haroldom Stassenom, katera gresta še ta mesec v Evropo. V Evropi naj na lastne oči in ušesa vidita in slišita, kakšen je dejanski položaj. Dulles je bodoči državni tajnik, Stassen pa bo upravljal fonde ameriške pomoči tujini.
Zločin ne pozna državnih meja
BORDEAUX, ,Francija 14. januarja—V proces zoper 21 vojnih zločincev, ki so obtoženi, da so 10. junija 1944 v naselbini Oradour poklali 642 Francozov in Francozinj, je prišlo do zanimive odločbe sodišča; 21 je obtoženih. Vsi skupaj so bili vojaki Hitlerjeve armade; 13 je doma iz provinci je Alzacije, osem obtožencev pa iz Nemčije. Alza-cija je večkrat menjavala svojega gospodarja. Bila je pod Nemci, bila je pod Francozi, kakor je pač izpadla vojna sreča.
Začetkom zadnje vojne je Al-zacijo Hitler priključil Nemčiji. Teh 13 obtoženih alzaških vojakov sedaj trdi, da so bili prisiljeni delati kakor je to velevala nemška komanda, da pa so francoski državljani in vsled tega velja zanje francoski zakon.
Vojaško sodišče, ki sodi o slučaju, pa je razsodilo, da bo vseh 21 obtožencev sojenih, brez ozira na državljanstvo enega ali drugega.
Odločba sodišča je vzbudila nejevoljo pri Alzačanih, pa tudi v francoski javnosti.
Obtoženci so sedaj pred izrednim vojaškim sodiščem. Če bi Alzačani stali pred rednim francoskim sodiščem, bi bila njihova usoda verjetno drugačna.
V naselbini Oradour je bilo 10. junija 1944 poklanih 207 otrok, 245 žena in 190 moških. Proces se vrši pa tudi sicer v neugodnem ozračju, ker gre za veliko vprašanje sprave med Francozi in Nemci, ki naj bo dokumentirana po novi mirovni pogodbi z Nemčijo in z nemško soudeležbo pri zapadno evropski obrambi.
KAKO GLEDAJO NA AMERIKO
Debata o novem ameriškem vselitvenem zakonu, ki nosi ime McCarren in ki je šele dobre tri tedne v veljavi, je na dnevnem г<ч1и. Namreč, ali naj ta zakon ostane kot' je, ali naj se spremeni in v koliko.
Truman je sestavil posebno komisijo, ki je izdala tudi poročilo, v koliko naj se izvršijo spremembe. Truman je za te spremembe in pravi:
"če bo kongres sprejel ta priporočila, bo mnogo pripomogel, da bo prepričal ljudstva svobodoljubnega sveta, da nismo zgubili niti trohice vere v velike principe, na katerih je zgrajen ameriški narod. Med tem* principi jt; tudi svobodno vseljevanje v Ameriko in odprava razlikovanja med narodnostmi, plemeni in verami."
Republikanski kongresnik Hoffman iz Michigana pa se sprašuje:
"Kad bi vedel, odkod se je pri gotovih narodih v državah izven Amerike porodila ideja, da imajo ti narodi pravico, ponavljam— pravico, da smejo priti v Ameriko . .
Žalostna vest
Milka Kres, ki je preje bivala v Clevelandu, zadnja leta pa v Forest City, Pa., sporoča, da je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 6. decembra umrl nadvse ljubljeni brat Edvard Kres iz Gornjega loga pri Litiji. Umrl je v starosti 65 let po enoletni mučni bolezni. Pro-šlo jesen je bila Milka na obisku svojega rojstnega kraja in težka je bila ločitev od bolnega brata, ko se je 19. oktobra poslavljala od svojcev za povratek domov. Pokojni zapušča v domovini soprogo Viktorijo, sinove Edvarda, Gvido in Janeza, brata Ignaca in Ernesta, sestro Ivano čer-ne v Šmartnem pri Litiji, in veliko sorodnikov. Tu v Zedinjenih državah pa zapušča poleg sestre Milke, tudi sestrično Dorothy McGuere v West Hartford, Vermont. Naj v miru počiva v domačem kraju!
Drenlk razpečava Duquesne pivo
Mr. John Drenik, predsednik podjetja Drenik Beverage Distributing,* Inc., na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, Ohio, sporoča svojim odjemalcem, slovenskim domovom, gostilničarjem in posameznim trgovcem, da ne bo več razpečaval Erin Brew piva, katerega je dobival od pivovarne The Standard Brewing Co. v Clevelandu, ki bo sedaj sama razpečavala svoje produkte. Mr. Drenik je zelo hvaležen vsem svojim odjemalcem za naročila v preteklosti in je gotov, da jim bo lahko v bodočnosti postregel z Duquesne pivom, ki je slastno, okusno in poživljajoče pivo ter po enaki ceni kot lokalno pivo. Iz hvaležnosti do svojih odjemalcev prav rad podpira naše narodne, kulturne in civične ustanove.
Obiski dovoljeni
Kakor je že bilo poročano, se je v Cleveland Clinic bolnišnici podvrgla težki operaciji Mrs. Vera Sulak, zemljiška prodajalka. Operacijo je srečno prestala in prijateljice jo sedaj lahko obiščejo. Mrs. Sulak, ki je hči poznane Mrs. Mary Somrak, se bo nahajala še nekaj tednov v bolnišnici.
Sovjeti začeli s "pogromi" proti Judom, ki so obtoženi vseh mogočih zločinov
PROTI JUDOM GRE GONJA TUDI V SATELITSKIH DRŽAVAH
WASHINGTON, 14. januarja—Da je komunizem, ki ima svoje središče v Moskvi, začel s splošno gonjo zoper Jude, je danes splošno prepričanje. Zadnji proces v Pragi zoper bivšega glavnega tajnika češke komunistične stranke Slanskya in tovariše je bil le člen v splošni verigi. Ana Paukerjeva v Rumuniji je v zaporu. Iz Bolgarije se javlja, da bo tudi v Bolgariji sledil v kratkem proces zoper Jude. Amerikanec Eisler je padel v Vzhodni Nemčiji kot šef propagande v nemilost in bil odstavljen s, svojega položaja. Da gre za splošno proti judovsko gonjo v sovjetskem bloku pa je sedaj dokazala Moskva sama, ki je obtožila judovske zdravnike, da so bili krivi smrti vidnih ruskih politikov, ker da so jim dajali napačna zdravila in ugotovili napačno diagnozo. Vprašanje je le, kaj je pravo ozadje teh novih nastopov zoper Jude.
Ameriški Judje trdijo; "Da-
nes bi bilo na svetu nekaj čez 17,000,000 Judov, če bi jih nemški nacisti ne bi bili pomorili 6,000,000." Judje so bili najštevilnejši v bivši Rusiji, za njo pa v Poljski in Romuniji, v kolikor pride v poštev Evropa.
Ko je Hitler zasedel države, je moril Jude. Najprvo je z njimi obračunal v Nemčiji sami. Pod Hitlerjem je prišlo ob življenje okrog šest milijonov Judov. Ozadje sedanjega pogroma (beseda, znana iz carske Rusije, ki znači masno pobijanje ljudi judovskega porekla, ki je dobila mednarodni pomen in se kot taka tudi uveljavila), bi bilo tole:
Ali naj bodo Judje krivi vseh domačih nesreč, kakor pravi angleški izraz "scapegoat" (grešni kozli), ali pa naj bo sedanje sovražno nastopanje zoper Jude, mednarodnega značaja v okviru sovjetske zunanje politike. Pre-gajanje Judov v sovjetskem bloku naj bi pridobilo za sebe arabski svet, ki je nepomirljiv nasprotnik samostojne judovske države Izrael v Palestini. Ta država je stopila leta 1948 v samostojno življenje. Nasprotujejo ji od svojega početka Arabci in je tekla kri. Država Izrael je na važnem delu Srednjega vzhoda in se zna po znani judovski žila-vosti in nadarjenosti, podjetnosti ter trgovskem duhu razviti v važen faktor, ki bo gospodarsko vzeto močnejši kot sicer številnejši, a zaostali arabski svet. Na Srednjem vzhodu pa ležijo poleg Irana Se druga važna pe-trolejska polja in končno gre tako v vojnah, kakor v gospodarstvu za petrolej.
Srednji vzhod je nadalje zgodovinsko važna strateška točka, važna tako za Sovjetsko zvezo, kakor tudi za zapadno demokratski blok.
Obtožbe privlečene za lase
Sovjeti dolžijo, da so judovski zdravniki dali dvema vidnima sovjetskima politikoma, šerba-kovu in Zdanovu, napačna zdravila, na posledicah katerih sta umrla. Šerbakov je umrl leta 1945, Ždanov pa leta 1948. Toda ta zločin naj se odkrije šele po tolikih I letih! Politični krogi v prestolnici se sprašujejo, kako je bilo mogoče dopustiti sovjetskemu tisku, da ta sedaj očita sovjetski tajni policiji in njenemu šefu Beriaju, da ni že takrat mogla pojasniti zagonetnil^ smrti. Ali je s tem podan nadaljnji dokaz, da je v nevarnosti tudi šef sovjetske tajne službe Be-ria?
Oseba Ždanov je bila znana ne samo v Sovjetski zvezi, marveč tudi pri internacionalnih komunistih. Ždanov je izdelal pro-
ZaNewYorkom-Philadelphia
PHILADELPHIA, 14. januarja—Dočim je bil med unijo CIO—vozniki avtobusov in delodajalci sklenjen dogovor o novi mezdni pogodbi, članstvo unije tega dogovora ni pripoznalo in je stopilo v stavko. Vozniki avtobusnih podjetij zahtevajo povišanje mezde in druge ugodnosti.
V Philadelphiji je vsled stavke prizadetih 2,500,000 oseb, ki se redoma poslužujejo avtobusov, ko gredo na delo, po poklicih in v šole.
(Vsled slične stavke v New Yorku je pr izadetih 3,500,00 ljudi).
grame za sovjetsko agitacijo izven Rusije in je bil smatran kot naslednik Stalina. Ždanov pa je bil nasprotnik Molotova, takratnega sovjetskega zunanjega ministra. Ždanova smrt je ostala slej ko prej skrivnostna, sedaj pa naj jo pojasnijo zdravniki, ki da so mu dali napačna zdravila. Ameriške domneve
Zastopniki ameriške zunanje politike so mnenja, da ne samo v Rusiji, marveč tudi, in to predvsem v sovjetskih satelitskih državah, notranje nekaj ni v redu. Države se nahajajo v notranji nesigurnosti. Sovjetska zveza se obnaša do satelitskih držav kot pravi okupator, ki le odnaša, ničesar pa ne daje. Sovjetska zveza tem državam diktira, kakšna naj bo njihova proizvodnja, in j kaj naj se odpelje v Rusijo. Po sovjetskih gospodarskih načrtih, ki naj veljajo tudi za gospodarstvo satelitskih držav, gospodarsko življenje ne gre dalje. Produkcija ni dosegla plansko predvidenih številk. Rusi dolžijo patriote teh držav, katerekoli politične smeri, da uganjajo sabotažo.
Češka, na primer, je bila po-preje bogato industrijska in bogato poljcdeljska država, ki je glede prehrane zadostovala samo sebe. Zadnja poročila pa pravijo, da manjka na Češkem najenostavnejšega hranilnega sredstva—kruha in da hodijo ljudje po hlebec kr uha tudi ure daleč. Judje so dobra tarča
Judje po evropskih državah niso bili kmetovalci ali delavci, marveč so se bavili s trgovino, deloma z obrtjo in industrijo, ker skozi mnogo stoletji niso mogli niti lastovati zemlje niti biti obrtniki. Predsodki proti ju-dovstvu so stari in globoko uke-reninjeni. Sovjetska zveza je, da pokrije svojo notranjo gospodarsko polomijo doma in v satelitskih državah, izrabila ravno ta moment stare mržnje proti Judom in pridobitnega značaja njihovih bivših poklicev ter začela z agitacijo: Krivci so gni, kapitalisti, izkoriščevalci, ki imajo zveze z zapadnim kapitalizmom in z mednarodnim judov-stvom, ki po svoji naturi podpira mednarodni kapitalizem.
Po por očilih iz Moskve, je sovjetsko časopisje že stavilo zahtevo, da se aretirani zdravniki obsodijo na smrt. Verjetno se bo to tudi zgodilo.
Bolezen
V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Мг; John Ustar iz 6301 St. Ćlair Ave. Upamo, da se mu ljubo zdravje čim preje povrne.
TITO—PRVI PREDSEDNIK
BEOGRAD, 14. januarja—Po novi jugoslovanski ustavi je bilo treba voliti državnega predsednika. Izvoljen je bil maršal Josip Broz Tito, ki je dobil za sebe 568 glasov, proti pa eden glas. Potem, ko je Tito zaprisegel, je obljubil, da bo spopolnil demokracijo v Jugoslaviji. NA MILJE PEŠ PO KRUH
PRAGA, 14. januar ja—Češko časopisje priznava, da trpi češko prebivalstvo na pomanjkanju kruha. Češke gospodinje morajo v nekaterih krajih hoditi na milje daleč, da se založijo s kruhom.
TUJCI v CLEVELANDU
V Clevelandu se ceni število tujcev, to je nedržavljanov, na 65,000. Po novem ameriškem vselitvenem zakonu se morajo tujci registrirati tekom januarja vsakega leta. V prvih 14 dneh se je v Clevelandu registriralo 25,000 tujcev.
RAZSTRELIL SE JE PRED SODNIJO
WESTON, W. Va., 14. januarja —Donzel McCray se je v sodni dvora,ni tekom procesa s svojo ženo razstrelil na kose z dinami-tom. Mislil je očividno, da bosta ubita tudi njegova žena in njen advokat. Žena je bila težko ranjena.
Zlata poroka
V	soboto bosta Mr. in Mrs. Andrew in Mary Slak iz 7713 Is-sler Ct. obhajala 50-letnico svojega Srečnega zakonskega življenja. Poročila sta se pred 50 leti v cerkvi sv. Lovrenca. Zlati jubilej jima bodo pomagali obhajati 10 otrok, 26 vnukov in šest pravnukov. Slavijencema izrekajo sorodniki in prijatelji svoje iskrene čestitke ter jima želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Mlad. pev. zbor
V	petek zvečer ob osmih se vrši seja odbora Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vabi se vse starše, kakor tudi vse one, kateri se zanimajo za zbor, da se udeležijo seje, ker se bo ukrepalo o bodočnosti zbora.
Dram. društvo "Ivan Cankar"
Dramsko društvo "Ivan Cankar" ima sejo v petek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Seja se ni vršila prvi torek radi odsotnosti odbornikov. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST
15. januarja 1953

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
UREDNIKOVA POSTA
Na obalah Sredozemskega morja
ZA AMERIŠKO ZDRAVJE
(1)
"Nekaj je treba storiti, da se reši vprašanje ameriškega zdravja in zdravniške pomoči tistim, ki jo potrebujejo, pa naj bo karkoli že. Vprašanje ameriškega zdravja je ameriški problem številka ena." To je prepričanje Harrya Trumana kot človeka in ameriškega predsednika.
Harry Truman je opazoval ameriško življenje in videl, da gremo vkljub temu, da se je v zadnjih desetletjih podaljšala življenjska doba, zdravstveno navzdol. Vojaške naborne komisije so mu na primer poročale koliko ameriških nabornikov je bilo izvršenih, ker telesno, pa tudi duševno niso odgovarjali, da bi postali vojaki. "Ni bilo ne zdravega duha, ne zdravega telesa.
Pojave slabega zdravstvenega skrbstva je Truman lahko videl med civilnim prebivalstvom na splošno. Ameriški zdravniki popolnoma v duhu izrazitega kapitalizma smatrajo svoj poklic kot pridobitni kot tovarna, podjetje, trgovina, skratka business. Ko je Truman sprožil misel zavarovanja zoper bolezen, so ameriški zdravniki dvignili krik iQ vik prav tako, kakor kake druge interesne dolarske skupine, kader je šlo kaj za splošno javnost in splošni dobrobit. Kakor sicer drugod je strašil "socializem," tako je ameriške zdravnike preganjala mora "socializirane medicine." Pri zadnjih predsedniških volitvah so ameriški zdravniki rotili svoje stanovske kolege, naj ja ne volijo nobenega demokrata in naj j a volijo takega izrazitega republikanca, ki se ne bo vmešaval v ameriško javno zdravstvo!
Predsednik Truman je šel svojo pot. Dne 29. decembra 1951 je sestavil zdravstveno komisijo, ki naj do dna preišče ameriško zdravstveno stanje in posledice dosedanjega načina zdravljenja. V to komisijo je imenoval tudi zdravnike. Na čelu te komisije je bil na primer kirurg Dr. Paul Magnuson, znan ameriški kirurg in bivši zdravniški svetovalec organizacije ameriških veteranov. Poleg njega je bilo v komisiji še pet zdravnikov, predstavnikov splošnega zdravstva in tudi zobozdravništva. Zastopana je bi-.la javnost, delo, farmarstvo, manjšinske skupine, vzgoja, znanost in gospodarstvo.
Komisija je vršila preiskave in poizvedovanja, zbirala potrebni statistični'material celo leto!
Komisija je izdala poročilo in ga predala predsedniku Trumanu. Truman je poročilo odobril ker to poročilo za njega v bistvu ni bilo ničesar novega, marveč le podkre pitev tega, kar je on vedno trdil—da je namreč na polju zdravstva potrebno nekaj novega. Kdorkoli ima kak pameten predlog, naj ga predloži predsedniku, Truman pa ga bo študiral.
Ameriško republikansko časopisje je to poročilo komaj omenilo. Poročilo samo pa ne bo ostalo tiho in zaprašeno, ker je namenjeno ne samo predsedniku Trumanu, marveč tudi njegovemu nasledniku Eisenhower ju in ker je bilo predano javnosti in dano na vpogled velikim organizacijam, v prvi vrsti delavskim unijam, da ga od svoje strani preštudirajo.
Kakor je Amerika še vedno ideal kapitalizma, in kakor je Amerika v tem svojem kapitalizmu, četudi pod silo morala pristati na socialno zakonodajo, ki je sedaj v veljavi, tako bo isti kapitalizem, ki ga podpirajo tudi ameriški zdravniki, moral odjenjati!
Pokažimo le na Veliko Britanijo. Labor je uvedel zavarovanje zoper bolezen in stavil zdravniško službo splošni blaginji na razpolago. Zdravje je prvo. Ne moremo pri tem vprašati ali zmoreš zdravniške in bolniške stroške ali ne; in če ne zmoreš, boluj naprej in končno izgini. Britanski zdravniki so bili povprašani ali gredo v to službo, v ta zdravstveni načrt in so se za njega izjavili le z malo izjemo. Ko je Churchill prevzel po laboristih vlado, so bili nekateri njegovi konservativci tako naivni, da so mislili, da je prišel čas, ki je ugoden le za interese posameznika. Toda niti Churchill ni upal spremeniti ničesar na novem zdravstvu, ker nov sistem ni bil ne delavski, ne kapitalistični, marveč je odgovarjal splošni blaginji.
L. C.
EUCLID, Ohio—Misli kot da bi veslal skozi ožino dveh kontinentov, nad katero gospodari mrzla skala Gibraltorja. Veslaj naprej ob španski obali, beleži svoje vtise ter pazi, da ne pozabiš omeniti prirodne lepote in drugih dogodkov zadnjih let. Po^ lahko se pomika čoln iz sence žrelov topov, tičečih v skalo vsekanih odprtinah. V dalji se ti odpre pogled na lepo obalo južne Španije.
Jate ribiških čolnov z lepo belimi jadri, olivni nasadi, vinogradi, oranže, smokve pa pisana noša južnih Špancev dela panoramo še toliko bolj sanjavo. Romantično.
Atmosfera starega sveta te poživi ob pogledu na male ribiške vasice, tičeče na primernih pobočjih ter ob vznožju in tik ob morju. Terasni vrtovi, v katerih raste tem krajem in podnebju primerna flora, sadje in druga raznovrstna rastlinstva., Lepo je v večernem zatonu ko zadnji žarki sonca mehkobno zapuščajo gladino čistega Sredozemlja ter se potapljajo v daljavi širnega Atlantika. Solnce zatone, tam daleč proti vzhodu se dviga mesec in Čarobno se spreminja morje v nekako srebrna-sto morsko planoto, po kateri so enkrat veslali morski vitezi. Mesec se umakne ponovno vzhajajočemu soncu, zora dneva napoči in naprej, naprej ob obali proti mestu Barceloni.
Vzhodno od Barcelone je lep razgled. Velikani južnih pirine-jev ponosno dvigajo svoje vrhove v višavo ter straže mejo med Španijo in Francijo.
Montpelir in Canes, dve lepi naselij južne Francoske, se son če mogotci zlata in diamantov iz vseh delov sveta.
Marseilles, največje pristanišče južne Francije ob Sredozemskem morju. V tem mestu je dosti zanimivosti. Ob vhodu glavnega pristana na desno moli sta ra trdnjava, po imenu Saint Nicholas. Na levo, v isti smeri druga trdnjava, po imenu St. Juan.
Dalje po tej poti je Nakata-veri, tako se imenuje vhod do neke pečine nedaleč izven pristana v smeri proti Tulonu, na kateri še vedno stoji starodavni grad po imenu Monte Kristo. Ko se poslednjič ozreš na stari Monte Kristo, se pred teboj odpre odprto morje, po katerem ploveš v enkrat mogočni Tulon, kjer je v zadnji vojni našla grob aancoska mornarica. Nedaleč proti Italiji je lepo bogato mesto roulette Monte Carlo.
Tukaj v Monte Carlo so, dokler jih ni pobrala vojna vihra, gnezdovali preko zime člani kraljevskih hiš in drugih manjših •Ivorov, ki so imeli posebno za-javo z vrtenjem roulette. Pa puhtimo to nekdanjo gospodo kraljevih dvorov in grofovih graj-ščin ter pomaknimo se naprej iroti meji skoraj 50-milijonske sosede Italije. Ko se pelješ ob dolgi obali Italije, dosežeš preliv med celino in njeno posest Sicilijo. Italija je prirodno lepa dežela. .'Ja jugu je milo podnebje. Ekonomsko je vedno šibka. Svetu je oodala marsikaj kar jo dela nekaj posebnega. Vidiš razkošne /ile z gracijozno obdelanimi vrtovi, v katerih se šetajo senorite Doljše vzgoje in stabilitete.
Celinska Italija se zajeda med Ivema zgodovinsko in ekonomiko bogatima morjema, jadranskemu in- sredozemskemu. Se-/ernc Italijo obdaja prirodna lepota ker jo obkrožajo na zapadu francoske alpe in severno švicarske in avstrijske. Na vznožju Dbmejnih orkanov se razprostira ogromna valovita ravnina. Pri-3'đš v lepe vasi in rodovitna polja, nato v modenio glavno mesto severne Italije, Milan. Od mesta Milan pa greš doli do
Domodosola, ki je menda najlepši del Evrope. Pod nogami so rodovitne planjave. Ogromni nasadi murve so dakč vidni, dalje krasne vile, par neverjetno lepih jezer, ob katerih je pravljično razkošje, v daljavi pa ne-zaslišno siromaštvo.
Krasota alp. Vse, vse je tako prirodno lepo, samo premalo prostora za? velike družine katoliške države. V senci ogromnih gorskih velikanov, na meji med Italijo in Švico, je zadnja železniška postaja te črte. Mestece Domodsolo. Tukaj je najdaljši predor, ki veže Italijo in Švico, kateri je znano v Evropi kot Simplom tunel.
Stopimo zopet proti jugu ter poglejmo malo otok Sicilijo, na katerem rastejo pomaranče, smokve, olke, grozde in neverjetno okusna povrtnina. Sicilija je dom morije, velike revščine, milega podnebja, velikih družin, katere so vzrok revščine, in pa ognjenik Etna.
Celinska Italija je nekoliko manjša od celine naše Califor-nije. Kaka revščina nastane v Californiji, kadar bo doseglo nje prebivalstvo 50 milijonov ljudi kot jih ima nekoliko manjša Italija, je vprašanje bodočnosti.
Sedaj pride na vrsto kot članica obali Sredozemlja, vedno siromašna Grčija. Grčija, ki je bila gnezdo političnih intrig od časa atenske republike pa do danes. Bližajoč se dardanelski ožini, dajaš zadnji pozdrav in se že oziraš v okolico, ki revno gleda v egejsko morje, kot da bi čakala na nekoga, ki bi jo moderniziral ter dal lice življenja.
Dardanele imajo vhod iz egej-skega morja v ožino Moroke, po tej poti skozi Bospor v Črno morje. Ob ožmi Dardanel so mnoga stoletja vladali turški sultani s fevdalno pestjo in ne-brojnimi haremi. Ob tej ožini jS v prvi svetovni vojni tudi velik državnik in strateg Churchill poskusil svojo srečo. Polom tiste od Churchilla sugestirane eks-pedicije, katera si je skopala svoj grob, je pahnila slovitega državnika za nekaj let v ozadje politične arene.
Ker govorim v tem spisu o obalah Sredozemskega morja, krenimo od tukaj doli proti Su-ezu. Najbolj slovito in obenem strategično pot preko vod dar-danelske ožine prepustim še nadalje onim, ki jo rešujejo že pol tisočletja pa še vedno ni rešena.
Med Dardanelami in sueškim prekopom zadeneš ob azijsko kulturo—Sirce, Budhine, Jude, pazi še vedno močni angleški lev. Francoze in Angleže. Vse to vre v političnem vrelcu, na katerega pazi še vedno moči angleški lev. Da, v tem delu Bližnjega vzhoda je sveta dežela. V njej je politični pekel-Bethlehem, gora Kal-varija, Oljska gora, pa zahrbtno bodalo. Vse to in se več je danes v pravljični sveti deželi.
Ob Suezu se trčita dva kontinenta skupaj—azijski in črni. Egipt, dežela Kleopatre, piramid, tuten kamenja pa mešane moderne in fevdalne sfere. Lopo glavno mesto Kairo, Aleksandri-ja ter nekaj modernih zgradb v arabskem svetu zgleda bolj romantično kot moderno.
Ker nimamo v Egiptu posebnega iskati, se pomaknemo ob obali sedaj proti zapadu ter poglejmo naenkrat italijanske kolonije, v katerih je diktator Mussolini zgubil svojo slavo.
Tobruk, Bengazi, Der^a so nam Š3 vedno v spominu. Pehanje, mongomerija pa romela po žgoči puščavi istotako ter konec tiste puščavske vojne s tragično zaključitvijo zapuščav-skega lisjaka v Tuniziji. Po mojem mnenju je Tunizija še menda najlepši del severo-afriške obali. Morebiti je meni najlepša,
ker sem v njej preživel več časa ter druge dele severne Afrike le mimogrede ogledal. Pa naj bo tako ali tako, smo za enkrat v mislih v Tuniziji. Na morju med Tunizijo in spodnjo Italijo so se v davnih časih odigravale neverjetne tragedije za posest in premoč. Kdor pozna zgodovino teh vodnih poti in obalnih posesti, še vedno sliši regljanje verig in ječanje sužnjev, ki so bili človeški stroj takratnih vlastodrž-cev — Rimljanov, Kartagencev Maltežancev, Muri Spancev in drugih sosedov, ki so rogovih za pr-venstvo morskih valov Sredozemlja in pa posesti na njih obali.
Sredozemsko morje je edino svoje vrste na svetu. Dotika se treh kontinentov m na njegovih obalah živi več različno govorečih ljudi. Še nikoli ni imelo stalnega gospodarja od dobe Rimljanov. Jek angleškega pro-jekjtila je bil znak vsem ob tem morju živečim, da valovi tega morja so pod protekcijo topov angleške krone. Michael Chok
Koncert Petrovčičeve in Kenika v nedeljo
CLEVELAND, Ohio—Prihodnjo nedeljo, 18. januarja ob šti rih popoldne bo v Slovenskem narodnem domu imela slovenska publika v Clevelandu priliko sli šati sladko petje Alfreda in Vio-lete. Edward Kenik in Josephine Modic-Petrovčič se nam predstavita v samostojnem nastopu. To bo že drugi samostojni koncert članov Glasbene Matice v tej sezoni. Prvi je bil nastop sopranistinje Budanove 30. novembra in sicer s zelo lepim uspehom. Upati je, da bo slovenska publika počastila ta nepozabni ljubezenski par iz Verdijeve opere "Traviata," katero je vprizorila Glasbena Matica minulo jesen, v najbolj polni meri in zasedla dvorano do zadnjega kotička.
Nedeljski spored Petrovčičeve in Kenika je zelo bogate vsebine. V dvospevu nam bosta podala duet iz Smetanove "Prodane neveste," slavni duet iz opere "Traviata" ter več slovenskih narodnih pesmi kot "Al' me boš kaj rada imela," "Pod oknom" in "Dekle to mi povej."
V	solospevu nam bo podal Kenik več lepih slovenskih skladb. Na programu ima Volaričev "Rožmarin," Zormanovo "Ladje bele," Flajšmanov "Metuljček," Adamičev "Nocoj je pa lep večer" in' "Pod okence pridem." Poleg tega nam. bo podal Kenik v solospevu tudi v angleščini "Thine Alone," po V. Herbert in arijo iz opere "Paghacci."
Petrovčičeva, ta naša slovenska filomela, pa ne bo v kaki veliki meri prelivala sladkogren-kih melodij tragične Ijftbezni "Violete" v nedeljo, ampak nas bo naslajala s tako prijetno opojnimi zvoki pristne slovenske glasbe kot so Pavčičeva "Uspavanka," "Ciciban," "Gor čez jezero" in Zormanov "Tulipan." Poleg tega nam bo podala tudi nekaj skladb iz svetovne zbirke, kot "Laughing Song," po J. Strauss in "Salve Regina," po Pistilli.
V	pestrost vsega programa bomo imeli priliko slišati tudi skladbo "Fantazija slovenske melodije," katero bo predvajal piano solo Ivan ^orman.
Torej, slovenska javnost v Clevelandu, sedaj se vam nudi prilika, da se izkažete podpirajoče slovenske kulture. Posebno še bolj bi nas moglo zanimati, ker sta Edward Kenik in Josephine Petrovčič v Ameriki rojena Slovenca. Vsi tisti, ki se tako radi bavite z idejo, da bo vsa slovenska kultura izginila z prvo generacijo, le pridite na koncert, pa boste videh, da ni tako. Na svidenje v nedeljo!
Josip šircel.
RAZNE VESTI IZ STARE DOMOVINE
Izredni uspehi izvoza iz Slovenije
Po lanskem planu bi morala izvoziti Slovenija raznega blaga za okrog 10 milijard deviznih dinarjev. Tu je mišljeno predvsem razno industrijsko blago in odpade od tega le 19 procentov na kmetijske pridelke in to predvsem na slovenski hmelj, ki ga Slovenija izvozi za nad milijardo dinarjev.
V začetku je precej slabo kazalo. Največ skrbi je povzročal padec cen na svetovnih tržiščih nekaterim vrstam blaga, ki jih Slovenija izvaža, kakor n. pr. svincu, steklu, surovim svinj skim kožam in majhno zanimanje za les, ki je tudi ena izmed velikih postavk izvoznih artik lov iz Slovenije.
No, pa so si znali bistri slovenski gospodarski strokovnjaki na drug način pomagati. iz zagate. In to tako, da so za izvoz poiskali predmete, ki jih doslej Slovenija se ni izvažala ali pa jih je v malenkostnih količinah. In ta račun se je obne-sel nad vse pričakovanje. Bolje kakor izvoz cinka, svinca, stekla, kožne galanterije in že neka terih drugih predmetov, ki so se med letom na svetovnem trgu poceQjli, se je odrezal izvoz v postavki "razno," ki je od za četnega skromnega zneska 226 milijonov do novembra presegel ta znesek skoraj petkratno in dosegel 1 milijardo in 100 milijonov dinarjev.
In kaj je to "razno" boste vprašali; ki je premetenim Slo vencem vrglo tohko deviz? To so umetni brusi, razni kovinski odpadki in žlindra, stekleni odpadki, livarski pesek, verige, žeblji planinčarji, kravji zvonci, kovinsko pohištvo, deli za kinoprojektorje, kdvinska embalaža električni kuhalniki, aluminijev sulfat, žveplena kislina, mramoi in opeka, žaganje, goveja dlaka, kisle kumarice, gobe v slanici sadike, jedilni kostanj, istrsk mandlji, sveže gobe, rečni raki, pijavke, želve, polzim, ribje ikre in čebelje matice.
To so sami predmeti, katerih izvoz nikogar posebno ne prizadene. Ti uspehi pa obenem tudi dokazujejo kako se je s spro stitvijo deviznega poslovanja in zunanje trgovine dvignila iniciativnost domačih podjetih, k iščejo vedno novih možnosti, da se uveljavijo na svetovnem tr žišču. Posebno sta se pri tem izkazala podjetje "Dom," ki je kot neplanski izvoznik presegel vse svoje dosedanje izvozne re korde in "Toko" v Domžalah, k je presegel svoj plan za več kakor 18 milijonov dinarjev. Pri tem je tovarna "Toko" s svojimi izdelki iz svinjskega usnja prodrla (celo na trg %ahodne Nemčije, kjer je ta proizvodnja izredno razvita, na zahtevna švicarska tržišča ter je našla dobre odjemalce tudi v skandinavskih državah.
Na ta način se je mesečno povprečje slovenskega izvoza od 700 milijonov dinarjev v prvih osmih mesecih dvignilo v septembru na 800, v oktobra in novembru pa na 900 milijonov dinarjev. Gospodarski strokovnjaki so prepričani, da bo na ta način Slovenija kljub vsem težavam letos dosegla svoj razmeroma^ visoki izvozni plan ali ga celo presegla.

ŠKRAT
1

v ČASU POŠTENE TRGOVINE
'Sto in sto načinov je, da najdemo srečo."
"Vem, toda pošten je samo eden."
'Kateri pa?"
"Saj sem vedel, da ga ne poznate!"
POKLIC
—	Kaj ste po poklicu?
—	Živim od tujih napak.
—	Torej advokat, sodnik, mi-hčnik ?
—	Ne, mojster v tovarni radirk.
Ф
PRAKTIČEN STROJ ZA
DELOMRZNEŽE
Prodajalec: — Ta stroj vam bo prihranil polovico dela.
Kupec: — Če je tako, mi pa dajte kar dva.
SO ŠE MOJSTRI
A: Res hočeš službo? To boš :ežko našel.
B: No, pravzaprav bi rad de-lar.
A: No, to bo pa laže.
Ф ,
SPOŠTUJMO STARE NAVADE
—	Znižajte mi, prosim, davke! Denarja ni, otroci so goli in bosi, hiša se podira ...
—	S sosedom se pa lahko pravdate za prazen nič?
—	Veste, tovariš, stare slovenske navade pa res ne morcDfl Spustiti!
Ф
NA IDRIJSKEM AVTOBUSU
Zgodaj zjutraj so se odpeljali Idrijčani z avtobusom proti Ljubljani. Ker je bila tema in avtobus prenapolnjen, je sprevodnik šele na postaji Godovic pobral od potnikov denar in dal vozne listke. Ko je od zadnjega potnika, knapa Načeta, dobil lenar, mu je dejal: Nu, zdej bana pa šli naprej.
Nace je bil pa hud in odvrnil-'Zej ka sma plačal, pa na bama leč šli, se bama pa pelal."
POZABLJIVEC
—	Zgodila se mi je velika nesreča. Izgubil sem na cesti žepni robec.
—	Pojdi no! Ali je bil tako dragocen?!
—	Zame že! Na rob^u sem imel vozel, da bi nečesa ne pozabil.
PROFESORSKA
Profesor, ki so ga v zadnjem hipu izvlekli iz vode: "Najbolj žalostno je to, da sem se šele zdaj spomnil, da znam plavati."
Ф
DIPLOMAT
Zdravnik: — Recite svoji ženi, naj si zaradi tega ne beli glave. To je logična posledica njene starosti.
Mož: — Bodite tako ljubeznivi, doktor, pa ji to sami povejte.
o-
ČUDNO VPRAŠANJE — ČUDEN ODGOVOR
—	Kdo je pametnejši: zdravnik ali tat?
_ 9999
—	Tat. Kajti tat vedno ve, kaj manjka ljudenv ki jih je obiskal.
Ф
NA SEJMU
Mala Mini: — Hočem jahati osla, hočem jahati osla hočem ...
Žena možu: — Tone, vzemi jo eo na rame, da bo že enkrat mir pred njo.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
najvišje poslopje sveta—empire
state building v new yorku
Najvišje poslopje sveta, orjaški newyorkski nebotičnik Empire State Building, stoji na zemljišču, ki meri 8000 m^. Meter tega zemljišča je bil po 2690 dolarjev. Vidimo torej, da je že samo zemljišče celo premoženje.
Poslopje je visoko 48.7 m, če štejemo konico novega televizijskega stolpa. Vanj so vgradili 60,000 ton jekla. Ta količina jekla bi zadostovala za dvojni železniški tir od Pariza do An-twerpa. Za dvorane, stopnišča 14 hodnike so porabili celotno količino v mnogih kamnolomih Nemčije, Italije, Francije in Bel-Sije nalomljenega marmora. V tem nebotičniku je 5150km telefonskih in brzojavnih žic in kablov ter 80 km vodovodnih in drugih cevi. Od pritličja do 102.
Nadstropja je 1860 stopnic. Na srečo pa ima nebotičnik 72 dvi-§3^- Vsak dan je osem ur zaposlen delavec, ki izmenjava izrabljene električne žarnice. Žarnic
V BLAG SPOMIN
tretji obletnici od kar je naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
FRANK DROBNICH
Zatisnil je svoje blage oči dne 14. januarja 1950
Minilo je že leta tri,
odkar počivaš v, hladni zemlji, žalostno so naša srca,
ker tako prerano moral si zapustiti ta svet.
ŽALUJOČI OSTALI:
Rosie Drobnich, soproga
in družina
Madrid, Iowa, dne 15. jan. 1953.
je samo v stolpu 3000. Vsak večer dela v nebotičniku nad 300 snažilk.
Na vrhu najvišjega poslopja sveta se je mudilo že 14 milijonov ljudi iz vseh dežel. Ker je treba plačati za razgled malenkostno pristojbino, imajo lastniki tudi od tega vsako leto približno milijon dolarjev dohodkov. V stolp je že nad petstokrat treščilo. Samo med eno nevihto je treščilo vanj devetnajstkrat. Jekleno ogrodje pa je velikanski strelovod in vsaka strela švigne v zemljo, ne da bi napravila kaj škode. Hkrati so pred njo zavarovane tudi vse hiše 400 m naokrog. Vrha nebotičnika pa ne obiskujejo samo ljudje. Močni vetrovi zanašajo nanj tudi cele jate netopirjev ter velike roje kobilic in raznih žuželk. Na njem so nabrali že nad 200 vrst žuželk in jih poslali yalski univerzi. Tudi jate ptic selivk so se že večkrat zatekle na vrh tega orjaškega nebotičnika. Septembra 1948 je ležalo po cestah okrog njega 500 mrtvih in hudo poškodovanih ptic.
Pred sedmimi leti se je zaletel v vrh Empire State Buildinga neki bombnik in ubilo se je 14 članov posadke. Motor je prebil 78. nadstropje. Neko drugo letalo je treščilo v jašek dvigala, bencinski tank se je razletel in nastal je požar. Sedem nadstropij više pa je sedel neki sel, ki o katastrofi sploh ničesar ni vedel. To dokazuje, kako trdno je nebotičnik zgrajen. Stolp je tako visok, da je temperatura na vrhu večkrat za 2 do 5 stopinj nižja kakor pri tleh. Nekega dne je bilo na vrhu stolpa 27 stopinj Celzija, spodaj pa 13 pod ničlo. Vetrovi s hitrostjo 95 do 130 km na uro niso na vrhu nič posebnega. Viharji pa dosežejo tudi 160 km na uro. Če piha veter s
hitrostjo nad 80 km poleti ali 55 km pozimi, zunanjo teraso zapro. Splošno razširjeno mnenje, da se vse poslopje v nevihti maje, je napačno.
Empire State Building je zdaj radijsko središče ZDA. Devet radijskih družb je s kupnimi stroški dva milijona dolarjev zgradilo na njem 68 m visok televizijski stolp. Postavili so ga v decembru 1951. Gledan od tal se zdi človeku ko las tenka kovina-sta nit. V resnici pa meri pri tleh dva in pol metra v kvadratu in je visok kot desetnadstrop-na hiša. Orjaški stolp tehta 60 ton. Dvigali in sestavljali so ga po kosih.
Kolikšne težave so morali graditelji premagovati, ko so najvišje poslopje sveta gradili, bomo razumeli, če pomislimo, da se je graditev začela pred 21 leti na enem najbolj prometnih cestnih križišč New Yorka. Čez to križišče vozi na dan čez 40,000 motornih vozil, hodi pa kakih 200,000 pešcev. In sredi tega vrvenja so zgradili 102 nastrop-ni nebotičnik, ne da bi nastale večje motnje v prometu. Ker na cestah v bližini ni bilo prostora za gradivo, so dobavne termine določiU do minute natanko. Vsakih 80 ur je prispela iz tovarn v Pittsburgu nova pošiljka jeklenih nosilcev. V 23 tednih je bilo jekleno ogrodje postavljeno, v 8 mesecih pa vsa zidarska dela končana.
Z vrha tega nebotičnika, ki ga je obiskalo lani 850,000 ljudi, vidiš ob lepem vremenu s prostim očesom 40 km daleč, z daljnogledom pa ladje celo 60 km daleč.
GOSTILNA NAPRODAJ
Proda se gostilno v slovenski na-^Ibini v okolici St. Clair Ave. Ima pi, D2, D3 in D3A licence. Poleg je stanovanje s 5 sobami. Cena samo $23,500. Najemnina zelo nizka. Za naslov se poizve v uradu tega lista. HE 1-5311.
Oglašajte v Enakopravnosti
ESTABLISHED 1922
Please save this price list
MIHALJEYKH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Prosimo shranite cenik
From our Magazine (Warehouse) in the free port of Trieste, we are now sending the below listed packages, on which there is no du ty of any kind (brez carine).
All packages are fully insured, all the way to the last station of the recipient, or to the last Post Office in shortest time possible. Delivery guaranteed or money refunded.
Package No. C-1	gQ
10 lbs. Sugar '
10 lbs. Rice 5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Coffee 5 lbs. Lard 5 lbs. Laundry Soap
Package No. C-4 Jlg JQ
IIV2 lbs. Rice 10 lbs. Spaghetti 12 lbs. Sugar lbs. Coffee
Package No. C-7
20	lbs. Sugar
10	lbs. Rice
5	lbs. Coffee
1	lb. Milk Chocolate
1	lb. Cocoa
1	lb. Ceylon Tea_
Package No. C-9
20	lbs. Sugar
10	lbs. Spaghetti
10	lbs. Lard
11	lbs. Rice
5 lbs. Bakalar 5 lbs. Coffee
2	lit. Olive Oil__
Package No. C-11 J21 90
20 lbs.	White Flour
20 lbs.	Sugar
10 lbs.	Lard
10 lbs.	Rice
5 lbs.	Coffee
lb.	Ceylon Tea
$24.90
Package No. C-2 {jg уђ
111/2	lbs. Rice
10	lbs. Sugar
61/6	lbs. Coffee
5	lbs. Bakalar
5	lbs. Lard
1/4	lb. Pepper
Package No. C-5
15	lbs.	Sugar
11%	lbs.	Rice
6VŽ lbs.	Coffee
7	lbs.	Lard
Package No. C-8 ^'|3 50
5 lbs.	Spaghetti
5 lbs.	Sugar
5 lbs.	Laundry Soap
5 lbs.	Lard
5 lbs.	Rice
5 lbs.	Coffee
Package No. C-10^21.90
20	lbs. White Flour
10	lbs. Spaghetti
10	lbs. Sugar
10	lbs. Lard
11VŽ	lbs. Rice
6V2	lbs. Coffee
Package No. C-12 ^24 00
37 lbs. Lard (Can) 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee
8	lbs. Spaghetti
pure lard in Original Cans........37 lbs.
$12.90
White flour oog la.
in original double bags 100 lbs.
$12.00
Package No, C 3 $1500
10	lbs. White Flour
10	lbs. Sugar
10	lbs. Rice
5	lbs. Coffee
5	lbs. Lard
Package No. C 6 JI3 25
10	lbs. Spaghetti 15 lbs. Qugar
11	lbs. Rice
4 lbs. Coffee
Package No. C-13
22 lbs. Sugar 11% lbs. Rice 6VŽ lbs. Coffee Vz lb. Ceylon Tea
$16.75
Package No. C-14
10	lbs. Sugar
10	lbs. Rice
5	lbs. Coffee
4	lbs. Lard
$13.00
Package No. C-15 gg QQ
12 lbs. Sugar 6 lbs. Rice 2 lbs. Coffee
Package No. C-16 0Q
5 lit. Olive Oil
Package No. C-17
$15.50
11 lbs. Cooked Ham
(kuhana šunka)
Package No. C-18
24 pkgs. Noodle Soup 5 lbs. Can Milk Powder
New singer sewing	SI48 00 Men's or Ladies' bicycle . . . . сдо пп
machine No, 239 ^	with lamp and tool kit
$59.00 ° $115.00
COOKING STOVES on Wood or Coal
with double Oven and Hot Water Tank............from
ELECTRIC STOVES—
With two burners $34.00 three burners QQ with three burners $12500 ______■_ and Roasting Oven
MIHALJEVICH BROS. COMPANY 6424 ST. CLAIR AVENUE HE 1-6152	CLEVELAND 3, OHIO
Žensko zastopstvo v
kong
resu
Dne 3. januarja se je v Wash-rngtonu sestal novi kongres, ki je po številu 83. Obe zbornici kongresa štejeta skupno 531 članov; od teh jih je v senatu 96, v reprezentančni zbornici pa 435. Med postavodajalci je 12 žensk; od teh ena v senatu in 11 v zbornici reprezentantov, V prejšnjem kongresu, katerega službena doba je potekla v začetku tega leta, je bilo 11 žensk.
Prva ženska, ki je bila izvoljena v reprezentančno zbornico kongresa Zedinjenih držav, je bila Jeanette Rankin iz Montane; to je bilo leta 1916. Štiri leta pozneje je bila v isto zbornico izvoljena Alice M. Robertson iz Oklahome. Od takrat naprej so bile v zbornici reprezentantov vedno zastopane ženske z eno ali več zastopnicami.
Prva ženska, ki je bila izvoljena v zvezni senat, je bila Mrs. Hattie Caraway iz države Arkansas. Ženska zastopnica v senatu je zdaj Margaret Chase Smith iz države Maine; svoj se-* natorski urad je nastopila leta 1949, prej pa je bila 10 let v zbornici reprezentantov.
Najstarejša po službi je kon-gresnica Edith Nourse Rogers
iz države Massachusetts, ki služi v tej kapaciteti nepretrgoma že od leta 1925. Frances Bolton iz Clevelanda, Ohio, je v kongresu že od leta 1940.
Sledeče države imajo v zveznem kongresu ženske zastopnice ; Maine: Margaret Smith; Massachusetts: Edith N. Rogers ; Illinois: Marguerite Church; Pennsylvania; Vera Buchanan; New York: Katharine St. George in EMna Kelly; Missouri: Leonor Sullivan; Indiana: Cecil M. Harden; Michigan: Ruth Thompson; West Virginia: Elizabeth Kee; Idaho: Grade Pfost; Ohio: Frances Bolton.
Od 12 postavodajalk jih 7 pripada republikanski, 5 pa demokratski stranki. Njihova starost se giblje med 46 in 71 leti; to velja za sedem kongresnic, ki so povedale svojo starost. Ostalih pet drži to skrivnost zase.
Splošna volilna pravica za ženske v vseh državah je bila ratificirana leta 1933 z 19. amendmentom k zvezni ustavi. V večjem številu držav so imele ženske aktivno in pasivno vohl-no pravico že prej. V Wyomingu, na primer, je dala teritorialna legislatura volilno pravico ženskam že leta 1869, ko je bila dežela še teritorij.
Razen v zveznem kongresu so
ženske zastopane tudi v državnih legislaturah, v mestnih odborih itd. Nekatera mesta imajo tudi ženske za župane in nekatere države so imele že ženske governerje. Tudi nižja in višja sodniška mesta po nekod zavzemajo ženske. Na splošno, politično so ženske v Zedin jenih dr žavah povsod enakopravne z moškimi.
—NOVA DOBA
Društveni koledar
JANUARJA 1953
17.	januarja, sobota—Veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 SDZ v SND.
18.	januarja, nedelja—Koncert Eddy Kenika in Josephine Petrovčič v SND.
24. januarja, sobota—Veselica društva Ložka dolina v SND
31. januarja, sobota—Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND.
FEBRUARJA
I. februarja, nedelja—Koncert zbora Slovan v avditoriju Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
MOŠKI ŽELI DOBITI SPALNO SOBO
med E. 30 in E. 79 St, v okolici St. Clair Ave. Ima dobra priporočila. Kdor ima za oddati, naj pokliče
EN 1-9741
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
CljSTKA!!
Dekliških 9'^ do 13"*
Žimskih sukenj in jopičev
Mi imamo le omejeno zalogo teh zimskih sukenj in jopičev —in vam jih nudimo po skrajno znižanih cenah. Vse so. toplo podložene. V asortiranih I barvah. V merah 7 do 14.
Zaradi omejene zaloge, ne sprejemamo poštnih ali telefonskih naročil.
The May Company's Basement oddelek z dekliško opravo
69c solidnih barv
BROADCLOTH
20 krasnih barv:
Roža
Plava
Aqua
Rumena
Tan
Škrlatasta Zelena Melon Kelly
Chartreuse
Vrtniška
Copen
Siva
Rdeča
Temno zelena Temno rdeča Rjava
Temno plava
Orhidna
Skipper
jarda
Pravo blago za:
Broadcloth blago znane kakovosti in v solidnih barvah—toda ne moremo omeniti izdelovalca, ampak spoznali ga boste takoj. Zelo dobro tkano.
•	Zavese	• Pižame
•	Nočne srajce	• Pregrinjala
•	Bluze	• Otroške oblekce
• Mnogo drugih uporab
Ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil
The May Company's Basement oddelek z blagom na jarde
IŠČEJO STANOVANJE
MLAD PAR
išče stanovanje s 3 do 5 sobami. Oba zaposlena, želita do 18. marca. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na EN 1-1473
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKE
v slarosli 18 do 40 let za TOVARNIŠKO DELO
Podnevi. Dobra plača od ure.
Prijetne delovne razmere. Intervuj med 9. zj. in 3. pop. Sprejme se novodošle. Morate govoriti nekoliko angleščine.
Benton Glass Co.
4540 HOUGH AVE.
HIŠA NAPRODAJ
CENA SAMO $14.500
Hiša za eno družino, v prvovrstnem stanju. 6 sob. Na Fuller Ave. Ima zaprt soinčni porč, čisto nov fornez in druge ugodnosti. Se lahko takoj vselite.
Obrnite se na chardon road realty IV 1-4041 - IV 1-6163
ZELO DOBER NAKUP V COLLINWOODU
Hiša s 7 sobami; 4 spalne sobe, avtomatična plinska kurjava. Cementi ran dovoz. Lota 40x165. Se lahko takoj vselite. Samo $11,900.
Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030
PRODA SE GOSTILNO
z D3 in D2 licencami
Dober promet v tovarniški okolici v Akronu. Se proda radi bolezni. Poleg je stanovanje s 3 sobami. Najemnina $75. Dobi se najom-ninsko pogodbo.—Cena $17,000. Obrnite se na CLIFTON REALTY BO 2-0911
2 hiši na eni loti
ena za 2 družini, in ena hiša za 1 družino. 2 garaži. Nahajajo se blizu šole sv. Vida.
-K
Blizu cerkve Marije Vnebovzete
Hiša za 2 družini, po 6 in 5 sob. 2 garaži. Parna gorkota.
Cena $11,800 +
Blizu Euclid Beacha
Hiša za 2 družini, po 4 in 4 sobo. 2 garaži.
Cena $10,900 -K
Hiša za 1 družino
Blizu E. 140 St. in Lake Shore Blvd. 6 sob, v prvovrstnem stanju. Cena zelo zmerna
Za podrobnosti se obrnite na
Joseph Globokar
986 East 74th Street HE 1-6607
DELO DOBIJO MOŠKI
pridružite se ta pc o skupini
T A P C O
potrebuje TOOLMAKERS
za eksperimentalno delo pri izdelavi jigs in fixtures
VERTICAL TURRET LATHE OPERATORJE
PRESS OPERATOR VAJENCE
Morate biti pripravljeni delati katerikoK šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; ob sobotali in nedeljah od 8. zj. do .4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC, 23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
■?.TRAN i
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Ko sta prišla do Klinske lese, je spet ona obstala jn se zagledala, s komolci oprtimi na plot in z rokami sklenjenimi na prsih. Nekoč je bila jokala na tej lesi. Skozi njo je bila stopila v prvo veliko izkustvo svojega srca, čuteča, kakor čuti žena, ki se je dotakne resničnost. Spoznanje pride vselej po bliskovo. Sloneča na tej poljski lesi, je bila takrat prvič zaslutila globoko žalost življenja; danes, tega oktobrskega dne, je pa pogumno jemala nase neogibno ponavljanje in vse breme nalog, ki sta jih naprtila ženi mož in moška omika. Sicer se je pomilovala, a tudi v tem pomilovanju je bilo nekaj veselega. Okusila je bila sočutje, in zdaj je vedela, da mora človek sam sočuvstvovati, ako naj drugi sočuv^tvujejo z njim. Mislila je na to, da rodi ženina, želja željo moža, in že naprej je vedela, da bi šla k njemu, če bi vedela, da si je želi.
"Ali se ti stori inako, kadar vidiš, da se listje osiplje?"
Furze se je naslonil vštric nje na leso.
"Ne. Mora se osuti."
Premislila je njegove besede.
"Da, prav to utegne biti tisto. Če pomisliš, da kaka reč mora biti . . . Nikjer nobenega izhoda --"
Napeto ji je gledal v obraz.
"To so žalostne besede, Mary."
"O — ne tako žalostne, kakor sem časih mislila."
Naglo ga je pogledala in se zbrala že v tem, ko je odgovarjala.
"Človek ne more jesti, ne da bi si krožnik pomil. To je tako jasno. Od kraja se izmikaš ne-ogibnosti, a nazadnje se vdaš. Seveda — to odloča o tolikih rečeh ---"
"O vprašanju, kako in zakaj?"
"Najbrže. Toda, Arnold, ali razumeš, da ni nič čudnega, če obide žensko slabost, kadar vidi skledo pomij? Toliko se mora mučiti zaradi gole najpotrebnejše snage! In priboljški ? Cvetlice, mične reči, elegantnost, vse to raste ženi iz znoja njene duše. Do smrti moramo pometati, pomivati, krpati in brisati prah. Takšna je resničnost ženskega življenja, usoda moževe žene.— Ali ni tudi zate reči, ki jih nerad delaš?"
"Pa koliko!"
"Povej mi jih."
"Oh, vse to packanje. — Nu, nikar ne govoriva."
"Mislim, da te razumem. Upira se ti opravljanje vsega, kar je žensko delo."
"Ljuba moja," je začel, nato pa krotko, skesano utihnil.
Sama pri sebi je rahlo vztre-petala. Neogibno ubijanje, hkra-tu pa neogibni ponos! Bolj in bolj se je bližala izpolnitvi svojega bistva, celo v tej svestni borbi svoje mladosti z vprašanjem loncev in kožic. Podoba je bilo, da bo treba pokleniti in umiti življenju noge, kakor jih je nekdaj kralj umival beraču.
"Ubogi Arnold," je rekla.
Ramena so mu trenila, ali ta gib je zamrl, in Furze je ostal trd kakor latve v lesi.
"Prav nič ne. To življenje sem si izbral. — Res je, da je težko. In prizadevanje, da bi ostal snažen, je nemara takisto vražji posel kakor to, da se preživljaš. Napora se ne ogneš; še zajeda-lec se mora potruditi, da pije kri. bilo, da bo treba poklekntii in Kmet nosi v sebi Adamovo prekletstvo—če je prekletstvo—"
"In Eva tudi?"
Zastrmel je v gozd.
"Živeti je treba . . . Čudno, Ba je to predlovanje živeža za druge ljudi tako obupno reven posel. Zdi se mi, Mary, da je možev delež lažji od ženinega. Žal mi je
"Zakaj?"
"Oh, mož gre pod milo nebo in rabi svoje mišice. On tolče in gradi in snuje. Žena mora pa toliko ždeti v hiši. Ni čudo, da se ženske upirajo. Prav nič jih ne grajam zaradi tega."
S koncem prsta se je dotaknila njegovega rokava.
"Zdaj si pa misli, Arnold, da
Prijazno ste vabljeni na
PRVI KONCERT
sopranistinje JOSEPHINE MODIC-PETROVČIC in tenorja EDWARD KENIK V NEDELJO, 18. JANUARJA OB 4. URI POPOLDNE V Slov. nar. domu na St. Clair Avenue
Fin vspored narodnih pesmi, klasičnih in pol-klasičnih sklad.
Dirigent Tone Šubelj; pri klavirju Ivan Zorman
POSEBNO NAZNANILO
Hvala, g. in ga. Cleveland Da, hvala za vašo vedno večjo zaHtevo
DUQUESNE PILSENER
Pittsburško znano Premium pivo
SEDAJ ne stane nič več kot lokalna piva Zavžijte Duke!
DUQUESNE BREWING COMPANY
Pittsburgh, Pa.
bi bil v hiši čudovito popoln stroj, ki bi brezhibno opravljal vsa zoprna dela. Ali bi ti bilo to po godu?"
"Nikakor ne."
Sama pri sebi se je nasmehnila.
"Seveda ne. Moškemu nikoli! In celo meni? V moji škatlici, ki ji pravim hiša? Če bi bilo zmerom vse lepo v redu in bi človek lahko zložno sedel v naslanjaču in si grel noge in gledal stroj, kako dela namesto njega, ne bi nikoli okusil te zadovljne trudnosti--"
"Morda res ne."
Zdelo se ji je, kakor da bi se bil nalašč umaknil pred njenim prerazločnim izzivom. Pogledal je na zapestno uro.
"Kotlič sem pustil na ognju. Pojdiva rajši."
3
Izprememba na Usodovcu je bila enako očividna kakor izprememba njegovega gospodarja. O prejšnjem neredu ni bilo več sledu. Pogled na opečnati tlak v dnevni sobi je spomnil Maryjo slabosti, ko jo je bila obšla spričo njegovih mastnih madežev, ostankov stresenih vse na okoli. Vse to je bilo zdaj drugače. Medeninasta svečnika, pušici za kavo in čaj, škatlice za tobak in pipe na kaminski polici so pričale o novem redu. Skobelnik je bil izginil. Soba je bila skoraj dlako-cepno pospravljena in snažna, in Mary, ki je vedela, koliko samo-premagovanja je terjal tak vzoren red, je takoj začutila globoko ganjenost. Snažnost te sobe je bila moška, samozatajna in stroga; ženska snaga je spet drugačna, bolj čuvstvena in barvita.
A Furze je bil pozabil naviti uro, eno tistih cenenih starover-skih ur s poslikanimi steklenimi vr^tci; stala je na visokem kaminskem napušču in kazal sliko čudno belega vetrnega mlina na živozelenem griču. Pozabiti, da naviješ uro, je človeško.
"Voda še ne vre."
Drezal je v ogenj. Ko se je odmaknil in hotel počakati, da bi v kotliču zabrenčalo, je opazil, da ura stoji.
"Menda mora človek zmerom nekaj pozabiti."
"Gospodinje imajo geslo: 'Kar misliš storiti, stori takoj."
Odprl je steklena vratca in segel po ključ.
Pustila ga je pri navijanju ure, in njeno marljivo tiktakanje se je pridružilo brenčanju kotliča. Stala je sredi Damaridine izbe. Strah pred hišo jo je bil minil. Dojmi so ji drug za drugim prihajali • v zavest, kakor strani knjige, ki listaš po njej. Solnce je sijalo v sobo. Dajalo ji je nekam glas je lice in božalo tudi Maryjino telo. Pritiskala si je roke na prsi, ki so bile še vedno čvrste in deviške, in občutek toplote in barve življenja ji je hitreje utripal v žilah. Sočutje odpira duši oči. Zmerom vidiš samo tisto, kar si zmožen videti, prah in sivo enoličje ali pa zlati prašek v solnčnih pramenih, lepoto in rdeči cvet ljubeče službe.
O — to naglo do jet je! Koprnela je, da bi položila roke na ta dom, da bi tekala po stopnicah gor in dol in čutila, kako se praznota hiše polni z njeno navzočnostjo. Potrebovala jo je, takisto kakor on. Toda od njega je bilo zaman pričakovati besede, da jo potrebuje. Slutila je udrža-nost, ki se je skrivala za njegovim molkom. Kako dobrodejno tiho je bilo tu. Od nikoder glasu razen tiktakanja ure. Morda je že zdaj nejasno slutila, da se bo v poznejših letih naučila ljubiti to tihoto, to oddaljenost od prostaškega, vreščečega smeha in grdih glasov navadnih ljudi in nesnažnosti njihovih otrok. Dragocena samota, ki postaja vse bolj in bolj redka v teh tovarniških dneh. Hiša je bila dostojanstvena in odmaknjena: pod njeno streho si lahko mislil svoje lastne misli in se jim vdajal, kakor te je bilo volja.
Furze je s čajnikom stopil v sobo. Že prej je bila opazila, da
ima drugo čajno posodo, cenen in dokaj pisan vzorec; vendar ga ni vprašala, kaj se je bilo zgodilo s prejšnjo, iz rožnatega porcelana.
"Ali hočeš naliti?"
"Kakor želiš."
Sedla je na zofo, tako, da je kazala oknu hrbet. On je za trenutek obstal in pogledal okoli sebe, ali ni česa pozabil, potem pa sedel v naslanjač / navpičnim hrbtom na drugi strani mize. Mary je opazila, da je ležalo pod kupljenim kolačem čipkasto pre-stiralce. Tudi belega kruha in masla je bil pripravil in ji ga sam narezal in namazal. V tem je bila nekakšna daritev, dejavna izpoved vere, in Maryjo je to rahlo prizadevanje, da bi se pokazal nežnega, še bolj ganilo. V starih časih ji je ponujal iste preproste reči, pa so ji bile za šalo. Kako ga je moralo boleti! Da — zdaj je vse razumela.
Vedel se je boječe, hkratu pa malce napeto. Zabaval jo je kot prijateljico in tujko, oboje v eni osebi, in Maryji se je zdelo samo naravno, da je bil plah proti njej.
Saj ni vedel, česa mu je pričakovati; zato se je delal, kakor da ne bi ničesar pričakoval. Oba sta imela drug drugemu mnogo odpustiti, a Furze v svoji boječ-nosti očividno ni mislil, da je že vse odpuščeno.
Vprašala ga je, kaj je z Bobom. Oh — Bobo je bil mrtev. In tudi ljudi je bilo že toliko pomrlo.
(Dalje prihodnjič)
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo _ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
St. Clair Beverage
7702 St. Clair Ave.
Express 1-0498
Odprto dnevno od 10. do 9. zv.
Dostavimo vsaki dan Pivo, vino, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača in cigarete. ^OSEBNOST;
Krasni in okusni keki za vsako priliko.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v nedeljo od 10. do 3. ure Izdelujemo lUke ludi %a potne liste in v identifikacijske svrhe
VABILO NA
SRNJAKOVO VEČERJO
katero priredi
EUCLID RIFLE KLUB V. SOBOTO. 24. JANUARJA
v SLOV. DEL. DOMU NA WATERLOO ROAD Servirati se prične ob 7. uri zvečer. — Igra godba za ples.
Vabljeni ste, da si nabavite vstopnice od članov
VABILO NA
PLESNO VESELICO
ob 40-letnici društva št. 9 S. D. Z. V SOBOTO, 17. JANUARJA
v SLOV. NAR. DOMU NA ST. CLAIR AVE.
Igra Eddie Habat orkester	Vstopnina 75c
VELIKA
Čistilna razprodaja
PRI
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 St. Clair Ave.
OPRAVA ZA VSO DRUŽINO PO SKRAJNO ZNIŽANIH CENAH Pridite zgodaj, da dobite dobro izbero POSLUŽITE SE TE PRILIKE, DA SI PRIHRANITE
DENAR
in si lahko nabavite obleko in potrebščine za pošiljke v staro domovino.
Razprodaja bo trajala samo dva tedna
DELNIČARSKA SEJA
AMERICAN JUGOSLAV CENTER na 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
se vrsi v
nedeljo, dne 18. januarja 1953
OB 2. URI POPOLDNE
Vsi delničarji ste vljudno vabljeni, da se te seje udeležite, ker to je uradni poziv za vse delničarje.
Za direktorij A. J. C.
ANDREW OGRIN, tajnik
Delničarska seja
KORPORACIJE
SLOV. NAR. DOMA na 5050 Stanley Ave. '
Maple Heights, O.
se vrši
v nedeljo, 18. jan. 1953
ob 2. uri popoldne Vabi se vse delničarje, da se udeleže.
SPALNO SOBO SE ODDA V NAJEM
pošteni ženski srednje starosti. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
SLOVENSKE PLOŠČE
šubelj — Banovec — Jadran, itd. Na razpolago pri
NOVAK'S FURNITURE
5505 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio
ALI KAŠLJATE?
Pri nai imamo isborno »dravU* da vam ustavi kaiel] in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich I
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nexgodaW
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DAMEL STAKICB
AGENTX7RA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISXNO
CALL DEarborn 2-3179
1
\
Г;
FEMALE HELP WANTED
NICE MODERN HOME needs соИ^ 'petent woman. General houSf work. Assist with care of 3 chi'' dren. Own room. References.
ORchard 3-2l8<
WANTED LADY to take care elderly woman. Light house* work. Stay. Salary $25.00 a wee" plus room and board.
ROckwell 2-3226
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy SCHO<^ SUPPLIES AND DAIRY STOB^ Nice 4 room heated apartment rear. Good established trad®" Selling due to illness.
KEystone 9-0
Good chance to buy HAND LAXJl'' DRY. Splendid opportunity young couple. 25 years esta*^ lished business. See to appreciate' Buckingham 1-166" after 4 p.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple (Ex-G^ steadily employed, 1 child, 5 room, 2 bedroom unfumish^ apartment. N. or N.W. Modera'® rental.
GLadstone 3-727%
RESPONSIBLE Couple, 6 year ojj girl, need 4-5 room unfumishe^ apartment. Good location. Noi^ west. Moderate rental. Call ^ fore 4:30.
Mulberry 5
RESPONSIBLE Couple, 1 urgently need 5-6 room, 2 of bedroom unfurnished apartme"' Northwest prefer. Moderate al.
FRontier 6-51^"
RESPONSIBLE Couple, 2 childre''' 5 and 2 years, need 4-5-6 roo^ unfurnished apartment. N. " N.W. Moderate rental.	g
Buckingham 1-04%