itftiiJlMfr
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549
II. LITO
Murska Sobota, 11. avgusta 1940.
ŠTEV. 32.
Bojišča:
Po uradnih poročilih glavnega štaba italjanske oborožene sile so 3. avgusta bombna letala bombardirala v Sudanu železniške naprave, sudanska pristanišča, kjer je bilo zažgano eno skladišče ter letališče Gepeit, na katerem je bilo zadetih 10 sovražnih letal. Pri Buni v Keniji so bili bombardirani in obsuti s strojniškim ognjem oddelki čet in motorizirane kolone. Nad letališčem Cagliari je bila ubita ena oseba, tri ranjene, ter prizadjana majhna stvarna škoda.
Gibraltar bombardiran. 2.
avgusta so italjanska letala bombardirala Gibraltar. Italjanska letala so se kljub hudemu protiletalskemu ognju vrnila nepoškodovana.
Nemško vojno poročilo minulega tedna pravi, da je podmornica, kateri je poveljeval ka-petan Kretschmar, potopila 7 sovražnih oboroženih trg. ladij s skupno tonažo 57.118 ton. Ta podmornica je do sedaj potopila skupno 117.366 ton sovražnega brodovja.
Vrsta letalskih napadov na razna angleška oporišča in vojna skladišča je med drugim v Tomeh-wawenu z napadom na skladišča tekočega goriva, povzročila ogromno škodo.
Angleški bombniki so nad severno in zahodno Nemčijo metali bombe na nevojaške cilje. Porušenih je bilo nekaj hiš in ubitih nekaj ljudi.
Francoske izgube v vojni. Francoski listi so objavili podatke o francoskih izgubah, ki bi znašalo poldrug miljon ranjencev in mrtvih. Italjanski listi pa trdijo, da so ta poročila fantastična in plod spomenice francosko-ameriškega odbora, zato jih je treba sprejeti z rezervo.
Nemške izgube v vojni. Po poročilih nemškega vrhovnega poveljstva so znašale nemške izgube od 10. maja t. 1. do dneva premirja s Francijo, 27.014 mrtvih, 18.384 pogrešanih in 111.037 ranjenih, skupaj okroglo 150.000.
Nemci razpolagajo s 30.000 letali, tako poročajo listi iz Helsinkov. Angleške zračne sile ne zaostajajo mnogo za tem številom.
Gibraltarske ladje na poti v Kanal. Iz Ženeve so prispela poročila, da bo britansko vojno brodovje v Gibraltarju, ki obsega 5 podmornic, 7 rušilcev, 3 matične letalske ladje, 3 oklopnice ter 2 pomožni križarki, stopijo v akcijo, ki bo odvisna od razmaha letalskih akcij maršala Gčringa. Poročila pravijo, da je to brodovje odpoklicano v Kanal.
Čitajte
JURSKO MINO"
Oba tabora pripravljena.
Tako Nemci kakor tudi Angleži razvijajo v pričakovanju velikega spopada živahne diplomatske
Politični pregled
Romuni, Bolgari in Madžari.
Napoveduje se, da bo imela Romunija ta teden usodna pogajanja tako z Bolgari zaradi odstopa južne Dobrudže Bolgariji in z Madžari zaradi koncesij, ki naj bi jih dala Madžarski. Zunanja ministra Bolgarske in Madžarske se bosta sestala in to ločeno, z zunanjim ministrom Romunske, da se na posebnih konferencah doseže sporazumen način ureditve vseh spornih vprašanj, ki se morajo odstraniti zaradi zavarovanja miru na evropskem jugovzhodu. Zdi se, da ima Romunija že pripravljene načrte, kako meni prestati to zadnjo trdo živčno preizkušnjo.
Nevtralnost Grčije. Predsednik grške vlade Metaxas je na dan pete obletnice preosnove življenja v Grčiji govoril po radiu grškemu narodu, katerega je pozval naj ostane v teh težkih časih discipliniran in udan režimu, ki skrbi za iskreno in nedotakljivo nevtralnost Grčije.
Grof Ciano v Berlinu
ključuje možnosti, da se bo sedanja vojna razširila in pretvorila v svetovno imperijalistično vojno. Sovjetska Unija pa, ki se je pravočasno pobrigala, da je uredila odnošaje s svojimi neposrednimi sosedi, hoče in bo ostala nevtralna, vendar bo morala stalno paziti na načrte imperjalističnih velesil, ki bodo skušale nevarnost zapletlja-jev prenesti tudi na ruske meje.
Nova pogajanja med Nemčijo in Rusijo? Angleški „Eve-ning Standard" pravi, da se pripravlja nov sporazum med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. S tem sporazumom naj bi si Nemčija in Rusija določili meje svojih interesnih sfer.
Madžarsko-ruska pogajanja. Te dni je odpotovala posebna madžarska delegacija v Moskvo, kjer se bodo začela pogajanja s Sovjeti o gospodarskih vprašanjih.
akcije, da se za vsak primer zavarujejo pred vsakimi presenečenji. Sovjetski komisar zazunajne zadeve Molotov je izrazil, da se stališče Sovjetske unije do britansko nemškega spora ni zadnji čas v ničemer spremenilo in ni računati, da bi se »sovjetska neznanka" zadnji moment kakorkoli vplivala na račune Velike Britanije ali Nemčije.
Moskva o položaju v Evropi. „Izvestja" so objavila zanimiv uvodnik o položaju v Evropi in usodi velesil. Poročilo o tem je dal zunanji komisar Molotov ob priliki zasedanja vrhovnega sovje-ta, ki se je v dobi vojne, te dni, tretjič sestal. To poročilo vsebuje globoko analizo, mednarodnega položaja in vseh bistvenih važnih problemov, za katere gre. Ne iz-
Smrt v plamenih
Pri posestniku Čehu Jožefu v Gumilici sta ostala 5 letna hčerka in 3 letni sinček sama doma, ker so bili starši po opravkih na polju. Nekje sta iztaknila vžigalice, s katerimi sta se šla igrat na skedenj. Nevarna igra ni ostala brez usodnih posledic. Goreča vžigalica je padla v krmo in v trenutku je bila notranjost skednja v plamenih. Med tem ko se je dekletu posrečilo, da je planila iz gorečega poslopja in tekla vsa opečena k bližnjim sosedom, je fantek ostal sredi plamenov. Ogenj je kmalu objel vso gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Ko so pozneje razkopali požarišče, so našli popolnoma zoglenelo tru-pelce nesrečnega otroka, ki je našel smrt v plamenih. Poškodbe, ki jih je dobila deklica, pa so bile tudi tako težke, da so jo morali nemudoma prepeljati v bolnišnico, kjer je še isto noč umrla. Ta tragičen primer, naj bo vsem starišem opomin, da ne puste svojih otrok brez pravega nadzorstva, ker nesreča nikjer in nikoli ne počiva.
Moderne okvirje za slike _Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Dne 8. septembra VELIKO S0K0LSK9 TOMBOLO v Murski Soboti
Delavce,
ki so 1939. leta prinesli s seboj marke iz Nemčije in so iste dali popisati pri Zvezi poljedeljskih delavcev v Murski Soboti, se naproša, da prijavljene marke nemudoma ali najkasneje do avgusta t. K prinesejo v pisarno ZPD in tam oddajo radi nadaljnje odprave pristojnemu oblastvu v svrho zamenjave v dinarje. Vsa potrebna pojasnila se bo dalo ustmeno vsakemu posamezniku ob priliki izročitve mark. — Iz pisarne Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti.
Bankovci po 100 dinar* lev so vsi veliavni!
Narodni banki je bilo z več strani sporočeno, da posamezniki ne marajo sprejeti 100 dinarskih bankovcev z napisom: »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" in z datumom 30. novembra 1920, ker smatrajo, da je ta denar zastarel. Z ozirom na to Narodna banka obvešča javnost, da omenjeni denar ni bil umaknjen iz prometa in da ima prav tako kot 100 dinarski bankovci z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije", z datumom 1. decembra 1929 še vedno popolno veljavo zakonito plačilnega sredstva. (Iz Narodne banke kr. Jugoslavije.)
Lepo uspel delovni tabor Akademskega društva ..Doberdoba"
V Benici v Prekmurju je imelo Akademsko društvo Doberdob svoj delovni tabor med primorskimi kolonisti. Lepa je ta počitniška akcija rodoljubne akademske mladine, ki krepi nacionalno zavest svojih ubogih rojakov kolonistov v krajih nekdanjih madžarskih magnatov, ki so hoteli s silo pomadžariti naš narod v starodavni slovenski pokrajini. Naši mladi nacionalni intelektualci so ponesli svojo ljubezen do domače grude, do kralja in do materine besede med svoje najubožnejše rojake. S svojim kmečkim delom in s higienskimi, socialnimi in nacionalnimi predavanji so prepričali naše zavedne Prekmurce, da je ta zemlja lastnina slovenskega naroda že od časov naših slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
To dobro delo akademskega počitniškega tabora je podprlo z obilno subvencijo društvo Soča — matica v Ljubljani, ki redno podpira svoje potrebne rojake v Prekmurju, da krepi njih nacionalno zavest. Vrlim akademikom kličemo: Le naprej po začrtani poti!
Prodam-03^;;"9'vina
SENČAR METOD, SlRIOPVA. to
Stanje sadovnjakov
in vinogradov
Letošnjo neugodno vreme zelo vpliva na razne kulture, posebno na sadovnjake in vinograde. Sadja bo letos povprečno malo, ponekod celo nič. Torej bo slaba sadna kupčija. Spomladi je sadje lepo cvetelo, a pomladanski dež v času cvetenja ni dopuščal, da bi se oploditev popolnoma izvršila. V kolikor pa se je že izvršila in so se pojavili prvi plodovi, so še ti v najkrajšem času odpadli. To je brezdvomno posledica hude zime, ki je sadnemu drevju zelo škodovala. Le v apaški kotlini in zahodnem delu Slovenskih goric je stanje sadovnjakov nekoliko ugodnejše in pričakujejo tudi nekaj pridelka, ki ga bodo lahko letos vnovčili po ugodnih cenah. Vzhodni del Slovenskih goric, Mursko polje, Prekmurje in Medjimurje pa bo letos brez sadne letine in tudi brez dohodkov te panoge gospodarstva. Tudi toča je v posameznih predelih naše ožje domovine napravila letos precej škode na sadnem drevju.
V vinogradih je stanje zelo žalostno. Itak slab nastavek zaradi ostre zime in deževne pomladi je sedaj uničila deloma peronospora, največ pa toča. V Ljutomerskih goricah je toča uničila do 30% nastavka, dočim v Štrigovskih do 80%, ponekod celo 100%. Letos bo torej slaba trgatev in bo pesem klopotcev žalostno odjeknila preko sicer rodnih vinskih goric.
Pristojbine za brzojavke so se podražile
Poštno ministrstvo je s 1. avgustom povišalo pristojbine za brzojavke v notranjem prometu. Tako velja odslej za vsako navadno brzojavko beseda 1 dinar, najmanjši znesek za brzojavko pa znaša 10 din. Pristojbina za nujno brzojavko je dvojna in sicer od besede 2 din, najmanjši znesek pa 20 din. Novinarske navadne brzojavke so za 50% cenejše kakor ostale.
Za odgovor je treba plačati besedo po dinarju, najmanjši znesek pa je 10 dim Za nujni odgovor beseda po 2 din, najmanjši znesek pa 20 din. Za izročitev in dostavo brzojavke po telefonu znaša pristojbina 2 din pri brzojavki do 20 besed, za vsakih nadaljnjih 10 besed pa po 1 din. Za dostavo brzojavke podnevi znaša pristojbina za vsak začeti kilometer 10 din, ponoči pa 20 din. Za uporabo skrajšanega naslova pri brzojavki znaša pristojbina letno 300 din. Za pravico izročati brzojavke na račun depozita znaša pristojbina 200 din letno ali 5o/0 od vsote, ki se porabi mesečno. Za kreditiranje brzojavnih pristojbin je treba plačati letno 50 din. Za poročila o borznih tečajih in o vremenskih napovedih200 d.
OBČINA MURSKA SOBOTA
razglasi
Naznanja se, da je seznam o davčnih osnovah zavezancev, katerih predmeti se bodo razpravljali pred davčnim odborom v času od 19. do 27. avgusta 1940. ob 8 uri, razgrnjen na vpogled vsem davčnim zavezancem v občinski pisarni med uradnimi urami od 5. do zaključno 12. avgusta 1940.
Predsednik občine HARTNER, 1. r.
Iz bolnice:
Ivanič Alojzu, 34 letnemu posestniku v D. Slaveči je na nekem hribčku spodrsnilo, tako da je padel in si padcu zlomil desno ključnico.
Pri gašenju požara v Orehov-cih je zadobil hujše opekline 49 letni viničar Kaučič Leopold, pa se je moral vsled tega zateči po pomoč v tukajšnjo bolnico.
S kolesa je padel na zloglasnem bodonskem bregu Bertalanič Karel, gostilničar iz Radovec. Pri padcu je dobil hude rane po obrazu.
Čemela Jožef, 14 letni pos. sin v Filovcih je nabiral gobe s prijateljem F. J. Ta zadnji je nataknil svoj žepni nož na leseno palico in začel z njo mahati okrog sebe. Pri tem je nož zdrknil s palice in se zapičil v trebuh Čer-nela Jožefa, ki se je moral radi-tega zateči v tukajšnjo bolnico.
Kakor smo v zadnji številki našega lista že poročali, se je vre-zala v nogo s srpom Števančec Elizabeta, 16 letna hči mizarja iz Murske Sobote. Ker se imenovani rana še bolj pohujšala, so ji rano operirali in je morala ostati v bolnici.
50 letni Vajda Adam, posestnik v Ivanovcih, je med nalaganjem žita na voz padel z istega in si zlomil hrbtenico.
Pod voz je prišel 72 letni starček Breskovič Ivan v Puconcih in zadobil pri tem hude poškodbe po vsem telesu.
Žrtev mlatilnice
V času, ko zapojejo mlatilnice po naših vaseh, so se še vedno dogajale večje ali manjše nesreče radi neprevidnosti delavcev, ki so zaposleni ob strojih. Ena največjih nesreč pri mlatilnici, ki je zahtevala človeško življenje, pa se je pripetila te dni v Rakičanu. Sedonja* Janez, lastnik mlatilnice, doma v Rakičanu je že proti večernim uram hotel namazati loko-mobilo, ki je bila v pogonu. Z posodo olja v roki je stopil na kad vode, ki je bila v bližini stroja ter se lotil dela. Nenadoma pa se je pri delu tako nerodno nagnil naprej, da ga je kolesje vrhu stroja zagrabilo za odprto suknjo in ga potegnilo k sebi. Z vso silo je treščil na stroj, ki mu je začel trgati obleko s telesa in še pre-
EEB3SBI HlilO MURSHfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 8. VIII. ob 20-30 uri v petek, dne 9. VIII. ob 20,30 uri v soboto, dne 10. VIN. ob 17*30 urf
in ob 20 30 uri
velefilm
„klic severa"
Psi: „BUCK" in Rlchard Arien „RIN TIN TIN ml". I Beverly Roberta
Film Je posnel po znanem romanu James Ollver Curvrood I
Na daljnem severu vlada neizprosen zakon „ubijaj, ali pa boS ubit"......_
Mlada pisateljica Jean se odpravi na sever
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 11. VIII. ob 15-15 uri ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v ponedeljek, dne 12. VIII. ob 2030 uri v torek, dne 13. VIIL ob 20 30 uri
VELEFILM
„čar bohemov"
JAN KIEPURA MARTA EGGERTH Režija: Geza v. Bolvary Godba: G. Puccini; Robert Stols Oskar Sima	PAUL KEMP
ROMANOVSKI V. Theo Lingen Lissie Holzschuch Loulse Kartousch Operni pevec Rene, živi v največji bedi z drugimi .bohemi" slikarjem, kompozitorjem,
astronomom............
Film poln divnih melodij, krasnih scen in
komike...........
Prečitaite samo imena sodelujočih I
Dodatek: SALA. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
den so bližnji delavci ustavili lo-komobilo je bilo njegovo telo zmrcvarjeno. Poškodbe, ki jih je dobil Sedonja so bile strašne: Eno roko mu je iztrgalo, rebra so silila pri plečih iz mesa . . . Prestrašeni delavci so ga v prtu odnesli v bolnišnico. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Siromak je kmalu izdihnil. Pokojni Sedonja, ki je bil okrog 40 let star, zapušča ženo in troje otrok.
Vsem šolskim upraviteljem!
Šolske potrebščine kakor tudi tiskovine razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knjigarni Hahn I. v M. Soboti.
DKW - ZUNDARP
MOTORNA KOLESA v veliki izbiri. Rezervni deli - P A G U S A sedeži za sovozača.
NEMEC 3. M. Sobota.
Polnenje vseh vrst akumulatorjev.
Šivalni in pisalni stroji
po znižanih cenah.
— v neko Eskimsko naselje — da dobi snov za svojo novo knjigo..........
V nedeljo, dno 11. VIII. 1940
ljudska predstava ob 11 uri IS min.
„KLIC SEVERA"
_Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Kulturni lilm, „Mlky A Silv" in Sala.
domače vesti
— Osebna vest. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti dr. Josip
Dobrošek, sodnik sodišča za zašči- ___f__w______________
to države v Ljubljani. Čestitamo! *'lahko zopet vršile na odpla-
Zadnja pot Samčeve Na de. Na pragu življenja, v letih ko se zasmehljajo najlepši dnevi mladosti, je smrt neusmiljeno segla po njej i jo pahnila v grob. Ni bila dolgo bolana. Zahrbtna bolezen ji je vidoma trgala mlado življenje, zato je bil udarec tem hujši, ko so ji zapeli zvonovi, saj je bil njen spomin še ves živ, njen vedno nasmejani obraz še ves pred nami, ko se je bilo treba že sprijazniti s kruto resničnostjo, ki je našla svoj odmev v besedah: „Nada je mrtva" . . . In udarec je bil še hujši, kupa vsiljenega pelina še bridkejša ob zavesti: Smrt je pobrala dekle, ki je starišem vračala ljubezen za ljubezen, ki se je zavedala svojih dolžnosti do šole, ki je bila svojim prijateljicam in tovarišicam odmev njih lastnega hotenja in čustev, ki je bila vsem, ki so jo poznali, sama mladost, ki se do-tipa do srca, da ostane tam za življenje tihih in lepih spominov.
Na njeni zadnji poti jo je spremljala številna množica. Sokoli na-raščajniki in naraščajnice so potrti korakali ob krsti svoje najboljše sestre. Dolga je bila vrsta njenih součenk, ki so prehiteli iz vseh krajev k slovesu, ki ga niso slutile, ko so se zaprle šolske duri. Besede, slovesa so ob odprtem grobu spregovorile naraščaj-nica Nišelvicer Dragica in ena Nadinih součenk. Ni bilo očesa, v katerem ni bilo solze, ko se je rakev pogrezala v globino, kjer je mlado, upa polno življenje našlo svoj mnogo, mnogo prezgodno večno spanje.
Neutolažljivim starišem in sorodnikom naše iskreno sožalje. Naj v miru počiva!
—	Dospeli so najnovejši jesenski in zimski MODNI ŽURNALI. Dobijo se v trgovini Hahn I. v M. Soboti.
—	,Zveza bojevnikov" se tem potom zahvaljuje vsem prijateljem in tovarišem, kakor tudi vsem drugim, posebno darovalcem, ki so sodelovali pri nabiralni akciji za zgraditev veličastnega spomenika padlim žrtvam svetovne vojne, ki ga bo »Zveza bojevnikov" postavila na Brezjah". Vsem onim darovalcem, prijateljem in tovarišem, ki so pravilno razumeli klic {lavnega odbora .Zveze bojevnikov* in smisel nabiralne akcije, naj bo tem potom izrečen: »Bog plačaj I" Vsi ste s tem pokazali, da Vam je še vedno spomin na naše žrtve v svetovni vojni svet i da gojite čustva nepozabnega tovarištva in prijateljstva napram našim pokojnim v oni meri, kot jo
bo z Vašimi, če tudi skromnimi pri-spevki večno izražal spomenik pri Materi Božji Priprošnjici na Brezjah.
— Električno podjetje občine Murska Sobota, je vpoš-tevajoč sedanje izjemne razmere uvedlo posebno akcijo, ki omogoča, da se bodo inštalacije
čevanje na obroke in to brez posebnih obremenitev odjemalcev. Interesenti se vljudno naprošajo, da se oglasijo med uradnimi urami v pisarni podjetja, kjer dobijo vsa nadaljna pojasnila.
—	Veliko stanovanjsko hišo
s štirinajstimi stanovanji bo gradil železničarski fond v Murski Soboti. V torek je bila v Ljubljani licitacija. Najnižjo ponudbo je stavil soboški gradbenik g. Sraka ter bo tako gradilo poslopje soboško podjetje. Stanovanjska hiša bo stala v bližini bodoče nove ljudske šole.
—	Zabava, godba, ples! Kdaj? V nedeljo, dne 11. avgusta v M. Soboti pri g. Fii-sarju. Prireja društvo trgovskih in privatnih nameščencev pod pokroviteljstvom g. Čeha. Vsak naj misli na to prvo prireditev tega društva in ta dan pride pripravljen za veselo razpoložitev pri šaljivi pošti, volitvi »kraljice plesa" itd.
Vinček dober in sladak,
Ta dan deležen bo ga vsak!
Na veselico torej vsi,
še boljši bodo piceki! Na svidenje!	Odbor.
GASILSTVO
Murski Črnci. Dne 15. t. m. bomo imeli pri nas proščenje. Ob tej priliki se bo vršila v naši kapelici ob 10. uri sv. maša. Kakor vsako leto, bo gotovo tudi letos ta dan obiskalo mnogo zunanjih ljudi našo vas. V to svrho se vaščani že sedaj pridno pripravljajo, da dostojno sprejmejo in pogostijo obiskovalce, posebno pa svoje sorodnike in dobre prijatelje. — V splošno razvedrilo gostov, bodo domači gasilci priredili svojo letno veselico v prostorih domače gostilne g. Fiirst Kalmana. Poleg dobre pijače, ki jo je v to svrho že nabavil, bo g. Ffirst pre-skrbel gostom tudi raznovrstna jedila, posebno pa sveže ribe, da bodo lahko z vsem popolnoma zadovoljni.
Tešanovci Suhi vrh. Pri nas
se bodo vršile dne 11. avgusta t. 1. popoldne okrožne gasilske vaje z udeležbo 7 okoliških gasilskih čet. Naši gasilci se za te vaje pridno pripravljajo posebno v pogledu vežbe za pasivno obrambo. Vaje bo vodil član župne uprave g. Kuhar Štefan iz Teša-novec, po končanih vajah se pa bo vršila veselica na dvorišču predsednika g. Lanjščeka. — Naša vas je obdana z lepimi vinogradi, v ozadju pa z gozdovi in
ZAHVALA.
Ob prerani izgubi naše predrage
N A D I C E
izrekamo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni okrajnemu zdravniku dr-Gregorcu, ki nam je ves čas bolezni nadvse požrtvovalno stal ob strani.
Srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, kakor tudi onim, ki ste nas tolažili v naši največji boli-M. SOBOTA — DUNA]. 6. avgusta 1940-
Žalujoča rodbina SAMEC.
stoji na precejšni terenski višini. Naši obiskovalci so vselej bili zadovoljni, ko so si pri nasnavžili izredno dobrega zraka in tako bo tudi 11. t. m. Zato bi nas izredno veselil velik obisk zunanjih gostov, da se z njimi pomenimo in razveselimo.
Rankovci. Gasilci čete Borejci bodo priredili dne 11. avgusta t. 1. svojo letno veselico v gostilni g. Flisar Kalmana v Rankovcih.
— Rakičan. Nočemo zaostajati v smotrenem gospodarjenju, zato se trudimo, da pridobimo čimveč sodobnih naprav za napredek faše vasi in našega kmečkega udejstvovanja in lahko trdimo, da je napredek pri nas v popolnem razmahu. O tem se bo lahko vsakdo prepričal, če nas bo obiskal 18. t. m., ko bodo naši gasilci imeli svojo prireditev, za katero se vneto pripravljajo.
Šalovci. V zadnjih letih so društvene prireditve pri nas izostale. Vladalo je popolno zatišje, kar ni bilo ravno koristno z ozirom na tako veliko vas kot je naša. Letos je pa društveno udej-stvovanje nekoliko oživelo iz česar sklepamo, da bo prišlo v sklad z delovanjem prejšnjih let. Prva prireditev bo 18. t. m. predpol-dne, ko se bo blagoslovila nova motorna brizgalna, ki jo je gasilska četa nabavila in ki ima dragoceno vrednost v pogledu obrambe naših domov pred požari. O razporedu te prireditve bomo pisali v prihodnji številki Murske Krajine bolj natančno. Danes dodajamo le to, da bo prireditev prav lepa, zakar se domači gasilci z vso vnemo trudijo.
šport
Mura : Železničar, HlribOF 1:6
Nedeljska nogometna tekma, ki je končala s porazom domačih v korist prvaka mariborske skupine SK Železničarja, je bila posebno v prvi polovici igre zelo napeta. Sodeč po prvih minutah, je vsakdo dobil vtis, da sta se srečala dva popolnoma enaka nasprotnika. Šele po prvem golu v drugi polovici prvega polčasa je domače moštvo znano popustilo, kar ima za vzrok,
V ZAGREBU
HOTEL »IMPERIAL*
Frankopan8ka ulica 8. — Tel. 23632 V centrum« mesta, cene zmerne.
da je nasprotnik v teh nekaj minutah dosegel večino golov. V drugem polčasu so domači predvedli zopet nekaj lepih potez, ki pa so na žalost ostale neizrabljene. Priznati je treba, da je je bil nasprotnik mnogo boljši, vendar je tudi domače moštvo spremljala očitna smola, čemur je pripisati tako veliko gol razliko. Prav tako je bilo pri domačih opaziti pomanjkanje treninga. Sodil je dobro ss. g. Turk.
Za DVA DIJAKA
iz boljše Iliše 4. in 5. šol ca gimnazije se išče mesfo v boljši hiši v Murski Soboti z popolno dobro oskrbo, dobro hrano in strogim nadzorstvom z event. Inštrukcijo. Plača se naj navede, plačalo se bo dobro. Naslov se naj pusti v knjigarni I. HAHN v Murski Soboti.
P 554/40-
Oklic!
Pravna stvar tožeče stranke Nemec Josipa in žene Nemec Ane, oba posestnika v Gerlincih, zastopana po Dr. Vadnalu Ludviku, advokatu v Murski Soboti zoper tožene stranke:
1)	Receg ]ožefa iz Gerlincev, 33;
2)	Receg Marijo iz Gerlincev, 33;
3)	Receg Antona iz Gerlincev, 33;
4)	Receg johanno, tudi Ano iz Gerlincev 33; 5) Receg Franca iz Gerlincev 33; 6) Receg Ivana iz Gerlincev; 7) Receg Marjeto iz Gerlincev; 8) Receg Rozo iz Gerlincev, vsi delavci iij delavke in vsi odsotni iz neznanega bivališča, zastopani po oskrbniku na čin, ki naj se imenuje. Zoper na priznanje in prepis lastninske pravice (peto Din 500.—)
V zadevi je odrejena prva razprava na
22. avgusta 1940. ob 8. uri.
Pri tem sodišču v sobi štev. 23. Ker bivališče tožencev ni znano, se jim postavlja za skrbnika na čin Horvat Štefan, pos. v Gerlincih, ki jih bo zastopal na njihove stroške in njihovo nevarnost, dokler se sami ne javijo ali si postavijo pooblaščence.
Okrajoo sodišče v Murski Soboti,
odd. II., dne 24. junija 1940.
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
19. redne glavne skupščine združenja trgovcev za arez Murska Sobota z dne 1. maja 1940.	(Nadaljevanje.)
Poročilo zastopnika Zveze trgovskih združenj.
Oglasil se je k besedi tajnik Zveze trgovskih združenj g. dr. Ivko Pusti-šek, ki se je uvodoma zahvalil za pozdrave, ki jih je bil deležen po predsedniku združenji ob otvoritvi »kup-ičine, ter sporočil skupščini pozdrave Zveze, kakor tudi posebne pozdrave zveznega predsednika g. Staneta Vidmarja, ki se žal te skupščine iz poslovnih zadržkov ni mogel udeležiti. Nato je v obširnem in zanimivem poročilu podsl izčrpen pregled vseh važnejših dogodkov . v preteklem letu in je skupščino tudi seznanil s sklepi, ki jih je sprejelo centralno predstavništvo na svoji seji, ki se je pred kratkim vršila in katere se je on kot delegat Zveze udeležil. Podrobno je opisal borbo Zveze in njenih odsekov za zboljšanje položaja trgovstva. Posebno obširno je poročal o vzrokih pomanjkanja bencina in o povzročiteljih nesoglasij, ki vladajo na trgu glede tega in o uspehih sekcije trgovcev s tekočimi gorivi, kateri se je danes prav zs prav zahvaliti, da so bile ob času odkrite razne mahinacije, ki si jih dovoljujejo razni karteli. Zanimivo je govoril o borbah in uspehih, ki jih je dosegla Zveza in Zbornica proti sedanji davčni noveli, nadalje o razmerah na lesnem trgu, o prodaji soli, o protidraginjskih predpisih, o uredbi minimalnih mezd za trgovske nameščence, o socijalni akciji zveze za obdaritev revne dece obmejnih šol. Poročal je tudi o akciji Zbornice in Zveze proti novim cenam sladkorja. Tu )e bil dosežen popoln uspeh. Na koncu svojega poročila je zboroval-cem razložil važnost tiska in povdar-jal nujnost, da se naj trgovci oklenejo svojega edinega stanovskega lista to je .Trgovskega lista", ki je postal zelo borben in da se je temu listu zahvaliti za marsikatero uspešno delo, ki bi ga sicer ne mogli doseči po običajni poti.
Predsednik g. Ceh se je g. dr. Pustišeku najlepše zahvalil za zanimivo poročilo in ga prosil, da bi ostala Zveza še nadalje tako čvrsta na svojem mestu in tako borbena kakor je bila doslej.
Sreskl načelnik g. dr. Franc Bratlna se je oglasil k besedi. Zahvalil se je predsedniku in skupščini za pozdrave. Čestital je zboru k taki udeležbi na-glašajoč, da že dolgo ni imel take prilike prisostvovati skupščini, ki bi bila tako zanimiva in kjer bi bila udeležba tako impozantna. Prav laskavo se je izrazil o vzorni disciplini, ki so jo zborovale! na današnji skupščini pokazali. Podčrtal je, da je on kot predstavnik tukajšnjega oblastva vedno c vidnim zanimanjem sledil delu naše organizacije, ki je zlasti v zad
njih letih pokazala naravnost občudovanja vredne uspehe. Taki organizaciji je samo za čestitati in je tudi vselej stremel za tem, da je vpostavil direktni kontakt z nami, kjer je šlo za povzdigo gospodarskih in kulturnih dobrin Prekmurja. Pri vsem lepem pa, ki ga je naša organizacija pokazala, je še neka senčna plat, ki zasluži, da se jo na tem zboru omeni. To je plačevanje članarin. Če je že naša organizacija storila vse, kar se za dobro« bit trgovstva storiti da, pomeni velika nehvaležnost tistih, ki zaostajajo s plačili članarin. Ne samo, da s to ms-
29. aprila t. 1. se bo sporočil skupščini samo sklep, katerega naj skupščina odobri ali zavrne. Tajnik združenja je zborovskem sporočil, da je sekcija predlog g. KOrnjeka v načelu sprejela pod pogojem, da si podoben sklep osvojita še združenji v Ljutomeru in Dolnji Lendavi in da bo treba v ta namen Sklicati še poseben sestanek zastopnikov vseh prizadetih združenj. Samo v slučaju, da bi sklep za odpravo nskupovalskih legitimacij v tej stroki, na tem skupnem sestanku ne prodrl, tedaj bo naša sekcija sklicala ponovno sejo, da razpravlja
lomarnostjo povzročajo organizaciji j 0 "daljnih ukrepih. Skupščina je sklep velike tsfšVe, temveč s to malomir
• i
Sekcije vzela na znanje.
nostjo je prizadeto tudi sresko načel-stvo, z delom prisilnega izterjevanja članarin. To delo je zelo zamudno, ki bi lahko izostalo, če bi bili prizadeti člani bolj vestni. Sresko načel-stvo ima itak dovolj drugega nujnega posls kskor pa da se ukvarja s prisilnim izterjevanjem člsnarin; zato bi bilo prav, da se člani zavedajo svojih dolžnosti in da ne povzročajo brez-potrebnega dela tako združenju kakor tudi sreskemu načelstvu. Apeliral je na vse navzoče naj bodo tudi pri plačevanju članarin tako disciplinirani in vestni, kakor so to pokazali zborovale! danes s svojim vedenjem na skupščini. Nato je v prav zanimivem govoru orisal zasluge združenja za prekmursko gospodarstvo.
Kot predstavnik oblastvtftse je g. dr. Bratlna dotaknil tudi aktuelnih vprašanj upravno političnega značaja. Predvsem je opozarjal zborovalce na škodljive pojave, ki jih širijo posebno v obmejnih krajih neodgovorni elementi z namenom, da naše ljudstvo, spričo kritičnih dogodkov po svetu, begajo z lažnjivimi vestmi o nas in o naši notranji politiki. Ker je treba proti takim škodljivcem nastopiti najostreje, je sreski načelnik apeliral na zborovalce, da tudi on! s svoje strani energično zavračajo take škodljivce in da jih takoj prijavijo najbližjim žandar-merijskim postajam. S tem bodo vršili poleg važnega gospodarskega dela, ki ga opravljajo kot izobraženci na deželi, tudi važno narodnoobramb-no delo, ki je danes spričo dogodkov po svetu zelo potrebno. Pri tem na-rodnoobrambnem delu mora sodelovati vsak narodnozaveden državljan, ker le takrat, če bomo tudi notranjo složni in močni, nas ti ne morejo prehiteti. Z« lepe in poučne besede je žel gospod sreski nsčelnik živahno odobravanje. Predsednik združenja se mu je v izbranih besedah zahvalil za govor, ki ga je imel na zborovalce in ga prosil naj nam ostane še nadalje naklonjen kakor je bil doslej.
Samostojni predlogi.
Predsednik je zborovalcem naznanil, da je uprava iz vrst članstva prejela ssmo en samostojni predlog in sicer po g. Kfirnjeku. Njegov predlog je obravnaval vprašanje nakupovalcev v trgovini z Sivino. Ker je sekcija trgovcev z Sivino o predlogu, ki gre za tem, da se nakupovale! v tej stroki odpravijo, razpravljala na seji od
Nadalje je predsednik naznanil, da je uprava sestavila za današnjo skupščino sledeče predloge:
1.)	da se k prihodnjim proračunskim dvanajstinam, ali k državnemu proračunu — če bo med tem času sprejet — vnese našs prošnja za podporo naši trgovski šoli za nabavo potrebnega inventarja in drugih učil;
2.)	da se predlaga Zvezi, naj bi organizirala enoten postopnik za sprejemanje vajencem. Po tem postopniku naj bi se določila minimalna šolska izobrazba, s katero se mora vsak vajenec izkazati, predno stopi v uk. Ker vlada v tem pogledu pri združenjih različns praksa, ki daje povod za razne pritožbe, je nastala potreba, da se to vprašanje uredi po enotnem pravilniku. N. pr.: Pri našem združenju obstoja sklep, da smejo biti za vajence zaposlene samo osebe, ki se izkažejo s štirimi razredi srednje ali meščanske šole. Združenje je imelo razloge, d« je osvojilo take ostre določbe. Pri sosednjih združenjih, v Lendavi ali Ljutomeru, sprejemajo vajence, s 5 ali 6 razredi ljudskošolske izobrazbe. Stari-ši domačini, ki želijo svoje otroke spraviti v kakšno trgovino, se prito žujejo, češ zakaj je pri onem združenju tako in pri našem drugače in če so njih otroci za učenje v trgovinah na področju našega združenja manj vred ni kakor pa otroci starišev iz sosednih srezov itd. itd. Na zvezinih sejah se je že večkrat govorilo in naglašalo, da mora biti skrb vsakega trgovca, posebno pa .trgovskih združenj, da pride v trgovske vrste samo tak ma-terjal, ki bo trgovskemu stanu primeren in ki bo tudi odgovarjal ugledu naše stroke. Nadalje je bil tudi večkrat govor o tem, da se dotok naraščaja v naše vrste nekoliko zajezi, da se ne ustvarja po nepotrebnem kader brezposelnih. V zadnjem času smo dobili uredbo kr. banske uprave, ki re gulira minimalne plače za trgovske nameščence. Po vsej priliki bo ta uredba obveljala, morda se bo samo v neznatni meri spremenila, ali v bistvu je že določeno, da bodo morali trgovski nameščenci prejemati dostojne plače, če se od nas zahteva, da morajo biti nameščenci dobro plačani, bo tudi našs skrb, da dobimo v naše vrste samo tak msterjsl, ki bo te plače vreden. Menda so danes minul; tisti časi, ko se je sprejemalo vajence samo zavoljo tega, da se je žnjim dobilo cenene delavce. Danes, če bo
hotel kdo postati trgovski pomočnik, bo že moral nekaj znati. Zato je treba vprašanje sprejemanje vajencev podvreči strogi reviziji in če so uveljavili drugi poklici, da smejo biti učenci samo osebe, ki se izkažejo s šolsko predizobrazbo najmanj 4 razredov srednjih šol in povrh še z malo maturo, tedaj je tudi za trgovstvo prišel tisti čas, da zahteva zase tudi boljši materjal. Predpogoj za sprejemanje vajencev bi naj bil, da se določi najnižja šolska izobrazba, ki ne bi smela biti nižja od treh razredov srednjih ali meščanskih šol; nadalje bi se morala uvesti obveznost pomočniških izpitov, posebno pa tam kjer ni trgovskih nadaljevalnih šol. To vprašanje naj bi regulirala Zveza obvezno za vsa združenja.
3.)	vajenci na deželi, ki nimajo možnost hoditi v kakšno strokovno nsdaljevalno šolo, naj bi pred pomočniškim izpitom prišli vsaj zs 14 dni na praktične vežbe v mesto, kjer so večja podjetja, da se tam pripravijo za praktične izpite. Te praktične vsje bi naj šle na stroške učnega gospo« darja. Prav bi bilo tudi to, da hodijo učenci z dežele vsako leto vsaj za & dni na praktične vaje v mesto h kak« šnemu večjemu podjetniku.
4.)	združenje naj poskusi vsaj enkrat letno organizirati za članstvo in za nameščence posebne poučne ekskurzije v najrazličnejše industrijske obrate Širorn Slovenije:
5.)	da se ponovno sklene obveznost o prepovedi delitev daril in drugih nagrad ob katerikoli priliki;
6.)	da se uvede prepoved dajanja podpor raznim društvom in drugim podpore potrebnim osebam. Pri združenju naj se ustanovi poseben podporni sklad, katerega naj opravlja poseben odbor in ta odbor bo delil podpore raznim prosilcem. Člani pa direktno ne smejo dsjati podpor. V podporni sklad se bodo zbirale odkupnine, ki se bodo članom po gotovem načrtu odmerile.
K prečitanim samostojnim predlogom pojasni predsednik, da je uprava z ozirom na predlog o ustanovitvi posebnega podpornega sklada pri združenju, na zadnji seji že sestavila tro-članski odbor, ki bo izdelal pravila in tudi načrt po katerem bodo vplačali člani v Soboti primerne odkupnine. V ta odbor se predlagajo gg.
Brumen Joško iz Murske Sobote Kuhar Franc iz Murske Sobote in. Hahn Izidor iz Murske Sobote. Po potrebi se število članstva v tem. odboru lahko zviša.
Nato povabi predsednik vse zborovalce, da se k samostojnim predlogom izjavijo. Ker se nihče ni oglasil k besedi je vse samostojne predloge dal na glasovanje. Sprejeto.
V slučajnostih je predsednik povabil člane, da se javijo s kakšnimi predlogi. Ker se nihče ni oglasil k besedi je predsednik zborovanje zaključil, pri čemer se je ponovno zahvalil vsem zborovalcem kakor tudi gostom za udeležbo.
Predsednik:	Zapisnikar:
ČEH FRANC 1. r. VEBLE ALEKSANDER 1. r..
Overovatelji: Mg. Ph. ANDERSCH JOSIP L r.
PERKIČ ALEKSANDER, Veščica i. r.