52
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Novo ministerstvo imamo. 7 tednov so za izpraznjene tri stole iskali ministrov, trkali so na vrata 3 Auerspergov, Kaisersfelda in druzih glaso-vitih m6ž, — al nobeden ni maral za te stole, boj6 se, da ne bi dolgo sedel na njih. Al ker sila kola lomi, vzeli so (minister Plener je sestavljal ministerstvo) 2 uradnika dr. Strehmajer-a in dr. Banhans-a iz mini-sterstva in pa generala tužnega spomina iz Dalmacije fini. Wagnerja. Sedanjemu ministerstvu predsednik je zdaj dr. Hasner, poprej minister za nauk in bogo-častje. Mikale bralce naše bodo kratke životopisne črtice novih ministrov, — stare (dr. Giskro, dr. Herbsta, dr. Brestelna in Plenerja) že tako predobro poznajo iz glasovite njihove spomenice. Ministerstva predsednik dr. Hasner je bil leta 1861. profesor v Pragi in vred-nik vladinega časnika; poganjal se je takrat za federalizem in s pripomočjo dr. Riegerja in druzih rodoljubov čeških voljen je bil za poslanca v deželni zbor češki; čez leto in dan se je izneveril federalizmu in bil je z dušo in telesom Schmerlingov centralist; s Skenetom vred je pobijal izprva v posebnem pismu dvalizem; vendar kmalu se je dvalizmu v naročje vrgel in stoji zdaj dvalističnemu ministerstvu na čelu. To je zdaj prvi minister cislajtanski. — Dr. Banhans, izprva češke stranke, je tudi po njej prišel v deželni zbor in potem v državni zbor, kjer je slov6 dal narodni stranki in se trdo vstopil med Nemce; ministru Giskri je posebno stregel in prišel je za sektionschefa v ministerstvo; ker je pa njega dni bil direktor grof Waldsteinovih grajščin, za kar mu one neki niso posebno hvaležne, so ga stari ministri nasvetovali za ministra kmetijstva — namesti Potockega! — Dr. Strehmayr, deželni poslanec in odbornik šta-jarski, je leta 1848. v Frankobrodu razvijal nemško zastavo z dr. Giskro vred; zdaj je minister nauka in bogočastja. O ministru vojaškem fini. Wagnerju ni treba veliko praviti; saj ga bralci naši poznajo iz nesrečnega boja v Dalmaciji. Povedati imamo le še to, da minister Giskra si je razun notranjih oprav privzel še policijo. — To tedaj so možje, ki imajo zdaj krmilo državno v svojih rokah. In kakošen program imajo ti gospodje? Spomenica petorice nam ga je razločno odkrila in ta je našim bralcem dobro znana; pretresal jo je dobro dr. Toman, ber6pa o njej danes v govoru Svetčevem še marsikaj. Ko je ministerstva predsednik Hasner nove ministre predstavljal zbornici gosposki in zbornici poslancev, je sicer veliko govoril, al malo povedal;   sem ter tje mu je  všla kaka beseda,   da bi
človek mislil, da je ministerstvu mar za to, da se narodi pomirijo, al prav odkritosrčnega ne najdeš nič v njegovih besedah, in kako tudi? — ministri, ki so spomenico večine podpisali in ki so glasovali za Tintijevo adreso, niso možje, ki bi vstregli zahtevam državo-pravnim in narodom. Al prav je, da je prišlo tako: naj nemški centralizem takraj Litave naredi poslednjo svojo skušnjo, kakor jo bode magjarizem naredil unkraj Litave. Na razvalinah nemškega centralizma bode se rodil federalizem, ki ne bode ne razrušil Avstrije, ampak jo mogočno vstvaril po zadovoljnosti njenih narodov.    Do tistihmal — treba je mirno čakati.
Nemški svobodnjaki so že v zbornici poslancev začeli razvijati zastavo svoje svobode; dr. Kechbauer je že pridigoval zbornici poslancev, da Avstrija konec vzame, če ne obveljA vezajoči civilni zakon. Da zbornica poslancev sprejme ta predlog, ni dvombe. — Pretekli teden je sprejela tudi ministerski predlog, da, kdor zaostane s plačilom davka, mora zamudne obresti (činže) plačati, in sicer 6 od 100 gold., ki pa se bodo plačevali še le od 50 gold. ali več zastalega dolgd. — Govorilo se je, da bode ministerstvo za zdaj odložilo predlog zarad direktnih volitev v državni zbor; zdaj pa se sliši, da pride ta stvar kmalu na vrsto. Takrat pa tudi nastopi čas, da poslanci tacih deželnih zborov, ki so bili zoper direktne volitve, nemudoma zapustijo državni zbor.
— General Rodie, ki je tako hitro pomiril Dalmacijo, je na Dunaj poklican, da poroča o svojem poslanstvu. Da blagi general ni storil vendar kakor to, kar je smel, je gotovo; al nova „Presse" (organ Giskrov) in „Wehrzeitung" ste strašno kričale nad njim, toliko da niste rekle: križajte ga! Mi pa smo si v svesti, da je Rodič ravnal v milostnem smislu cesarjevem.
Iz Vojaške granice. Mi nikakor nismo protivniki temu, da prestane Granica vojaška; al nasproti smemo in moramo svoj glas povzdigniti proti temu, da se s kronovino,   ktera  nad  milijon prebivalcev šteje in ki
J"e zmiraj zvesta bila cesarju svojemu in Avstriji, ravnd :akor z blagom, ki ga j ud na prodaj stavi. Vse občine , bodi-si mestne bodi-si selške, so v prošnjah, ki so jih poklonile cesarju, odkritosrčno se pritožile zoper to, da se na milo in nemilo ne žrtujejo Magjarom, ki so 1848. leta njih zakleti sovražniki bili. Odmev tužnih glasov od 22.000 vdov in sirot iz onega strašnega časa se še dandanes razlega v bližini dobro vajene armade od 100.000 mož. Tako nevaren je tukajšen stan, da je živo resnega prevdarka vreden! Pazite, da ne bo prepozno. — Če tako cel6 „Triesterica" piše, razvidi se lahko, kako abotna je domišlija onih, kterim je Translajtanija že gotova.