KOPER, 6. aprila 1951 Pri nas se mora vsakdo čutiti obveznega, da utrjuje moralno in poi it Séno enotnost delovnih ljudi in biti sposoben upreti se vsakemu napadu Cena 3 din BORITI SE MORAMO Gtrtsd okrožna mladinska konferenca 1 mn ^ za izboljšanieltmetijshžh pridelkov naše mladine izhaja '* osno»"«** potreb naie socialistične ■I V iprešnjih .ičlainlkih smo poudarjali pomen pravočasne in pravilne obdelave zemlje. Omenili smo obenem agrotehnične ukrepe, s katerùni lahko dvigamo hektarske doinose. Pripomniti mo-ramjo, da smo doslej vedno poudarjali le količinski dvig proizvodnje. Z druge strana opažamo, da tudi sam; kmetje ne polagajo dovolj pažnje kakovosti pridelkov. Marsikateri je prepričam, da je bolj za kakovost obstranskega pomena. Kvaliteti ne podaja velike važnosti. Ce začnemo obravnavati terno o sortiranju ,m obiranju sadja in vrtom pridemo z marsikaterem .kmetom v inäsprfoitije. Uigövori so naslednji. • skrb za kvaliteto ne prinaša kmetu odgovarjajočega dobička, Ker je samo obi,ramile im sortiranje pridelkov ■dokaj zamudno. Pridelke lahko oddamo tudi če niso kvalitetni!. Cene kva-Utenih ip-riidellkbv tóso proporcionalne ostalim pr'idèflikoim. Nekatere zaičlir.Uge se izgovarjajo na razne »objektivne težavie« kot n. pr. norme, po koterih mora vsak Izvršiti V dotočen etri čašu odgovarjajočo količimo dq;a itd. Ne moremo trditi, da so vsi ti ugovor; naaploäno neopravičeni. Tu,di te ■ugotovitve inikakor me pomenijo, da je naloga, kako naj izboljšamo pridelke, preprosta iin enostavna. Ne,'daleč smo od tega, da bi trdili, da je kvaliteto pridelkov mogoče rešiti le s samim; lepimi besedami im poudarjanjem, kako je ta za naše zgoidmje pridelke .pomembna. Ne sarmo to! Mi sami nismo do sedaj rešili v dovoljni meri .pravilno ta problem. Ko so se določevale cane sadju im, zelenjavi, se je vedno ipoiuidarjalo, da mora biti pravilno sorazmerje med pridelki I., II. iin industrijske vrste. Naša odkupna podjetja se tega vedno niso držala. Izgovar jala so se ina ipreobložanost .z delom in na kmete same, ki kakor smo cm en H i ne podajajo važnost L kvaliteti. Tu pridemo v protislovje. Kmet toži odkupna podjetja, da cene kvalitetnemu iblagu ne odgovarjajo povpreč. n; ceni pridelkov, podjetja pa opra- Hahko zapravljajo. Napredne kmetijski: države že ir.oč.no konkurirajo najini pridelkom S praviMJn sortiranjem traga. Lansko leto smo opazili to pri Vinu, grahu, posebno pa pri sadju. Kako ipriti do kakovostnih pridelkov? Temu vprašanju bi morali posvetiti več mesita v našem »Tedniku«. To borno v ipriihiodmijiih številkah tudli na-pravitli. Danes bomo omenili (è glavne (oul'tunne-agratehmične ukrepe, s katerimi lahko pridemo do kvalitetnejšega blaga. V borbi za dvig hektarskih donosov ima odločilen vpliv na kakovost pridél. kov 'kvaliteta ' ln Sörtä Semena. Pri 'hais še fhilšmlo uvedli imoive 'iin pretzkuše-irte sorte pòvntaiiin in sadnega drevja. Ni rečeno, da moramo èiiininirati že ii-■d označene sorte graha, krompirja, dädja itd. Ordii pa vriak kmet, ki rie poskusi upeIja,ti donösriejg® im' kva-litetniejših sort, če mu je to mogoče. Letos smo že m. pr. dobili več tiso-čev cepičev n,oivih sort. češenj (Vignola). Na Kmetijski šol; smo posaditi nad 20 sort kakijev im večje število novih sort breskev iin hrušk. Stremimo ebenem za tem, da baše vino döbi značilnost tipičnega vina. Izboljšanje kvalitete pridelkov je z druge strani odvisno, kakor .snio že omenili, oid pravilne in pravočasne obdelave zemlje, o uporabe novih agrotehničnih ukrepov, (tudi; o teh je bito že govora v pašem tisku), kot je r. pr. izboljšanje fizične, kemijske in Kalc Sefe st uitature zemlje, od zatiranj^ škodljivcev in bolezni rastlin, oid pravilnega kolobarjenja, od uporabe gno. 'jil itd. Prepričani smp, dia bo naš delovni človek sipoizinial vrednost vsega, kar. smo navedli. Potrudil ,se bo, da bo z uvedbo vseh mogočih ukrepov izboljšal kakovost pridelkov. Saj je kmet tega navajen. ■Spominjamo se predvojnih časov, ko je bilo mogoče oddati le prvovrstno sadje ;n vrtnine. Ljudska oblast bo ob- graditve m naših vzgojnih ciljev ■I i§t|t ill- ill mm . K « i - i? Izkoristimo racionalno živino in stroje vliičujejo isvojo politiko ravnovesja cen, sklicujoč se na meikurantnost pri obiranju im sortiranju pridelkov. Mi ne bomo danes opravičevalii niti politike določevanja cen kmetijskih pridelkov. Upoštevati moramo tudi tržne cene pridelkov. Poudariti moramo, da se je treba v hodeče problem cen za ikvalitetho Mago rešiti na pravilen način ih pravočasno. Pr,»v tako moramo idcilačiti pravične cene zgodnjim pridelkom Naši inalspricjniikii nam z druge strami prigovarjajo, da ne bomo izboljšali kvalitete pridelkov, dokler bomo postavljali no me v delu. Mogoče imo bili tudi v tem' pogledu večkrat površini. Upoštevali smo pni normah 'le količinsko .proizvodnjo. Bolje je. dm krnet opravi manj déla in da je to ikvailiteimejše, kakor narobe. Poudariti moramo glavni vzrok zakaj naš krnet jkS'aga toliko važnosti' izboljšanju in, sortiranju pridelkov. Domača in tu j a tržišča do sedaj niso dobivala dovoljno količino raznih kmetijskih pridelkov in zato miso niti ta upoštevala tdüiiko kvaliteto kalkor količino. Kmet je lahko brez vsake skribi oddal tudi mainj kvalitetno blago. Danes so ise prilike že v veliki meri menjale. Potiroišinik ima na tržišču že vet kot dovoljno količino raznih pridelkov ■im zato Lahka izbira. Izbral .pa bo "vedno raje boljšo kakor slabšo robo. Kmetje bi si morali zapomniti, da se tržišča s.težko muko osvajajo im prav enem storila s svoje strani vse, kar je v hijeni itoOiéìi, dia bo trud kmeta — delavca poplačam, saj je temelj našega sistema 'haigrajevamje človeka po nje-igoVem detti 'in trudu, ki je vložil v doltočenb delo. Boj za kakovostno proizvodnjo je v rdÖÖWcm skladu z izpolnjevanjem giavhlih p^cžiizivloidiriih nalog. Proizvodnji pilàn ne' stoe stremeti le za količinskim ipr'iidelikoim. Zavedati šef moramo, da je inerito naprednega kmetijstva kakovost iin me kaliičiina blaga, ki igriihaja. na 'tržišče. V .nedeljo so se zbrali v mali dlvp-rani -koprskega gledališča mladinski delegati iz1 vsega /našega okrožja ria četrto mladinsko konferenco. 'Ko so izvolil; 'delovno predsedstvo ■im razne komisije, je pozdravil mladino Istrskega okrožja Petričevič Kuzma, 'predstavnik JA, ki je dejal, da je treba med armijsko im našo mladino Ustvariti órdine veži liri jnedsfe-bajino soidelovati, ke.r cilji vse mladine so isti. Rekel je, da bomo to dosegli največ s pomočjo ra.znih kulturnih Jn' fizkuiltiirhlh prireditev. Nato ja pozdravil delegate v iimiemu CK KiP STO španski borec tov. Caharrja Leopold, ki je dejal, .da je glavno jamstvo., če hočemo ohraniti svojo neodvisnost ,;n ljudsko oblast, -naša borba, za šoCiialistiično Jugoslavijo .proti ko-'minlormišt ičhim 'jft iredentističnim a-'gentbm. Nàjiveèji 'ìàel te botlbe pa mòra opraviti prav mladima. Tud; Potočar Rozeta, predstavnica tržaške napredne mladine, je spregovorila o borbi tržaške mladine in nujnosti medsebojnega sodelovanja. Najbolj zaniimtivi del konference pa je bil referat tovarišice Žive Belitra-move, ki so ga vsi delegati pazljivo poslušali. Ko jé tovarišica Ziv.a objasnila mladini političnoj ‘situacija v svetu, je prešla na vprašanje naše mladine in dejala, da so med delegati konference tudi mladinci, k;‘so bili izvoljeni v delavske svete lin v upravne odbore, Ti bodo znali, povedati najbolje, kaj to pomeni za mladino. Ko je potem tovarišica Živa govorila, tudi o drugih vprašanjih naše mladine, se je dotaknita mladink, ki služijo V Trstu in je ugotovila, da1 namestb palač in razkošja čaka to mladino ponižanje iin izkoriščanje s strani tržaške gospode, včasih pa1 je ta resničnost najbolj surova. Nadalje je bilo v referatu govora o športu 'in o vlogi posameznih panog pri vzgoji mladine. Posamezna športna društva, še posebno v mestih koprskega okraja, so še vedno pribežališče sumljivih elementov. Rezultati so pa taki, da se na primer tudi] nogomet izrablja za gojitev nacionalistične mržnje. Med mladino se vedno govori o novih oblikah dela, vendar smo ostali še pri starem, zato n.; slučajno, če beremo v poročilu okrajnega odbora mladine Hz Kopra pregledne številke množičnih sestankov in sej okrajnih aktivov, medtem ko je vsa druga dejavnost mladine 'le bežno reg!strti*a-na. Množični sestanki niso najboljši in edini način zbiranja 'mladine, ampak včasih mladino celo odbijajo, zato se je treba nasloniti predvsem na oblike kultiitmeta 'in družabnega živ-ljértjà. »Naš cilj ni pbenostavijanje življenja, ustvarjanje kasarn 1« predpisovanje uniform, ampak čim bolj pestro bo življenje, tem lepše bo in tem svobodnejši bodo naši ljudje. Te naloge naše mladinske organizacije ne moremo stisniti v neke kratke in enostavne formule. Enostavna je sdmo to, da bo naše delo pravilno, če bo izhajalo iz osnovnih potreb naše socialistične graditve, naših vzgojnih ciljev. Pri tem pa naj bo čimbolj različno, resnično prilagojeno potrebam in zanimanju vsake skupine mladincev!« Ko je govorila o naši borbi proti sovražnim elementom! in' naši odločnosti, da branimo to., kar imamo, je tovarišica Živa .dejala, da taiki časi, kakor so sedanji, imajo' tudi; to' dobro stirare, da je vsak človek .prisiljen pokazati svojo pravo barvo. Take u-spehe ilmamb že marsikje Infòrmibiro- L jevci, ki so bili fee kje potuhnem, danes nimajo obstanka med poštenimi ljudmi. Kako se naša mlaiiina boni proti informbiro jevcem, je dokaz tudi koprska konferenca. V okrožni odbor je bila predlagana neka tovarišica iz U-maga, toda v diskusijo so posegli mladinci iz Umaga iin! dejali, da je omenjena mladinka pred, kratkim pokazala svojo pripadnost iinfoirmibieojiu, zato so jo izključili 1 z' svoje srede. Po poročilu tovarišice Žive je imel kratek nagovor član CK LMS, ki je obljubil pomoč reašii mladimi v imenu, vse slovenske mladine. »Naši cilji so istovetni,« je dejal, »zato si bomo pomagali v skupni borbi, posebno pa bomo mi pomagali vam, da boste čim-prej priključen; k enotni in bratski Jugoslaviji.« Organizacijsko poročilo pa je podal tovariš Vuk Mario, ki je dejal, da smo z letiniimii volitvami ZAM napravili velik 'korak k utrditvi maše organizacije. Razširili smo mladinsko organizacijo z novimi 3900 mladinci in mladinkami, da imamo tako 82 % mladine vključeno v mladinsko organizacijo. Kaj pa bo letos napravila naša mladina? Poslala bo na progo štiri mladinske delovne brigade, iin sicer dve iz koprskega Okraja, dve pa iz bujskega s skupnim številom 560 mladincev. Prvi dve brigadi bosta odpotovali že prvega maja, zato moramo žie zdaj pripravljati mladino na to veliko akcijo! Toda to ret vse, mladina bo organizirala kalkcir lani tud; lokalne brigade, ki iboidio delale pri naših planskih objektih. Nekateri delegati so na konferenci v zadovoljstvo vse mladine predlagali, maj bi šle naše brigade na progo 'kot druge jugoslovanske brigade .in ne kakor inozemske, ker čutimo, da smo ml seštavhi del FLRJ! Po obširni im plodni diskusiji so sprejeli nekaj važnih sklepov ža bodoče uspešnejše delo in izvoli, 11 novi odbor. Bujska mladina je napovedala tekm,ovarije koprski. LETNA SKUPŠČINA lije Italijanov Istrskega okrožja Brejšmjo] nedeljo j,e bila v Piranu v gledališču »Tartini« prva letina skupščina Italijanske unije Istrskega okrožja. V prisotnosti 300 delegatov iz vseh italijanskih kulturnih društev iz vsega okrožja je dosedanji, odbor zvez ze ' podal politično im organizacijsko ■poročilo o delu v preteklem- letu. .Dejavnost Zveze italijanskih prosvetimih društev, ki je bila ustanovljena lani 26. marca, je velika do danes, V poročilih kakor tudi .iz diskusije je bilo razvidno delo posameznih društev in pomanjkljivosti, ki jih bo.morala Zveza Italijanov našega okroižja v bodoče, odpraviti. Skupščina je tudi začrtala nove naloge za razširitev te? zveze zaradi važnosti, ki jo im,a ta organizacija za italijanske množice našega o-k,r ožja. Med gosti, ki. so bili povabljeni na to skupščino, so bili predstavniki Jugoslovanske armade, ljudske oblasti in .Komunistične partije ter predstavniki italijanske unije iz Trsta. Delegati so Sestanti kmetovalcev v Kapra Te dni so po koprskih bazah sestanki kmetovalcev. Na njih obravnavajo kmetje vprašanje izpolnjevanja setvenih pl-*.,tv. Zaradi Slabih vremen je letošnja setev želo zaostala tudi v Kopru. Kmetovalci dajejo na teh sestankih svoje predloge, kako izboljšati potek ' salve. Tako je kmet Buri™ predlagal, da zdaj ob lepih vremenih najdbi pomagali kmetom ifcttdi s konji, ki ,sO last mestnega ljudskega odbora. 'Mnogi dringt kmetovalci Pa P” avti °, da je treba tudi bolje im hitreje raz-•deljeivafti umetka gnojila. 'Na predlog tov. Böreusija na so na teh sestankih Sprejeli ‘tiudi sklep, da bodo kmetom .pomagali pri Setvi delavci iz tovarn, podjetij, {nameščenci raznih ustanov Im uradov, ta.kio da bo setev čimprej dovršeni. S tem pa se bo obenem tudi ti.trdiilo ' brstetvo med kmeti rta deželi in delavci v mestu. Obravnavali so tiudi tò, da tisti 'kmetje, tki razpolagajo z dovoljnim ■«števi,lem delovne sile in ki imajo tu;d; .nékatere krrieitijške stroje, botdo po končani setvi na svojih pciljiih pomagali tudi ostalim kmetom iin si tako pomagali dirdg drugemu. Za prostovoljno delovno silo pa bo sknbeia kmetijska žadtjuiga" v Ko-prlu. Vsak kmet, ki bo potreboval delovno silo, naj so bi obrnil do Kmetijske zadinuige, Rii mu bo poskrbela prostovoljcev. Polkovnik Starnatović je vrnil obisk predstavnikom ljudske oblasti Urad za .informacije VUJA javlja, rovškom obislka; predsednika bujskega da je v soboto ob 11. uri novi ko- in koprskega okrajnega izvršilnega rhandant Vojne uprave JA za Ju,gosto- 'ljudskega odbora, ki sta mu predsta- van-slko cono STO polkovnik JA Miloš vila člane izvršilnih odlborov. StsmatOFViič skupaj z ' dosedanjim ko- ______j_______ mandarli ctr. VUJA polkovnikom JA Mirkom Lerecem ter s svetnikom pri VUJA Firainicétbim Peroväkom obiskal predsednika Istrskega okrožnega izvršilnega ljudskega odbora Jiilija Beltrama-, ki mu je predstavil člane Istrskega okrožnega izvršilnega ljudskega odbora. Freds,edniik in člani Istrskega okrožnega izvršilnega -ljudskega odbora so komandanta VUJA seznaniM z vprašanji cone. V petek .in v soboto popoldne je polkovnik Miloš Stamatovič skupaj s polkovnikom Mirkom Lencem ter s svetnikom pri VUJA Francetom! Fe- Po vsej Jugoslaviji Ijočp proslavili 10 letnico vstaje Po vsej Juigoisiiavij,; bodo proslavili 1.0. obletnico začetka narodno osvobodilne borbe pod vodstvo,m KPJ. Te pròslave so se prav za prav že začele 27. marca ih boido trajale do 22. decembra, dneva, ki je posvečen Jugoslovanski armadi. V teh svečanostih bodo jugoslovanski .narodi tekmovali v izgradnji socializma, za povečanje proizvodnje v tovarnah in rudnikih ter za obdnžanje visoke tradicije, ki je bila skovana v revoluciji. Zveza borcev, katere člani so Vsi udeleženci narodno -osvobodilne vojne, špbrtne ire množične organizacije bodo obiskale vse tiste kraje, po katerih so se borile enote jugoslovanske vojske, zlasti pa tiste kraje, tei so bili pozoirišče najhujših napadov proti fašistom. Na posameznih proslavah bodo odkril; spomenike padlim .iunaRoin, odprli boido nova, šolska poslopja’, gledališča, čitalnice in druge kulturne tl stanove. Predvidoma bodo izšle tudi nekatere nove knjige in zbirke dokumentov, ki se nanašajo na osvobodilno vojno. navdušeno pozdravili, tovariša Beltrama Julija, Iki j,e v imenu Istrskega o-krožnega ljudskega odbora pozdravil skupščino In ji želel1 obilo .uspehov. Po pozdravnih govorih je tovariš Sabati podal obširno politično - organizacijsko poročilo, v katerem je po političnem pregledu In po razkrinkanju raznih sovražnih elementov, tki rovari jo prot.; ljudski oblasti in njenemu vođtetvu v Jugoslovanski, coni STO, podčrtal dejstvo, da so tudi Italijani našega okrožja enaikopravni vsem .drugim. narodnostim., da lahko razvijajoi .svojo kulturo lin Šinijo svoje kulturno obzorje. Nato se je dotaknil številnih organizacijskih vprašanj Zveze .ire raznih pomanjkljivosti posameznih prosvetnih društev, za Katere bo morala Zveza skrbeti,'da sie .odpravijo.. Nadalje so po živahni diskusiji na reférat tovariša Sahari Ja sledile volitve v novi izvršbi odbor italijanske Umije Istrskega tìfcroZj'a iin razdelitev riapra,d najboljšim itaHjia,nskim, pro-svetnim društvom. Italijanskemu prosvetnemu društvu iz Buj je skupščina dodelila .radio,, medtem iko je italijanskemu društvu v Koprni dodelila zbirko novih Italijanskih knjig. Ob zaključku skupščine so delegati soglasno sprejeli resolucijo o .bodočih nalogah Titialijainske linije, pozdravni brzojavki Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru in tovarišu Titu. Pred organizacijo Zveze borcev za Istrsko okrožje stojijo danes velike in prav posebno važne naloge. Organizacija, ki povezuje partizane in aktiviste, borce in sodelavce NOB, to je vse, ki so se borili proti fašizmu in osvajalcu, dobiva danes, ko se agresivne sile sovjetskega despotizma zbirajo in grozijo z napadom na miro-ijubne narode Jugoslavije, še prav poseben pomen. Hhrati pada na to organizacijo velika odgovornost pri samem uspobaljanju naših ljudi — zlasti mladine — za obrambo proti vsaki agresiji. Borci in aktivisti, ki so se borili v partizanskih vrstah in ki primernejšo legitimacijo, da danes, ko so stali na čelu naroda v najtežjih dneh njegove zgodovine, imajo naj-našjm narodom grozi novo zdsužnje-vanje po sovjetskih agresorjih, ponovno prevzamejo vodilno mesto v obrambi. Okrožn; odbor Zveze borcev za Istrsko okrožje se te svoje naloge in odgovornost; v celoti zaveda in je že prevzel nekaj ukrepov. Organiziral je tečaje za svoje članstvo, razširil organizacijo na vse člane, kajti do sedaj je organizacija povezovala v glavnem le partizane, organiziral je nekaj partizanskih maršev, pomaga pri organizacij; strelskih družin ter razvija slavne tradicije naših borcev in junakov. Vendar so storjeni šele prvi korakj. Prav dejstvo, da se zlasti mladina z velikim zanimanjem in zavestjo vklju-čtije v strelska društva in sodeluje pri učenju in se tako vadi in usposablja, narekuje, da morajo organizacije Zveze borcev prav mladini posvečati še večjo pažnjo. Svetle tradicije in junaštva najboljših sinov naših narodov, ki so svoje domoljubje dokazali v času osvobodilne vojne, ko so se žrtvovali za svobodo in neodvisnost svojega naroda, je potrebno posredovati zlasti tistim, ki so velike dneve osvobojenja gledali kot otroci. Le v kolikor bodo naši borci vsestransko moralno in politično pripravili množiče in usposobili za obrambo, le v toliko so danes izvršili svojo dolžnost. Nihče ne sme danes živeti v iluzijah v pogledu sovjetske napadalnosti. Cim boij bomo pripravljeni na obrambo, tem manj možnosti bo imel sovražnik za napad. To bo tudi naš konkreten prispevek k obrambi miru v interesu naših narodov in človeštva splob. V zvez; z vse večjo aktivnostjo Zveze borcev pri nas, v cilju razvijanja svetle tradicije osvobodilne borbe in priprav za obrambo v primeru napada, kar je v skladu z borbo naprednega človeštva za mir, je šovinistična in kominformistična reakcija na drugi stran; zagnala vik in krik o neki obvezni predvojaški vzgoji mladine v Istrskem okrožju. Razumljivo je, da ne gre za nobeno obvezno predvoja-ško vzgojo trdimo pa, da gre za moralno obveznost vsakogar v Istrskem okrožju in ne samo v Istrskem okrožju, da je- pripravljen, da agresorju in Osvajalcu zastavi pot. Šovinistično in iredentistično časopisje: »Messaggero Veneto», »l.'Usitài:. »Giornale di Trieste«, da ne otpenjamo »junakov« istrskega CLN, skuša prikazati aktivnost Zveze borcev kot nekaj, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi. Alarmirali bi radi svetovno mnenje in dodali k ostalim vsakovrstnim lažnim MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Novinarji pri komandantu VUJA Ùrèe 4. aprila 1951 je komandant Vojne uprave JA ža jugoslovansko cono STO polkovnik Miloš Stamatovič novinarje časopisov in radij-»taje jugoslovanske cone iin se z njimi tovariško pogovarjal približno eno uro. Komandant Vojne uprave JA je pozval te' novinarje, Rii so mu pojaisinili in prikazali problematiko v tej toni, haj aktivno sodelujejo 2 VUJA in ljudsko 'oblastjo Za nadaljnji vsestranski gospodarski in politični òzvbj "jiilgosloiväriske cone STO. Nova radijska postaja v Ljubljani bo le dni zaüela oddajali V Ljubljani bo v kratkem začela oddajati rioVa močna, 135 - kilovatna postaja, ki bo oddajala tudi v tujih 'jezikih, jn sicer v nemščini, francoščini iin italijanščini. Vsalia oddaja v tujem jeziku bo trajala .30 minut. Ojačenje te radijske postaje od 20 na 135 kilovatov predstavlja važen korak na kulturnem in političnem .področju. Kakor znano, oddaja Radio Ljubljana že dalj časa tudi v italijanskem jeziku- ; Til Na konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu je sovjetski delegat 'GrOmiko V torek spet prinesel na dan tržaško vprašanje ter zahteval, ■haj bi’ še’to vprašanje vneslo na dnevni.; red konference. ' Döislej smo že neštetokrat bili .priče podobnim Sovjetskim manevrom, ki šo 'imel; edini namen, da bi'zavlačevali vsakovrstne mednarodne konference in da bi ustvarjali tež ko če za Ureditev perečih mednarodnih vprašanj. Trst je ka.r naenkrat postal Sovjetski Zvez; zelo priljubljeno vprašanje, s katerim bi rada operirala ne samo proti zahodnim velesilam, temveč v prvi vrsti prot; Italiji itn Jugoslaviji. 'Sploh igra Sovjetska zveza zadnjih nekaj let vlogo izzivača med raznimi narodi in državami, da hi na ta način čimbolj uveljavila svojo hege-moin.istično in imperiališfično politiko ne samo proti Vzhodu, temveč tudi proti ‘Zahodu. Francoski delegat Parodi je sovjetskemu delegatu Giromikui odgovoril na preprost način, da je Trst monda1 nekoč res bil v vreti elementov mednarodne napetosti; toda, to vprašanje danes n; več aktualno. Obenem je omenil, da bi bilo zelo nevarno iz mednarodnega stališč», če bi pogrevali vprašanje, ki ni več mednarodno vprašanje. Poveljnik: sosedine cone je pred svojim odhodom na novo službeno manto napisa; o svoji dejavnosti še zadnje poročilo Varnostnemu svetu. Seveda rei möge; v temi poipoloma zavreči vere, ki jo je dosledno oznanjal preko svojih iparoöil, imamreč da je Trat Italija: i:n da zatoi pripada Italiji. Kot vtri^t ipoboriniik italijanskega Treta ,Sj je zaslužil najvišje .priananje 'Svojih iredentističnih prijateljev, ‘ki bi mu gotovo v kratkem, postavili spomenik poleg svojih najzaslužnejših mož, da ga ni ob koincu polomil. Zdaj namreč, ko je odhajal, se je kakor vsakega veliikega -grešnika pred smrtjo le 'malo paliesal in j,e zato sVoj,i ver; v Večnost Trsta v objemu matere Italije1 pridal svoj dvom, da ,bi bilo končno le bolje, ako d'še tozadevno sporazumeli z Jugoslavijo. Seveda bi sedaj g. generala radi; ' vprašali, kako si mn, ta •nasvet zamišlja spričo hujskanja šo-viinifltičiiega tiska. Iki dobiva svoj Segen cd lajav ikot so njegove, \z rimskih državnih vreč pa solidne denarce. da kär že vnaprej rea Ves glas Vpije, kaj je potreben sporazum, ko pa Crei iriiajo trllaiiraiUäko Izjdvo. Očevidno si .odhajajoči gemerai!, kakor tudi šo-‘ViiriiStični kričači zamišljajo s sporazumom sporazumni pristanek Jugoslavije na njihove .blazne zahteve. To je preveč enostavno pojmovanje bese- Razočarana ljubezen K‘- r " •'■'■• .-J— ''. .. . de Špofaizum.'ikt 'ga očiiviidino triko tolmačijo samo v .italijanskih besednjakih. Vendar čeprav iz te móke ne bo kruha,'obstaja dejstvo, da je sicér kasno' Itoda le prišril tudi zaikrkrtjeni general Aiirey d0 tega, da na STO ne žive sami »ItaRan,tesimi,«, marveč tudi pomak Slovenec, ki; mu je treba privoščiti tudli kako pravico. Iin še nekaj je ugotovili po doiigem času general. Im siicer, da je Trst izhodišče cigrtìmihe,ga gospodarskega pto-striira, ki 'se imenuje srednja ‘Evropa Vrt ,da 'tii ibilo zaradi tega pametno, ako fai Stia potažaj Ml izkoriščen. DO- ' stèj ìsmò'ibili navaj'èini Slišati o Tratil čisto drugačne zemljepisne im zgodovinske ugotovitve, ža katete je nemalo dđig'ovoreri tudi ibritansk; general Àiirèy. Ta se jpred svojim prihodom v Trst'gotöivio ril tninoigb bavR z zemlje-pisem evropske celine,' kakor večina njegovih sonarodnjakov, za katere je-splošno znano, da jim zemljepis ne leži /pni snciu. Zato je lepo trobi! v rog‘svojih varovancev iin metal Trst v isti koš kot Reggio v Kalabriji. Nikdar mu mi prt'šio na misel, da bi Trst sne bil nikdar Trest, mesto, ki j_e tekmovalo, ko ga še ml osrečevala Italija .z .največjimi lukammi Evrope koit sta Hamburg in Le Havre, tako da se z njegovim prometom hi hiogla kositi 'iribbčiria iitölljartlslka ite». Končno je •gen e tal Airey le maio pogledal na iženmljeViid ‘In ugotovi!, da se Trst nahaja v štedmji EVreopi iin ne v kailabr--škl pfet;1 škornja. Svoji skriti ljubezni se pa le ni mfoigel odčOči, tis da se bo treba Trstu, 'člen b0 prenehala Marshal,ova pomoč, {gospodansito še ibcllj nasloniti na Itali, jo. V tem .najdemo ne majhno protislovje iinjagoVio prejšnjo izjavo o njegovem mestu v išrednj; Evropi. Toda eriljiubljelrilci so često v svojih izjavah neskladni. Zato pripisujemo te njegove besede bolj srcu kot premišljenosti, ziäatii ko ni ničesar povedal, Rako' si Ciin to italijansko pomoč preid-"strivllja spričo mizerije, v kateri Se ■Italija nahaja ire v katero vedno bolj Jeze, Poleg tega pa same generalove 'IteviTIkè Ikažejo, kako je tržaški položaj mnogo bolj .odvisen od severnih1 sosedov ot pa od Italije, ki ima kaj malo ‘dati zato" pa imniög0 več vzeti. Ko se je namreč malo poslabšal gospodarski položaj Avstrije v zadnjem času,' se je to hitro neugodno odrazilo V Trstu, ki je očiviidno mnogo bolj avstrijska kot pa italijanska luka. Prav tato kažejo številke veliko vlogo Jugoslavije v tržaški trgovini, kjer igra rejen les .poiriemtoma vloigo. Z eno besedo, ko je gen. Aireey postal malo sttvaipn.ejsi, je moral zavreči. vse, kar je .doslej oboževal. Odpovedati tee .je mòral indtompromisni ljubezni z italijanskimi šoviimiistličireim iredentizmom ito Kato rii rtič čudnega, če sedaj ta, ko so miiniuli medeni meseci, •odgoVarja s ,trpkim ogorčenjem, kot ga ostavlja razočarana ljubezen. Za 'Velike fliUhovine šovinističnega iredentizma iin trobentače musoliraijaniskega iiimipérialtotoa, ki sò vedno v sosednih Slovanih gledali lahek plen, bi ostal 'Aireey' V dtìtarém spotaiiniu "le, ako bii ob svojem odhodu še enkrat na ves glas zatrobil, ida tod mi ne Hrvata ne 'Slovenca, marveč samoli pristal sinovi 'previiih riimiilkiiih dčetOV Roimiiiila ire Rema. Sedaj pa, Ko tega ni näprawil, je revež pri injih pokvaril ves svoj dober glas, ki si iga je ustvarjal verjetno preti svojemu inoltre an jarmu prepričanju. ;Rles nehvaležnost je plačilo, sveta, lahko rečemo ob žalostnem komciu, ki ga je doživelo Aireyjevo vladanje v naših krajih. Z drugimi besedami je francoski delegat hotel .povedati sovjetskemu predstavniku, da se tržaško vprašanje ne tiče več niti Sovjetske zveze, nit; zapadnih zaveznikov, temveč Sa to vprašanje zadeva edino Jugoslavijo in Italijo, in nikogar drugega. Sovjetska zveza si lahko izbije iz glave, da bo izkoriščala tržaško vprašanje v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo, ki nimata ničesar, skupnega. Jugoslavija pa je danes tako politično močna, da je Sovjetska zveza ne more s postavljanjem tržaškega vprašanja oslabiti ali pa ji- škoditi. S tem je sovjetski delegat doživel na konferenci nameistinikov zunanjih ministrov velik polomi. Ce upoštevamo, da konferenca v Parizu traja toliko dni, moramo ugotoviti, da je sovjetsk; delegat ves čas konference pcskušril sabotirati kcnferenco in preprečiti sporazum med SZ iin zapadnima zavezniki. Sovjetski zvez; je v imenu zahodnih držav odgovoril zunanji' minister Anglije Morrison, ki je dejal, da je prišel psih,otoški .trenutek za konec vojne na Koreji. Razen tega je omenili, da Anglija želi navezati normalne odnose z vlado Ljudske republike Kitajske, kateri Anglija ne more preprečiti, da sii izvoli takšno vlado, kakršno si'kitajsko ljudstvo želi. Morrison je v svojem govoru omenil tudi konferenco štirih ter je omenil, da je angleška vlada pripravljena razpravljati" o vzrokih sedanje mednarodne napetosti in meni, da je temeljno vprašanje odnošajev med velikimi silam; in sploh temeljno vprašanje, mii.ru vi svetu. Tudi o Nemčiji je Morrison govoril in omenil, da se mora o njej razpravljati na nov način, upoštevajoč stvarnost in delati za novo, res demokratično Nemčijo,. Komentarji k Morrisonovemu govoru. so bili zelo številni ne samo s strani angencij in tiska, temveč v prvi vršiti, s strani političnih krogov tako na Zapadu kakoir na Vzhodu. Francoska agencija »France Presse« je poudarila v svojem komentarju, da je Morrisom v svojem govoru izrazil iskreno zaupanje Velike Britanije, za mir, z druge stirami pa je njegov .govor ustvaril ugodna tla za začetek pogajanj o vprašanju odnosov s Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. V Londonu so obenem, poudarili, da Morrisonov govor predstavlja opomin tudi Washingtomu in to zaradi Mac Arthurja, te; dela ina svojo roiko na Koreji. Angliji je pa mnogo do tega, da se konflikt na Koreji čimprej konča, ker predstavlja glavmi problem na-sproistev med velikimi silami. V Londonu b; najraje videli, da Washington odpokliče Mac Arthurja in .Imenuje na njegovo .mesto bolj razsodnega Človeka, ki bi znal vskladiti politiko in strategijo. vestem, ki so jih že napisali o našem prebivalstvu, še eno lažnivo vest, za katero pa je seveda vedno manj poslušalcev. S temi napadi in z lažnivim pisanjem bi nas radi uspavali, da bi tako laže uspevali v svoji agresivnosti po eni strani, po drugi pa, da bi kot peta kolona agresivne imperialistične vlade ZSSR pomagali napadalcu, da bi laže priše; do svojega plena. Sovražniki miru, ki se skrivajo za raznimi odbori za mir in oni, ki prirejajo šovinistične manifestacije, ne bodo preprečili, da bi naši delovni ljudje za en, sam hip pozabili, da se je treba za obrambo svobode in neodvisnosti, za obrambo demokratičnih svoboščin, stalno boriti in biti vedno na straži proti vsakemu poizkusu sovražnika, da bodisi uspava naše množice, ali da ogrozi naše pridobitve. Prav tako smešno je čvekanje o sposobnosti in o moralni kvaliteti Jugoslovanske armade, ki se večkrat pojavlja v omenjenem časopisju, s špekulativnim namenom, da bi zmanjšali pomen obrambne sile JA. Značilno je, da o tem pišejo tisti, ki nimajo ravno najboljših izkušenj iz bližnje preteklosti in tudi ne najboljšega spričevala v tem oziru. In ne samo glede solidnosti jn načelnosti. Ti krogi, ki pogrevajo imperialistične apetite Mussolinijevega imperija in ki so vajeni uspevati pri zeleni mizi, skušajo vedno in povsod podrejati splošne koristi svojim, pa četudi je treba zabiti nož v .hrbet po roparsko, kot se je to zgodilo ne prvič 10. junija. Ne pišemo to, da bi odkrivali nekaj novega, ker so te stvari znane, vendar bi morali oni, ki danes nosijo veliko odgovornost pred miroljubnim človeštvom dokazati, da so pretrgali s politiko zahrbtnosti in napadalnosti in onemogočiti one kroge, ki zavirajo miroljubne sile v svetu, da preprečijo vojno. Komu služi nenehno napadanje iu lažnivo pisanje o našem prebivalstvu in o ukrepih njegove oblasti? Komu služijo potvarjanja, kj jih objavljajo navedeni časopisi? Očitno agresivni politiki in napadalnosti vlade ZSSR. Komu služi dopuščanje, da omenjeni krogi nemoteno ovirajo in preprečujejo miroljubnim silam, da razkrinkajo napadalca in se pripravijo na obrambo? Imperializmu vlade ZSSR! Ne glede na to, da nas tako pisarjenje in lažnivo obtoževanje ne bo niti v najmanjši meri oviralo v naših naporih, da storimo vse, kar je v interesu našega ljudstva in človeštva sploh v današnjem trenutku za ohranitev miru, je delo Zveze borcev v Istrskem okrojju konkretno dejanje v naporih za obrambo miru. in ne glede na to, da ni obvezne predvojaške vzgoje pri nas, bomo mi vztrajali na tem, da se bo vsakdo smatral moralno obveznega, da prostovoljno utrjuje moralno in politično enotnost naših delovnih ljudi, da se usposablja za obrambo pred napadom, da ne bi nihče bil ob eventualnem napadu nepripravljen. Dolžnost Zveze borcev je, da vsakogar seznani z današnjo mednarodno politično situacijo, da vsakomur pove, kje so agresivne sile, kdo grozi miru, da podvzame -vse ukrepe, da se bivši borci, ki so stali na čem naroda v težkih dneh, seznanijo z vsem orožjem in tudi s sodobno vojno tehniko, tako da bodo znali braniti svojo domovino, če bo treba, in pritegniti mladino, ki zaradi mladosti ni sodelovala v borbi. Ne bomo dopuščali sovražniku, da bi uspaval naše ljudi, da bi laže postali njihov plen, in ne bomo se ozirali na njihovo pisarjenje in obtožbe. Naši ljudje morajo vedeti, da so časi resni in da je pripravljenost posameznika za obrambo naše socialistične domovine edino resno sredstvo, k; bo dalo razmišljati napadalcu, preden bi se drznil stopiti na pogubno pot osvajalcev. Ne bomo slcrivali našega razpoloženja- in našega dela, če je v interesu mednarodnega miru, svobode in neodvisnosti. Tisti, ki dopuščajo, da agresivne in petokoionaške sile nemoteno zavirajo miroljubne sile na njih poti k temu velikemu cilju zastaviti osvajalcu pot in ohraniti mir, bodo sami plačali svojo lahkomiselnost. V Istrskem okrožju bo Zveza borcev poskrbela, da se, sovražnikom miru ne bo posrečilo uiti varati, niti zapeljevati naši ljudi. J. BELTRAM Polkovnik Mirko Lenac se je poslovil V sredo 4. aprila ob 17. uri je bil na sedežu IOLO sprejem ob odhodu bivšega komandanta Vojaške uprave polkovnika JA Mirka L-emca. Na sprejemu sta bila med drugimi prisotna tudi mavì komandant VUJA polkovnik Miloš Stamatoivič ire predsednik IGLO tov. Julij Beltram. Predsednik Beltrami je v svojem govoru med drugim dejal, da se je od takrat, ko je prišel polkovnik Lenac v Istrsko okrožje, mnogo spremenilo na bolje in da gre ,za to zasluga za to pomoči Jugoslavije in Vojni upravi JA pod njegovim vodstvom. »Polkovnika Lenca,« je dejal tov. Beltram, »bodo pni nas vsi obdržali v najboljšem spominu.« Tovariš Lenac se je iskreno zahvalil in izjavil, da bo srečen, ko bo na novem službenem miestu spremljal •razvoj in napredek Istrskega okrožja. Snemajo film o Istrskem okrožju Začeli so pripravi jati filini o življenju in delu ter o gospodarskem in kulturnem razvoju Istrskega okrožja. Film bo obsegal dobo od osvoboditve do danes in bo dokončan v maju. LJUBLJANSKI ODBOR ZA POMOČ PRI GRADITVI KULTURNEGA DOMA V TRSTU Dne 31. marca je bil v Ljubljani sestavljen odbor za pomoč tržaškim Slovencem za zgraditev Kulturnega domi& v Trstu. Za predsednika je bil izvoljen prosvetni mlijiiaber Ivan Regent. V sekretariatu sta sé Franc Primožič in Albin Cotar. Za uspešno poslovanje je bilo uista-novljemih pet komisij za kulturno-umetnišiko dejavnost, za prireditve, za gospodarsko dejavnost, za agitacijo in propagando in tehnično strokovno dejavnost. Za vodje teh komisij so bil; .izvoljeni Juš Kozak, Danilo Dougan, Janez Vipotnik, Sergij Vošnjak in Gašper Muha. Bo j proli suši in poplavam v dolini Mirne Vsak dan pridobivajo nove setvene površine 2e pri Novi vaisi se spreminja pokrajina Bujšičime v kraški svet, ki nad dolino Mirne skoraj v celoti prevladuje. Popotnik, k; se po. strmi poti spušča v dolino, otastrmil že ob prvem pogledu na to veliko ravnino v dolini Mirne. Svetli pas reke, ki sl tore« Vijug; a polagoma utira pot v morje, številni prekopi in odtoki, ki irardeljujejo dolino v prostrana žitna polja, v komaj zorana in zaradi plodnosti trna zemljišta ter razni drugi nasadi, vse to daje dolini, kjer se že drugo leto bijejo trdi boji prot; suši in poplavam za večji pridelek, sliko “cvetočega vrta. Mirna je v stoletjih naplavila v dolino veliko črne, rodovitne zemlje. Ob vsakem nalivu pa je udarila čez bregove in spreminjala velike površine v močvirje. V poletni suši pa vode primanjkuje in je rodovitnost zopet ogrožena. Pod fašistično Italijo, v dobi taiko imenovane »žitne bitke«, so začeli dolino Mirne, ki je bila last petih fašističnih mogotcev, počasj izboljševati. Napravili so nekaj črpalnih naprav, , ae ustrašijo težav. Zlasti naj omenimo požrtvovalne. zemeljske delavce, jako imenovane »kubikaše«. Pa tudi graditelj.; betonskih plošč ne zaostajajo. - Za ureditev namakalnih naprav ,kjer bodo že v tem letu spustili vodo v dograjene prekope, na površini 300 ha zemlje, bodo morali; narediti .nad 120.000 betonskih plošč.; Vsaik namakalni kanal, bo imel maj-; čevala pridelkov, hno zatvornico in »merilnik za vodo«. S temi napravami bo.kmetovalec metra vode na druigi breg, prav tako bodo letos zgradili za drugi predel doiliine tak »sifon« in bo tako izsušen ves levi breg. Ko bodo ta dela končana, ne bo več voda iz izvirkov poplavljala' levi breg doline Mirne, kakor je do zdaj. Obenem, pa bo ta voda služila za namakanje tudti desnega ■brega, tako da n,e bo več suša Uni- iOCI li' "0>! -70.h Istrski v vsaka slovenska kiša ! iiiliiiiiiiiiliiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prihodnji teden bo po vseh naših mestih, delovnih kolektivih, vaseh in naseljih živahno razpravljanje o »Istrskem tedniku« in bomo začeli z agitacijo za zbiranje novih naročnikov. List, ki izhaja v Kopru, mora priti v vsako slovensko hišo v Koprščini. To Je geslo, kj se ga moramo držati T; pri razširjanju našega lista. Vsak zaveden Slover-,c mora imeti svoj list. Naš list izhaja komaj dobro leto dni. Zrasel je iz potrebe in se je med našim življem v Koprščini že kar dobro u-veljavil. Vendar je mogoče razširiti list prav v vsako slovensko hišo. Prav te možnosti moramo v tem tednu pogledati in narediti vse, da bo list dejansko čim širše prodrl med naše ljudstvo. Zakaj je potrebna taka akcija za zbiranje novih naročnikov? Po naših krajih smo ugotovili, da je list kaj nesorazmerno razdeljen. Večja središča ga dobivajo precej redno in, jasno, da so tu tudi naročniki številni. V mnogih matijiih vaseh oziroma naseljih smo ugotovili, da lista slcoroda niti ne po-siimt^nijo, ker se pač nobeden ni pozanimal, da bi uredil bodisi z upravo, bodisi s pošto, da bi list prihajal v vas. Te stvari moramo v tem tednu urediti. j j Glavna naloga članov množičnih organizacij je, da svoj list širijo med vse svoje člane in preštudirajo možnosti, da bo list redno prihajal v vas in da ga bodo pravočasno prejemali vsi naročniki. V tem tednu morajo posamezne vaške organizacije izvesti akcijo med svojimi člani, da se vsakdo naroči na list, poteg tega pa morajo urediti konkretno za vsako vas in za vsako naselje posebej, kako bodo list prejemali in razdeljevali. Poleg te važne naloge pa moramo tako v tem tednu kakor tudi stalno v bodoče pretresati svoj list in mu pomagati z nasveti, s pravilno kritiko, z dopisi iz posameznih krajev. V vsakem kraju je nekaj ljudi, ki nam bi lahko poročali o vsaki zanimivosti in še p drugih dogodkih iz vasi, tovarn in drugod. Tudi drugi naj nikar ne oklevajo, če jim morda, pero ne teče, če ni jezik pravilen. Naj pišejo pač, kakor morejo. List ne bo nikoli zrcalo našega dela, naše borbe za izboljšanje življenjskih pogojev in našjh u-spebov, če ne bo imel zelo širokega kroga sotrudnikov. V vseh naših krajih se vedno dogaja kaj novega, v vsaki vasi, tovarni, podjetju in drugih deloviščih imajo svoje težave in tudi svoje uspehe. Našega človeka zanima vse to. Poleg tega bo v listu našel tudi pomoč, kako bo premagoval razne težave. Zato ponovno apeliramo! na čim tesnejše sodelovanje vseh naših feraicev z uredništvom. Marsikateri morda bi želeli v listu brati to in ono. Naj sporoči in kolikor bo mogoče mu bomo ustregli. Prav tako bo nekdo drugi opazil, da s v listu nekatere nepravilnosti. Naj jih nam sporoči. Vsako primerno pripombo in vsak dober nasvet bomo z veseifem sprejeli in upoštevali. List mora postati dejansko glasilo vseh članov SIAU, tribuna vseh naših bralcev. Le tako bo labko opraljal svoje poslanstvo. llVedništvo se bo še nadalie trudilo, da bo naredilo vse, da bi bil list boljši in dostopnejši čim širšemu krogu naših ljudi. Od naših bralcev pa želimo, da nam v teh naporih pomagajo in sodelujejo z nami. Pri izdelavi betonskih plošč ■toda vse to je ostalo le pri začetku. Leto za letom, ob plimi, ko pritisne morska. voda , po rekli daleč v notranjost. , je’ bil ogrožen velik del doline. Napoifpe so . naloge, ki jih premagujejo, da,,;ne bo več prodirala' v notranjost, merskia voda. Ureditev na-maikovalnih naprav zahteva veliko napora. Po osvoboditvi; ko je agrarna reforma dodelila zemlje okoliškim kmetom, ki so bili prej koloni In polovii-narji, so v dolini Mime oživela tudi melioracijska dela. Vendar načrtneje so sie lotili tega dela šele lani, ko je ,tu priskočilo na pomoč podjetje za melioracije in ve,dovodne naprave Vodogradnja z Reke. Vsestranska pomoč strokovnjakov in prizadevanje ljudske obliasti, da spremeni dolino Mirne v pravi cvetoči vrt, je občudovanja vredno. Tudi množične organizacije bujskega cikraja so za Izboljšanje te doline dale veliko pomoč. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni so se lani vrstile mladinske in frontovake delovne brigade. Pomagali so tudi vojaki Jugoslovanske armade, tako da so dela iz dineva v dan hitiro napredovala. Tudi letos je dolina Mirne eno najbolj razgibanih de’ovišč v Bujščini, Podjetje »Vodogradnja«, ki vodi ter opravlja vsa dela, razpolaga tudi s potrebnimi tehničnimi in materialnimi sredstvi. Kljub vsem težavam, sia-b'm vremenom, ki so vso zimo zavirala delo, je kopanje kanalov in odtokov, pripraljainje namakalrih kanalov iz betonskih delov veliko napredovalo. Delavci »Vodogradnje« se is« spustil na polje toliko vede, kolikor jo bodo rastline .potrebovale. Medtem ko je desni breg doline Mirne že skoraj-ved preoran, in so že posejane, cgroajine površine z-žitom in drugimi kulturami, jp levi breg še zelo močvirnat. Vendar, dela za izsuševanje ne zaostajajo - n iti tu. Veliki, 12 kim dolgi zbirni prekop je že skoraj dograjen. Prav tako so že začeli z delom p,ri ; giradm ji obodnega kanala, po katerem bo odtekala voda iž Izvirnikov, ki jih je ob vznožju levega brega precej, Tako kakor so že lani uredili odtočne kanale, po katerih priteka skozi »sitan«, to je prekop pod dnom Mirne, iz izvirnika pri G.radulah na sekundo nad 2 kubična , ' Pri regulacijskih delih je treba odvečno vodo najprej speljati po številnih stranskih prekopih,, za suhe predele jja urediti namakalne naprave. .Melioracije terjajo dvoje: regiula-,;eijo ,in izsuševanje. Skozi že zgrajeni »sifon« bo pritekalo 'iz izvirka Gra-dule toliko vode, da bo zadostovalo za ‘nartakanje 300 ha površine. S pomočjo tega »sifona« spravljajo zajeto vodo v stranske kanale po glavnem prekopu ter jo dovajajo zemljišču. S temi deli bodo že prvega maja regulirali okol; 70 ha setvene površine, ki je last kmečke delovne zadruge v' Krašici; Kmetijstvo v Buj-Sčlnl bo s tend melioracijami veliko pridobilo. Povečali bodo površine za zelenjave, zaradi, stalnega namakanja bo zraslo tudi dovolj krme 2a živlno,-Na obdelanih površinah bodo letos posadili samo privatni kmetje in zadruge nad 45 ha vrtnin ali 30 odstotkov nj bove setvene površine. Kakoir ,racin'jo strokovnjaki, bodo na teh površinah pridelali že letos okoli 90 vagonov raznovrstnih vrtnin. Medtem Ko so pred melioracijo na enem ha pridelali povprečno. 16 stotov žita, bodo zdaj pridelali najmanj 2 vagona vrtnin. Nekatere pridelke, kakor na primer krompir, cvetačo, grah in razne kapusnice bi tudi pridelali po dvakrat na leto. Pri vsem tem lahko rečemo, da bo ta dolina dajala več vrtnin, kakor smo jih do zdaj pridelali v vsem okrožju. »Sicer bomo o tem rajši govorili tedaj, ko bo uresničeno,« pravijo na Okrajnem posestvu »Mirna« in niso hoteli ničesar več povedati o svojih načrtih. Dodali pa so, da bodo ž,e prihodnji teden začeli orati s tiraKtafji že izsušene površine na levem bregu Mirne. SICJOLE: KAKO REŠUJEJO ČLANI SIAU RAZNA VPRAŠANJA Organizacija SIAU v našem kraju se zanima za vsa vprašanja. Pri zadrugi. Pitaccio v Kopru je še 36 kg semena čebuljčka, ki bi zadostovalo za ves naš okraj. V sporazumu s kmetijsko zadrugo, ki bo dala potreben denar, bo organizacija SIAU nabavila 20 kg semena čebuljčka. Prav tako bo zadruga poskrbela za potrebna umetna gnojila lin za pripravo zemljišča. Člani SIAU bodo organizirali prostovoljno 'delo in posadili s tem semenom okoli 3000 kvadratnih metrov. . Ne smemo pozabiti na tekmovanje za deseta obletnico ustanovitve OF. Ciani SIAU nič ne zaostajao pri izvrševanju sprejetih obveznosti. Med drugim so se obvezali, da bodo dogradili diva mostova na cesti in enega v vasi sami. Za prva dva so že pripravili ves potreben material. Za dovršitev tehničnih del bo dala pomoč uprava rudnika, ostalo pa bomo na,pravili s prostovoljnim delom. Krajevna zveza borcev je na sestanku prav tako sprejela sklep, da bodo njeni člani pomagali pri tem delu, ki bo služilo vsem. Naše žene so na dan svojega praznika organizirale udarniško delo, ki je prav dobro uspelo. Napravile so 204 ure. Uslužbenci kmetijske zadruge in KLO se prav tako vsako soboto udeležijo prostovoljnega dela. Pionirji satni pa nameravajo zbrati 600 kg starega železa. Kritiižirati pa moramo mladino, ki se nikjer ne pokaže. Upamo, da se bo le zbudila, ko bo videla, kako delajo najmlajši. SIAU Je s pomočjo prosvete organizirala tudi večerni tečaj za splošno vzgojo;, ki ga obiskuje redno 15 tovarišev im tovarišic. Tečaj je v itali jansem jeziku. F* IZOLA — Tudi v Izoli se Je dramsko življenje začelo gibati. V čast desete obletnice OF pripravlja dramska skupina iz Izole spevoigro »Pod dekletovim oknom«. Naslednje delo, ki ga bodo študirali, Pa bo dvode-janka za celovečerni program. V ta, ko kratkem času so že precej napredovali. da bodo napeljali elektriko po njihovih vaseh. Posamezniki so pripravljeni opraviti vsa dela prostovoljno ip nekateri so obljubili, da skopljejo tudi petkrat ali šestkrat več jam za drogove, kakor bi jih morali. Morda bi pa te odvišne obveznosti opraviti na zadružnem domu v Borštu, da bi bil tudi ta dograjen. KOPER — Osnovala se je v koprskem gledališču dramska družina pod imenom »Slovensko ljudsko gledališče Koper«. Pod vodstvom Vomšiča VI-ljana, novega upravnika gledališča v Kopru, so začeli študirati več raznih komadov. Pripravljajo se poleg drugega na obširen program za ve« seli večer, ki ga bodo izvajali v za-, četku aprila. Veseli večer too obsegal spevoigro, nekaj šaljivih dramskih prizorov, šaljivi skeč oto spremljavi kitare. Med prizori bosta zabavala publiko Tinče in Binče. Nadalje pripravljajo dva manjša prizora za proslavo .desete obletnice ustanovitve OF. Poleg tega študirajo dramo »Iz terri-.ih dni« v režiji tovariša Freliha. Učijo se tudi Gobčevo opereto »Planinska roža«. ŠMARJE — Tudi Šmarčani tekmu jejo na dramskem področju. Za de seto obletnico OF bo dramska dru žima uprizorila trcdejanko »Mostovi« Študirajo pod vodstvom vaškega fan ta Glavina Orlanda. BORST. — V Borštu, Glemu in Laborju so z navdušenjem sprejeli vest, OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE IOLO V petek 30.' marca tega leta se je vršil občni zbor, sindikalne podružnice uslužbencev Istrskega: okrožnega ljudskega odbora. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da bi dbsedajije delo podružnice, kj'hi morala bilti za zigled vsem drugim podtvžnioaffi, lahko bilo mnogo boljše in uspešnejše. Živahna diskusija je pokazala, da bi podružnica, ki irri.a lepo število dobrih strokovnih moči, lahko mnogo doprinesla' v prid skupnosti in konkretno pomagala drugim organizacijam' in podjetjem. Zato je razveseljivo,' da je novo izvoljeni odbor sprejel sklepe za bodoče delo: pomoč v administraciji in finančnem poslovanju našim kmečkim delovnim zadrugam, pomoč krajevnim ljudskim odborom, pomagati z nasveti in konkretnim delom novo izvoljenim delavskim svetem, organizirati redna strokovna, kulturna ,in'počlčna ! predavanja, mladima pa naj ;se v tim večjem številu udeleži fizkultürn.ih vaj Iza prvomajski nastop. Novi ödbor pa ■jamči, da se bodo vse te prevzete ■naloge v oeloti izvršile. DELOVNI KOLEKTIV »ADRIE« čakajo nove, odgovorne naloge Namakalne kanale betonirajo s ploščami LI - PA w Hopru Je UREJENO IN SOLIDNO PODJETJE •nigs jJ.'IÉI Knjigarna in papirnica LI-PA je bila1 ustanovljena 1947. leta z namenom, da nudi našemu prebivalstvu šolske potrebščine, knji,ge, razne pisarniške potrebščine .itd. V začetku poslovanja so naleteli na veliko težav. Podjetje ni imelo 'primernih prostorov in niti dobro izvež,banih kadrov. Vendar so po vseh večjih središčih organizirali poslovalnice. Ko pa se je za bujski okr.jj ustanovilo novo .podjetje te vrste, je LI-PA skrbela samo za koprski okraj. Tako tima v večjih središčih našega okraja 6 prodajaln. Delovnj kolektiv šteje 22 članov, ki sp razdeljen^ vsak po svoji v.rsti dela, ki ga opravljajo. Blagovni promet podjetjp je ves čas poslovanja potekal zadovoljivo. Zadnje čase posveča podjetje LI-PA posebno pozornost ureditvi knjigovodstva. Pod skrbnim strokovnim. vodstvom direktorja tov. Rožanca so poleg drugih stvari sprav* na tekoče ,tudi iknj govodstvo, tako da, ‘ko je delovni kolektiv sprejel podjetje v svoje ispravljanje, je bila urejena bilanca za leto 1950. Poslovanje v tem letu pa poteka prav itaiko zadovoljivo in bodo "ciò prvega maja uredili snjigovodstvo, da bodo- tako z vsem: na tekočem'. Poleg ostalega dela so uredili tudi . skladišče ter postavili ncivo kartoteko materiala. Ce upoštevamo težave, s : katerimi so se morali boriti, vidimo, da je danes LI-PA aktivno podjetje in da ima možnost velikega razvoja. Velika. toda častna naloga, širiti dobro knjigo med naše delovne množice, bo tem lažja, če bodo odslej .polagali večjo pažnjo dvigu idejnega in strokovnega znanja uslužbencev, zlasti prodajalcev. Potrebno bo pregledati možnosti za ustanovitev nove prcdaja’ne y Šmarjah. Prav tako bo treba razši- riti mrežo poverjenikov »Prešernove knjižnice«. Bilanca za preteklo leto je .pokazala dober uspeh. Z racionalno razdelitvijo sposobnih kadrov in večjemu a-sortimeintu zaloge bo mogoče letošnjo bilanco izboljšati. Naloge, ki jih bo moral delovni kolektiv skupno reševati, so velike in odgovrne. Želimo delovnemu kolektivu veliko uspehov. »Težnje proletariata iin velika načelo. Karla Mairxa »Tovarne delavem« je lito uresničeno v avtapodjatju »Adrii-js« 4. aprila 1951 « Na ta dan, ko je delavni kolektiv »Adnije« sprejel ključe svojega podjetja, so se dobro pripravili. To dokazuje slavolok, številne zastave in parete, s iksrtčlsni je oteraše,. vhod v podjetje. Zgodovinski trenutek ob prevzem i podjetja je bil ureo ličen za delovni kolektiv »/torija« na drugem zasedanju delavskega sveta, kjer je. bil zbran ves kolektiv. Predsednik de. jamskega sveta tov. Mikec je odprl zasedanje iin pozdravil ves kolektiv., pradistaivifiBke' ljudske oblasti, enotnih’ sindikatov,• Vojne uprave JA im d u-ge. Nato je spregovoril tov. DevetSk, ki je med drugim dejal: »Podjetje je zdaj naše, teda delio še ni končano. Sele zdaj se bo začelo naše delo za premagovanje težav in naporov, ki jih nam nalaga naša socialistična izgradnja.« Zbranim je zatem spregovoril direk. tor, ki je majprej čestital kolektivu, ralo ra je orisal dosedanje delo podjetja. Povedal je, da je bilo avtopad-jtlje »Adr.rja« ustanovljeno leta 1945. v Ajdovščini. Takrat je razpolagalo z dvemi prevoznimi sredstvima. Ko se je !-.—i-r’1’ -p "lirn'; ,'i i --e meno'.?ro v Pokrajinsko avtopodjetje, je bila v tu. i ,.‘..Civ iju a posi.unnica PAP z 10 vozili. Takrat je bilo to za koprski o aj J malo. saj niso ta sredstva zadovoljevala vseh tukajšnjih potreb. Treba je trito Skoz; ves čas do daut.13, ko razpolaga avtopark »Ad-rije« nič m-, j kakor z 61 vozili, premaga/ati velike težave. Boriiti se za pucntote, za sposobne mehanike in za kvalificirano esebje sploh, je bilo za podjetje staiino odprto vprašanje, ki prav za p av še danes ni popolnoma rešeno. Septembra 1948. leta so začeli g ridò1 rovo 'garažo im vse potrebne prostore. Dela so biia naporna, nešte-. to prostaviaijniih delovnih ur so tu oprav Ili marljivi delavci podjetja. Teda danes, so vendar z vsemi delavnicami, pisarnami im pankom, vsi Sku. paj. Lami jt avrt0pp.1jf||ie »Ad i.ia« prevozilo ngK356.851,km 501.381 potnika/, m.a 424 161 km pa 288.798 ton blaga. S tem je bil presežen plan prometa z nad 10 cdistciliki. Perspektive za nadaljnji razvoj tega“ podjetja so velike. Dokončno urediti vse prostore, mehanično delavnico umivalnico itd., bo zahtevalo tudi naporov. Tudi za izpolnitev letošnjega plana, ki med drugim izkazuje v prometu: prevozit; ma 400.0 o km 5550.000 .potikov in na 460.000 km pa 320.000 ton blaga, se bo moral ves ko- lektiv 'tradirti. Posebno bo treba izboljšati delovno diisaìpliino med delav. oi, utrditi v njih tisto zavest, ki. terja od vsatkogair, ki ima opravka z ljudsko imovino, da jo čuva, saj je končno sam -rujem gospodar. Te naloge im še mnoge druge čakajo, delavski, svet. Ko je direktor končal svoj govor, je izročil predsedniku delavskega sveta ključ podjciija. Nakar je ob ploskanju «začela tullrtj sirena in v tem trenutku je bil tedi odkrita spominska Cfjoi'ča. Ob «zaključku slavnosti je še spregovorili,.predstavnik. Vojne uprave JA, p e-Mav-ilk ljudske oblasti im o-krožnega' ' odbora Enotnih razrednih sii-dilkatoV Vsi trije so čestitali delovnemu kolek.tivù. Nato so bile še razdeljene ipitinäjslim iniajizaslužnejšim delavcem ta vajencem podjetja nagrade. S slamasti so poslali pozdravne brzojavke tovSiM&u Tilu in Centralnemu komiteju KP Slovenije. Tudi pri podjetju »VINO« je delavski isvet prevzel upravo V soboto 31. marca se je v prostorih nove' mode me kleti podjetja »VINO« zbrali delavski svet k prvemu zasedanju. 2e pred pričetkom zasedanja se je opazilo pri vseh članih .praznično in slovesno razpoloženje. NajEitia/ejšl član sveta tov. Marti-nuzzi je odprl zasedanje, pozdravili vse člane delavskega svata, iin prisotnega zastopnika ljudske oblasti z željo, da bi delavski avet iin upravni odbor bili v ponos podjetja. Po izvršenih formaljmoatib je podal tov. direktor Ferluga obširno iin izčrpno poročilo o zgodovini im delu podjetja, ofclisal je pozitivne ki negativne strani dosedanjega dela ter na koncu Izrekel, da se čuti srečnega, da bodo od dames dalto upravljali podjetje tovariši, ki uživajo zaupanje celot,ega 'kolektiva. Sledile so volitve upravnega odbora. Za predsednika je bil soglasno tov. Sosič Miró, ki se je zàiwalij za zaupanje iin iskrem0 obljubil, da bo vložil vsé svoje sile za čimvečji uspeh podjetja »VINO«, ki igra tako važno vlogo v gospodarstvu našega okrožja, a pel'ral -je ima tesno sodelovanje celega delavskega -sveta ter izrazil pre-ipriičamije, da s; bo podjetje s tem, da je pire510 v ra*<:e delavskega sveta, pridobilo poinovino ugled, ki ga zasluži in ki je zaradi raznih nepravilnosti v preteklosti močno padel. Po živahni diskusiji, kjer se je a-peliiralo na tesno sodelovanje in na iskren*). tovarištvo, je upravni odbor sklenil, da si bo napravili točen plan dela, redno kontroliral. izvrševanje plana in skuša,i vse nepravilnosti, ki bi jih opazil, taikoj odpraviti. Na kOmou je tov. direktor predal rtov. predsedniku iSimibcilični kij. ič podjetja, mu čestital im želel uspeha in «Sultcrnčjišeiga sodelovanja. Clami • delavskega sveča o. Ob priliki tega zgodovinskega trenutka je delovni kolektiv »Arrjgani« oditela tudi spominsko ploščo. Tekmovanje v počastitev 10. obletnice Osvobcldiline frionte je zadnje čase rri rr/ -néi'.-cciViko zrnato. Vr.i.O.ce mo-arno iskati v item, da niso bil; osnovni odbori SIAU dovolj škrbino .spremljali izvrševanje obveznosti. Ma islkje se namreč izgovarjajo, da zaradi slabih vrtim . nino Uitcg'tU frei tov.cÌ izpolniti obveznosti. To sicer v neki meri popolnoma drži, toda po dragi strani moramo reči, da kjer so bili frontni odbori delavni, so znali najti (tudi druga področja dela, ne samo prostovoljno delo itd. Ob slabih vremenih iso marsikje le pohajali po vasi, namesto da bi se posvetovali ■in začeli razmišljati o kulturnem življenju njihove vasi, kar je bila seveda najvažnejša točka tega tekmovanja. Te slabe lastnosti, da j" rimovanje le v prostovoljnam delu, prevladujejo še v mnogih naših frontnih orgai 1'izacijah. Zato tudi ni takih uspehov, kakršni bi lahko bili. Poleg tega imamo tudi druge vzroke, da zdaj v zaključnih dneh tekmovanja me imjoremo ničesar pokazati. Sicer nekaj prostovoljnih ur je bilo o-pravljeniih, ampak konkretnega dela teh ur pa ni nikjer, vsaj o tem ni ob. veščema tekmovalna komisija, katere naloga je bila, da zbira te podatke. Kako naj ipateim ocenimo marljivost Sin dela -ost nekega vaškega odbo a SIAU? Odbori SIAU si tudi niso prizadevali, da bi med tekmovanjem pošiljali redno poročila o delu svojega članstva, čeprav marsikje je bilo tekmovanje precej razgibano. V Koštabonl Kaj so sejali strunjanski kmetovalci? HttllllltlUlliillilllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllltlllllillluilllllllllllltllllllllllinitllllllllllilllllllllMIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMljllllljllinillllllllllUlMIMlIlbillllillIMMIljlllilillirMiMlIlllMlliiniiri Pobočja, ki se dvigajo tnad strunjanskim zalivom, so bila vsako leto ob .sedanjem času vedno skrbno obdelana, toda letos je naše kmete zadržalo deževno vr’eme. Kmetje niso n Iti še 'utegnili okopati vseh njiv. Ob tem lepem vremenu pa je vse n.a njivah. Tu,di otme; pomagajo staršem saditi zgodnji krompir, ki bi moral ob tem času že skaliti. Čeprav so ga v Strunjanu , .posadili že okoli 60%, ne bo rridelek kaj prida. Vsaj tako se pritožujejo. Zemlja je bila prevlažmia ir» PRAVU) Bil sem bolan od 15. II. 1951. do 19. III. 1951. Socialno zavarovanje mi je izrlafv^'iò pToinifiko ^^ 23 dni, namesto za 27 dni. Ali je to pravilno? D. E., S. Bolniško ipodipoiro (hranarino) Izplačuje socialno zavarovanje za vse delovne dneve razen nedelj, kajti bolti Kka poldlporia ise smatra kot denarno povračilo za izgubljeni zaslužek v primerih bolezni. Praktično pomeni, da se plač,a bolniška podpora za vse dneve, za katere bi boj-.k prejemal 'plačo, če ne bi obolel. Bolniška podpora se odmeri v višini 2-3 povn-eč-r.ega dnevnega zaslužka, ki še’izračuna tako, da se Sikulrpii zaoj itak v z-,ji jta treh mesecih pred mesecem obolenja deli s ševlilom dni, v katerih je zavarovanec delal. Vam. je iz-lačaio ro-cia.ino zavarovanje podporo za 23 delovnih dni po 'iizna. . i o em . n. ■■ ». nem zaslužku v delov Uh «Jnieh zad-nj'.h treh mesecev. Isto vsoto bi dobili, če bi Vam izplačalo podporo za 27 koledarskih dni ipo izračunanem pmrirrZnm 7- 1 tj-dneh zadnjih treh mesecev, ki bi bil ' zä'ri tod' “.-i Vn-i , o.prež- ga zaslužka v delovnih dneh. Imam kroničen revmatizem v obeh rokah in na levi st,an; telesa Zd, a->-im w -■ - i lins-, z menjajočim;' šfe uspehom. Zdravnik me sedaj priporoča za termalno zdravljenje. Ali bom imel veliko stroškov? P. G., P 1 j - ..r.v., ,V„, ' Kot dalavec pni stavbnem podjetju .ste’lodi,alno zn larc/všni .in ....jo bo vše stroške Vašega izdrdvljenja v toplicah, pro/zelo ^ po bcllj verjertnio je, da Vas. hodu poslali v kfkp, zd ;vri' o k. ariš e 1. ’.n. vetniji, ki je zelo znama po svojih zd av;|ta.'h vedah, iin kie- se bo VriSe zdravstveno stanje Izboljšalo. Tudi potne stroške do zdravili- ,ča n ' n j Vam povrne socialno zavarovamje. Pred odhodom v zdravilišče se morate javiti pri pristojnem zdravniku za sonipj-o zpvprovanie, ik; Vas bo za čas zdravljenja v zdravilišču sprejel iv stalež bolnikov, kajti za fa "čas ste ■upravičeni do prejemanja bolniške palpo-.e, k; znaša 2-3 Vaših bruto p : e. jemkov v zadnjih treh mesecih pred mesecem m a točna zdrarvljein.ja. Moj rjnž je šel Za nekaj časa v Ljubljano na delo, jaz sem pa ta čas na hrani in stanovanju pri moževih starših, ki imajo majhno kmetijo. Sama sem brez lastnih dohodkov. Ali imam pravico do brezplačnega zdravljenja na račun moževega zavarovanja? K. R„ G. V vatom Timo-.n ste, popolnoma u-önaviitoma do brezplačnega zdravlje, inj», kajti žana je praviloma gospodar, ffke od Vi, ,a od moža, ne pa od njegovih staršev. Okolnost, da Vas zato- 1 o 0.1 branijo, je le pomoč, ki jo starši dajejo svojemu siimi, da mu 0-Jajšajo materiale stanje, Ali moram prijaviti v zavarovanje vajenko, ki sem jo vzela za teden dni na roskufnjo in sem jo po 5 dne(b zaradi nesposobnosti za poklic odslovila? G. G., Koper. Tudi cisetoe, vzete v službo na poskusno dobo .ali začasno, so podvržene obveznemu socialnemu zavarovanju. Zavarovati se morajo tudi takrat, če so delale manj kot 8 dni, ker je osemdnevni prijamni rok postavljen kot zbita, tako da ni mogel krompir vzkliti .'in zato je začel v zemlji ©aiitii. Posejali pa so ves grah In na hektarskih .njivah je že v cvetj.u. Grah je vzklil -naredko. Str iritV irica polja ne moremo imenovati nj ve, ami~ak so sami vrtovi. S plugom sii Stinunjančainl ne morejo pomagali, le z motiko prerahljajo vsako leto na tisoče kvadratnih metrov zemljišč. »Da, trudimo se, in še kako!« je dejal kmet Valante, 'ko je .okopal svoj .novi Vinograd. »Mars kdo me ve, kako «dpouna je motika, zvečer te bolijo vse 'kosti im misliš, da ti bodo popokale, ko se utrujen vsedeš k veta. b!« je nadaljeval, ko je za hiip odložil motiko in se zravnal, da »popravi« kosti, »T>,:ida taiko je, delo nam je jelo im naš tnud je mainsilkaterSkirat dobro po il.ačan. Ce nam gre vreme prav, pr.ide na naše trge veliko maše zelenjave, v naše žepe pa marsikateri tteatak. Naš sosed Rotar Ivan, ki biva ob samostanu, je ito zimo zaslužil samo s Selenom (»zelena«) 70 tisoč dinarjev im še marsikdo od -mas s; je opomogel od lanske suše prav .pozimi. smo iz Strunjana izvozili v izo-laimske tov arine nad tr i vagone »zelenega«! Ce bi pred meseci priSel k nam, pa b.j. videl, kako so kljub slabemu vremenu zelenele naše njive. Človek bi si misiji, da je pri nas vedno pomlad«. Talko je še dodal In se spet Sklonil z imotilko' k zemlji. ,Strunjanski kmetije bi že sadil; tudi paradin' k, toda bojijo se vremena, zato raje še malo .počakajo, da se vreme ustali. Bučke na so začeli že sejati, pa tudi jagade že plevejo. Vsak dan je dira- čas, v katerem se morajo osebe, zavezan* zavarovanju, 'prijaviti. Osfcbe, goicen. Upravičeno pa se pritožujejo ki so v službi manj kot 8 dni, mora da so dobili premajhne količine u- delcidajaleic prijaviti, ko vstopijo v obrat. Ta prijava lahko obse a tudi dam, ko p-estanie delovno razmerje, in se tedaj .smatra obenem za odjavo. moj vib gnojil, saj oni domačega hlevskega gnoja nimajo, ker nimajo travnikov, da bi se na njih živina pasla, zato so po čolnom a odvisni od umetnih gnojil. Predvsem jim manjka amonijev sulfal in čilski soliter. Kiaj pa nam lahko o teh stvareh pove kmetijski .referent KLO Strunjan? Pravzaprav se tudi on pritožuje nad sitnimi oblaki. Ugiba kot ostali kmetje, kakšna bo letina. Saj proti vremenu se ne more boriti. Kljub temu pa ,nam lahko pove, da so stru-nijaiakri kmetije posejali vas grah, dve tretjini krompirja in nekaj ostalih povabita. Pripravi« so tudi nekaj novih trii "h nasadov s 3400 trtnimi mladikami; posaidii so tudi 150 bresk.vin.ih sadik. Ko bi se vreme vsaj držalo, bi se marsikaj nadoknadilo, toda po nebu šarijo še vedno cmerav,; oblaki i,n se bcjliš, da se rti ne vsuje kar ma lepem ploha. Toda tudi samce bo posijalo in se bo naredio vreme. In kaj, če takrat ne boš ppiipraiwljein.? Slabo bo zate, ne boš prida pobiral. Tako Si mislijo tu-d; Flru-Tjaničanli, Z motiko ne bodo .zmogli ostalih polj, zato pa morajo C'’iElkoiSltii stroji ,na pomoč. Taki stroji, ki bodo zemlljo zrahljali bolje teert motika, ki jo bodo tuidi bolje zdrobil . Im itakllh strojev je pri nas, seveda ne na pretek, iin rtudi z njimi bi si lartko pomagali. Spomladi čuješ po Knmipel-Saiari, kalko med trtami neka.) brtvi. Pa vidiš majhen stroj, ki se dokaj hitro pcimilka itudi pod lattato in ga vodi en. sam mož. Taki stroji ini sicer samo eden bi lahko zadostil potrebam St.runjančanov. V Strunjanu pravijo, da so jih Koprčani imeli čez deset, ki pa jih niso racionalno izrabljali, nelkslerii so se tudi pokvarili iin ležijo sedaj v kaki koprski kleti ter čakajo na popravilo. Tako, mislijo kmetje v Strunjanu in po drugih vaseh; povsod se honijo skoraj z enakimi težavami in sedaj maramo upor abiti visako orodje, da bo maš kmetijski plan dosežen. je maprimer zimsko deževje povzročilo velike "tuže blata, tako da če si samo sitcipM iz praga si se ves oblatil. Ker so bili -tu tudi člani delavni in so takoj znali najti izhod, - da odstranijo te luže, so pri ‘tem tudi uspeli. Kmečka delovna zadruga je posodila traktor, ki je po vasi; vlekel drobilec, medtem ra iso člani SIAU vozili grušč in' z njim tripali luže. Tega grušča so raztresli po vasi kar 100 kubičnih metrov. Danes če prideš v Koštaboio se ti ng treba bati, ■dà' se boš oblatil. Pa tudi priprave z0 nabeljavo električne luči so p-eeej živahne1. Do sedaj so že izkopal 37'jam lin p“aV toliko drogov so tudi postavili. Obönem pa se člani SIAU zanimajo .tudi za druga dela. Na sestanku so sklenili,t. da čim bo gatova .nova stavba sedeža KLO, bodo ustanovili žMružimd čevljarno. Združili se bodo zadružni rih privatni čeriljarji. N'a toulltuirfio prosvetnem podredju ipa niso Košitaboinjci ničesar naredili. Prav tako, kakor v Koätabci.vi so ma iljlvo delaš' v tem tekmovanju tudi Babičainf. Pisali smo že, da s0 nedavno opravljal; poTOizdovataa de a, kjer so imeli zelo leipe uspehe. Zdaj pa korljejo v vasi temelje za spomenik enajstim padlim tovarišem v na-rodroccMotoalilnil, borbi. Pri tem pomagajo tudi člani. SIAU iz Rojcev. Pil)'i-aviljaijii so kamenje ,im kopati te-SjePje, kjer bo stal istome lik. V 168 urah so nakopali 8 kub. m zemlje in pripravili 5 kub. m kamna za sporne-njk. T.j primeri nam zgovonno dokazujejo, da so marsikje mašili člani SIAU sami iniciativo im da so delali v tem teiVitpiovaniju, le da. jih ni pri tem nihče vzpodbujal, dajal pametne predloge, kar bi iseveda moral odbor SIAU na vasi. Obenem pa se miiso mnogi odbori SIÄU zmenili, da bi o delu svojega članstva obveščali tekmovalne komisije, ka.r bodo občutili v nedeljo, ko bodo v Boiršltu, na velikem partizanskem maršu, dodelili dvema najboljšima organizacijama SIAU prehodni zastavici. Seveda .boido .pri tem prizadeti tudi mnog; vaški odbori in s temi verjetno tudi Kaštabana. Toda tega ne bo nihče kriv, razen odbora SIAU v Kaštabop.i samega, kii ni o delu svojih čl amo v obveščal tekmovalne korntaf ie. N- svoji seji je 2. aprila Okrajni izvršni odbor .SIAU po ugotovitvah, da je tekmovanje zadnje čase nekoliko zaspalo, sklenil, da bo za počastitev 10. obletnice OF do 27. aprila, odšla. na. gradnjo ’ceste Rižana fron-tovska brigada, da bo. -razpisal tekmovanje med kmečkimi delovnimi za-d-garni v naslednjih. točkah: katera zadruga b.o do 27, apnila, obdelala Im ,posej.aia več zamljišča, izkoristila vsa .možna sredstva -za čim boljšo obdelavo zemlje itd,, da bosta m.a nedeljskem partizan^čem maršu v Borštu nagrajena najboljša osnovna odbora SIAU. Odbor je nadalje sklenil spo-.razumno z okrajnim odborom Enotnih razrednih sndiikaiibv, da bodo pomaga. Hi rr.i obdelavi im setvi tudi na-m1 ita. i" m ntartaibe 'ici. Posebno skrb bodo pcisvexaie osnovne organizacije SIAU obdelavi in setvi, da bomo imeli v jeseni lahko kaj pobirati, ker ie ■ rrcmlaldp.i'rika. sci',-. ’ nas zaradi slabih vremen zelp zastala. Pri vsem tem pa so dolžni osnovni odbori .SIAU, da sodelujejo skupno z višem članstvom, da pomagajo kmetom pri setvi ter da o vsem tem obveščajo tekmovalno komisijo, ki bo ob kbincu tekmovanja na podlagi dela nagradila .najboljše organizacije im tudi posamezne člane SIAU. Vsakdo b0 nagrajen po idelui. Tega naj se zavedajo vsi, člani SIAU, da ne bo po tekmovanju nobenega negodovanja v organizacijah! X PRED 10. OBLETNICO OF SLOVENIJE 'KOMMI M prvo nemško ofenzivo v Istri B'ilo j« polnoč; in zaspanca ter u-trujanosti se ni dato več preganjati. To.iariSa komandanta smo našli sklonjenega irtad miao, bil je zatopljen v zemljevid im ni niti opazil, kdaj smo stopili v sabo. Toda nomadoma se je vzravnal, nas pogledal, kakor da se že dolgo ne bi Videli jn utrujeno dejal: »Fantje, moramo se odpočiti, k,er jit : i 1 nas Čaka -n apormo delo. Novi pokret, novi položaji Jn najbrže tud! je potrdil, dia je ozračje zel o napeto, kaj dn igetga.« Tiisti >:ik-aj drugega« nam Legli smo na utore, na m zo in na tfla in is;e ipogrez J,51 vsak v svoje misli. Jasno nam je.bfvo, dia bo sov až-nVt piotaku,?,al morda naslednji, vsekate. pa y pptoqJnjiih dneh vdreti v o-svcibojeno Istro im da operira naša e-d!i tea V-ja najbolj Iz-vuiaivlje i točki. Kakšen'bo njegov pritisk, .kaiko se bodo inaile čete — Stey.ilìfino dokaj motne, toda nia novo formirane — zadržale in kaiko bo maše ljudstvo sprejemalo in premagalo inovo gorje, je bil v tem tremi-, liku glavni predmet razmišljanja. Ob prvem jutranjem svitu so me .prebudili težki koraki stražarja, ki je med spetimi poiskal komandanta in mu šepetaje nekaj porot al. Komandant se je takoj dvignil, storti iz hlSe na dvorišče, nato pa se vrnil. Nevoljno sem se ozrl za težkimi Iko-aikii, iki so mi pretrgali prijeten sen ta skuSai na vsak natta ponovno zaspat». Tolda trudil sem se zaman. Dvignil sem se, pograbil brzostrelko in stopil na prag. Za menoj je prišel kam-anda-n-t. Tanko svla .prisluškovala r-eg’jan-ju strojnic, ki je prihajalo z one. strani škofijskega hriba; Vedeli simo, kaj to pomenli: iz Trsta so prodi-ai; Ne mr: in maše tette na položajih v Sitràmiarjn .iniad Zavljami so jih obsu. le z ognjem. ’ Streljanje se je stapn-ev.allo in od-mt’ ni» .čedalje močneje in bl-že. Razvidno, je bilo, dia je motam pritisk »rj. s'M- naie na uimik. Nemci jso prodirali v osvobojeno Istro. \ Kmalu se je sVelja-n-j-u pridružilo tiudi brnenje motornih vozili in položaj nam je postal povsem jasen. Takoj smo poslali kamione po ed.i-n,loe, ki so še nahajale na Gažonskem hribu, v Šmarjah in drugod z ni?me-inom, da vzpostavimo položaje vzdolž ma-ežga.nskega vrha. Tukaj smo imeli tud.j dva topa, ki smo ju čez not po-tciginiilili s pcilažajev nad Koprom. Partizani so se postrojili in čakali na povelje. Vašiani — Žene, otroci ta starejši možje so se zbirali na cesti pred š-efo »n opazovani nepregledno ^kolono Sovražnikovih oklopnjakov, ki p pro-dirala po glavni etati proti Kopru ter poslušali regljanje imiitraljezov ta v daljavi bobnanje topov fin minometov, ki je odmevalo že po vsej rižanski dolini.. Težko je.'bilo tedaj oceniti sovražnikove moči. 'TotvariS' komisar, star prpizkjuäen bosanski .borec, je ljudem, ki so ga obsipati z vprašanji, ml.no odgovarjal, da so se fašisti za ta pohod dobro pripravi 1-i in da se bomo najbrže inorali umakniti. Občudovanja vredno je bilo zadržanje Ma-rež-gainiav, tki, so izkazovali večjo skrb.za borce, kakor za sebe in za svojo .imovino. Z zadoš$eih^fn smo ugotavljali, da je istrsko. Ij;Ui if- ■ iPBiPJPiPI f'.š. č^.v*HPv mjjjmm|a m Prva poročila tzvidifeke patrulje so nas sezjiiainjala s prodiranjem sovražnika v vseh smereh. Po rižanski poti prati Kubedu se je valila kolona, ki nam je pretita. z obkolitvijo. Morali smo se odtalil za takojšnji umik. Zavzeli smo položaje -nad Poipetr.ami z namernem, da zaustavimo prodiranje Nemčev v to smer. Položaj na pope-tratam griču je bil ugoden in če bi uspeli pravočasno ipireipeiljati. na to d-o- Sklemil-i smo umak:.iti se v gozd na drugo stran, čakavskega potnika pod Penetrami. Sonce je zašlo, padla je noč in z grozo smo ugotavljali nenavaden pojav. Vsa okolica je bila živa, k. Leče razsvetljena. Ofd Šmarij do Marezig, Kubeda „ta Poreter .se j.e le cd časa do časa dvignilo vpitje ljudi, lajanje psov in cvlleeje prašičkov. Vse to je bila ena sama groza. (Se nadaljuje) Istrski vozniki Objavljamo pesem z istrskim motivom V njej opisuje avtor istrske voznike, ki so prejšnja leta v dolgi karavani vozili seno v mesta. V zimskih večerih gre vrsta voznikov s sènom dò Trsta. Od Kopta, do Milj. Brez konca se vije Cesta, brezupno Je daleč do mesta, brezupno je daleč cilj. Počasi se voz premika, spredaj mala luč mežika, nihaje z žrdi. Skripaje ječijo kola, • v enakih pregibih vóto, se poganjata v mrak -noči. Mrzlo z gore zaveje, skrb grize vse ostreje, trpek je kmetov obraz, Stokrat je prevozil to cesto, brezupno je daleč v mesto; telesu in duši Je mraz. Nekje se utrga zvonenje, se ujame v koles ostro trenje, v daljavi zamre. Devojiki ni mar za spanje, na vozu pogreza se v sanje, prešteva zvezdice ... / „L f •'*. ■ ; • : ■ : ' ■_ ' , Ob speči istrski vasi sprevod se ustavljà počasi, voli polegajo. Smo trudni, počiti ie treba. Smo lačni, devojka, hleba odreži nam z mehko roko. In dalje v tihi noči g.edo. Nad njimi se boči jasno nebo Brez konca se vije cesta, brezupno je daleč do mesta, brezupno je dolgo do dne. Kubejski Otrige prav radi jedo, saj sjj to najboljše školjke, kat jih sploh pož-ha-mo.. Najboljše so pozimi, im sicer od novembra do jajnuarja. Jem» jiiih pa kiar surove. Seveda moramo paziti, da so školjke tesno zaprte. Školjka, ki ni dobro -zaprta, n'i več živa ali umira ali pa je že mrtva. Najboljše so ostrige, iki rastejo v morju, daleč proč oid 'naseljenih krajev. Take ostrige so slaščica. Ker so ostrige tako odlične, so jih ljudje ■ 'tudi umetno gojili in jih goje še dandanes. Ostriga jie pač školjka, -ima dve .Kupnimi, eno večjo, s to se pr'trd: ima podlago, in eno manjšo, ki pc' iriva večjo. Miad tema lupinama je ono okusno meso. Ponekod, kjer so še manj umetelni, . mečejo v morje veje, da se manje pritrdijo ostrige, bolj premeteni .iin izkušeni pa delajo v morju posebne stebre, ki jih povežejo med seboj z ži.co, vmes -pa nategnejo vrvi z vejicami. Nia njih se goje mlade ostrige. Veliko skrb posvečajo -temu, kajti to je vir dobrega zaslužka, saj so ostrige povsod zelo cenjene, me samo ob morju, -tudi na celini. Ostriga najbolje uspeva, če je v' bližini izliv sl-adke vode. Ostrigam prija ne preveč slana voda, drugič pa je v takem ne preslanem morju več hrame, ki jo s seboj prinašajo reke. Potem mora biti morje sorazmerno topilo. Najbolje , se- goj-e optrige v globini enega do dveh metrov, to je prav,j prostor .zanje. Tudi ni primeren prostor, kjer se zaletavajo in butajo z vso silo viharji. Ostrige so izredno plodne živali. Ena sama samica zin-ese okoli milijon jajčec. Koliko tel} .jajčet bes zirlaste v ostrige? Prve dni s.e res jajčka drže matere in še majhna ličinka, 4q ni niti jajce niti oštrt'ga, sé še nekaj dni mudi v materini lupini; toda čez nekaj dni zaplava v morje i-n je prepuščena vsem nevarnostim Sirnega morja, Od tega milijona se nekaj ličink le prime iprimerne .podlage in zraste v ostrigo. Ostriga je namreč nekaj časa samica in leže jajčka, nekaj časa pa samec -in dela ono, kar oplodi jajčka, potem pa je zopet orna im nato zopet on. Menja stalno, torej ni čvrst, izklesan značaj ! Orni, ki kaj razumejo, pravijo, dia so ostrige zelo okusna in prebavljiva hrana, ker ne vsebujejo mnogo težko prebavljivih beljakovin, več pa živalskega škroba ali glikogena, ki ga dobro poznamo v sladkem okusu jeter. Poleg tega imajo ostrige v sebi še dokaj vitaminov. Kako je z vitamini, Pa veste, saj viam na vsakem oglu pridiiguijejo o' njih- in- - vam jih pomit-jajo v vs,eih mogočih oblikah za drag denar. Torej j-ejite ostrige, če jih dobite i-n če imate denar, samo glejte, da boste vedimo jedili ostrige iz čiste vode. Tuđi pri nas bomo gojili OSTRIGE Prav te dni so postavili v morje pri Strunjan« hrastove količe za gojenje ostrig. Na teh koiličih se bodo naselile ostrige, kj jih v sl-ovenščlni imenujemo tudi morski sadeži. V naših vodah so zelo ugodni pogoji za gojenje ostrig. Pred 50 leti so jih gojili na veliko v MiljSkem zalivu. Toda zaradi raznih kemikalij, ki so zastrupljale morje, so, ostrige poginile. Pozneje jih niso. več gojili. Letos na je Zavod za pospeševanje gospodarstva sklenil postavit; poSkusn-e »kolonije« ostrig v Strunjanu, Ankaranu rn Sečovljah. Potrebno pa je dve leti, da ostrige dorastejo. Torej čez dve leti bomo imelj ipriliiko, da bomo videli prve ostrige, ki jih bodo pridelali na teh ostr-ižiiščih. Nekaj o zgodovini domačih živali Verno, da bo marsikaterega kmetovalca zain-imaito od kje izvirajo domače živa« iin kje ter kdaj jih je človek u-kroitiil. To zanimanje je popolnoma /azrmijivo saj je človek vedno im povsod z živalmi. Nekatere kot n. pr, gove-d so, lahko rečemo, temelj vsakemu ikmsl.jakemu napredku. Umljivo je, da -niso zmerom obstojale p-aame -raznih živali. Domače živali so n-eikoč živele kat divjačina. Človek jih je- v babi za .i-ZDO-ljuanje gospod-ainskEiga položaja udomačil in ukrotil. Veda ne ve gotovo in natančno povedati kdaj im kako je človek začel udomačevati živali. Uvotov-.'.» se je vendar iz katere dfivje žival; so se vzgojile domače živali, kje jih je človek najprej redili, kje se danes nahajajo posamezne domače živali v divjem šitainju i-n kako. so se te živali spree-m-nile. Danes se bomo dotaknili le goveda in ovce. . Nekateri učenjaki -'-šo. uggtoviM, d-a izvira naše dclgaroio govedo od tura. Prvi sledovi ikako je .človek ulovij-iin ukrotil to diivj-e gav-edo izvirajo iz časa ickoili 1500 .let piled našim štetjem. Udomačiti diivjeiga tura ni tatto tako e:nosit.avinia zadeva. Tur je bil zelo div- je inarave in se; p človek moral precej trudiiji dokler ga ni .ukrotili. Danes mi več sledu o, tej živali, ’ Ostala so le imama vasi in. mest, ki nas spominjajo na čatse, ko je človek še: tam vzgaja! to staro govejo pasmo, n. pr. Turoiplo-je, Tuirjamci, "[lurje. Jz tura izhaja v-eč pasem na .pr.! prt' n-as naša »Istrska — dolgoroga- ipbdoliska pasma.« Pradomovina divje ovce je -bila A-zija. Se danes živi tam divja'-ste ska ovca (ovJs arlkal). Se pred železno dobo (doba brona) poznamo dve vrsti ovac: breznogo -ovco in ovco z težkimi rogovi. ; ■ - ; Cilcivek je začel v gtovmeim gojiti tiste ovce, ki so se odlikovale po ko. ličini Kn IkvaJiteti volne. Iz Azije so prišle ovce v Evropo po dvojni poti: ene s sevenne stran; Črnega morja, druge pa iz južne iStrami isteiga morja. ßeve-nna ovca j-e ostala -primijivine narave, ker ji n.i ugajata podnebje krajev kaimor jo je zan-esla usoda. Ovca liz južr-ih k rajev so naletele na bolj ugodne podnebne in talne razmere in so se vnlid -teh ugodini-h faktorjev izboljšale. Posebno u-gi=di\e iraamere jie inai'-a ovca na Iberskem po otoku (Siponija). Ti je iz stenske ovce, seveda s selekcijo, mast aito znamenita »Mer,ličarka«, ki daje dragoceno v-o-lno.. 1 ZANIMIVOSTI po svetu 't Atomsko letalo — 22. ifebnuarja letos je ameriška komisija za atomsko c-a c* .gijo I ..javila ineikioliko zanimivih podaillkctv o uic-orabi -ate n - e en» • «v je za pagem letal. Komisija pravi v svojem uradnem sporočilu — da so teorabičini-imislte-mri'i -1,(' v oraij-M za zgraditev letala na atomski pogon že končani. Po podatkih komisije bi moralo atomsko letalo doseči . hitrost 2500 mi ili ma urlo, to je 4.022.5 km na ur». Ce je to točno, bo letalo lahko obletelo zemeljsko oblo. v desetih urah. G c- f-va bo treba le 1 funt za ,80 kràtno •Fcfbv.anje okoli sveta. Volna in koruza — Amerikancem se je posrečilo, da 50 iz proteina, ki se šme0uje '»zeiinw mapravili umetno volno. Ta protein je v koruzi. Vlakna imajo isto lastnost kot volna -In so ji tudi po zunanjosti podobna. To u,metno volno pa ne napada imolj in je znatno cenejša kot naravna. * Nemci se bore v Indokini — 60 odstotkov vojakov francoske tujske legije, ki se bori -v Indokini, je Nemcev. Mnogi -méd njimi so stari It ifi. I ■ »-go jih je .prišlo k Vi-et Minhu, tako da se na obeh straneh bore Nemci; Vloga vitaminov v prehrani živine .Zeùo ,.yažaa. je -uigpitiOViiitev, da je' vz-rok rah.H'su (meihikokostnosti) pomanjkanje vitamina D v- krmi. Katera -krmila vsebujejo največ vitaminov? Na vitaminu A je zelo bogata sočna -mlada krma, posebno detelja, seroma stročnic (igrah, flzoil), k-oruiza, oves. Posebno, bogato pia teh vi’itaimiinih je ribje olje. Vitamin B 1 lin B 2 s-e n-ahajata v moki, otrobih, oljnatih tropinah, dobrem - sen« iin kisamii krmi. Vitamin C se nahaja v vseh zelenih kr-miijiih, kramip.irju, .zelju im n-asploš-n-o v vsem ikoremjiu, kiisainii krmi in svečam saldi ju. Vi.airp; D g,e -nahaja v senu, detelje, lucerne, v rlbjeni a’ju' »n posebno v mleku ter vseh mlečnih izdelkih. V,itami,ni -igrajo zelo pomembno vlogo -pri ipre-hirani živine. Poznamo ,-jih več v-rist: Vitami i A, BI, B 2, C ’ D« Vi-tamiin A je znan pod imenom — Vitamin rast-i. Potr-sben je zlast mla-dii žiiiviini. Pomcnij-kanije vitamina A povzroča zastoj v rasti, pomanjkanje teka -ter n-as-plošno oslabelost. Vitamin B 1 igra važ-n-o vilogo pirli živičin-ih obolenjih. Prežvekovale; (govedo, ovce) .proiizvajaj-o sami ta vitamin v pre-baivniih -organih s pomočjo ne-katerih bakterij. Viltamin B 2 Varuje živali pred kožiniimii obolenjli-. Vz-roik raznim kri -nim izpuščajem moramo iskati prav v pomanjkanju vitamina B 2 v brani. Ce krimii primanjkuje vitamin C, o-tekajo živalim zglobi, izpada zobovje. Borbeni jr.oiteLi Robinzoni — Predstavnik jiaipio.aiskaga iminiiis-tirstva zupa. njih .zadev je nedavno objavil v Ja-paniskam Gpmnjem doma, da se 21 japanskih vojakov in mornarjev še sedaj drži na malem otoku Mariane. Ti vojaki ne vedo, da je vojna že zdavnaj končana. Za-ve-ziniiške okupacijske oblasti so se zanimale za ta primer. Odred ameriških mo. »arjev je skušal .prepričat; te bojevnike, da je vojna že končana. Klicali so jim to skozi vzočntke ta jfm motali Intake. Poskušali so s;e tudi približati, utrjenemu taborišču japan-skih Robinzonov, da bi jim darovali -riža. Toda Japonci so jih pač spTejtči s točo st elo’/. Sedaj so dnuižim-e teh bojevnikov zaprosile za dovoljenje, da bi šile k nj:m, da jih prapriičajo jt» to brez prelivanja krvi, da je vojna že končana. * Najdebelejša žena na syetu — V BuTinijcau, v Severini državi- Mi,obigen v USA živ; 53 letna vdova Gertruda Law-andovski. Do redaivvega je imela nasloiv »najdebelejša žena na svetu«. Do leta 1942, ko ji je umrl mož, je bila popolnoma riarmatala. Po moževi smrti pa se je začela rediti in je že dosegla 279 iin pol kg. Zdravniki so ugotovili, da je vzrok njene debelosti čir n-a jajčniku. Nedavno so jó o-pe’-iinali: Mied oipenaci-jo in po njej je »samo« 140 kg. Novinarjem je izjavila, Lawa iidovinki-.e.va sbujšaJa i-n (ima sedaj da uip,a da bo dobila zopet »vitko linijo.« ' ' ' \ Vleka { (misti o ig -h— j.-.;-. ■- * — — raca h .Dolžnost vsakeiga človeka je, da so-de-lujie pri vzgoji otrok, preden pa se lotimo velike naloge, -moriamo temeljito poznati otrokov svet in činitelje, ki,- vplivajo na -njegovo vzgojo — na njegov razvoj. Kako in na kakšen način poseči v otrokov svet, pa je vprašanje, nas vseh. Materi je ta svet naj-bližjii,. saj je del nje Same. Toda, aii ne .posega mati v svet svojega otroka, prav z igračo? Ali ni prav igrača stalen otrokov spremljevalec od rojstva tja do mi!a-dost-me dobe, ko izgubi igrača vzgojno vredne«,; in mu postane igrača v pravem pomenu besede? Igra je most, ki ga .mor,a prehoditi vsak otrok, da doseže breg — delo. Upravičeno trdi-m, da je igrača pol otrokovega življenja. Pomeni mu predmet,'k; ga navdušuje, razgiba in spravi v veselo raspoloženje. Starši pa vidijo v igrači predmet, s katerim otroka ohdarijo, .razveselijo -in tako zaposlijo-, da laže nemoteno opravljajo svoja dela. K.akoir upoštevamo otrokovo starost, posebno ko ga vzgajamo, se z njim pogovarjamo im od njega kaj zahtevam», tako moramo tudi pril izbiri igrač paziti, -da bodo odgovarjale različnim stopnjam .razvoja — starosti. Ra-zümljivo je, da igrača, ki zadovolji enoletnega, ne more razveseliti desetletnega otroka. Marsikatera mamica si -beli glavo, češ, kakšno igračo naj kupi dojeriči(tu. Igrače za dojenčka morajo hiti -i-z lahke .snovi, da Jih lahko obvlada — d-a iniiso -pretežke -in se z njimi ne poškoduje. Razen tega moramo paziti, da nimajo -premajhnih delov, ker b; jih otrok lahko požrl. Tudi gumbi, -nataknjeni na nit, ga zaposlijo. Toda taka igrača ima lahko usodne posledice. Otrok pretrga n-it, nese gumb v usta in ga pogoltne. Mat; lahko -dobi dete v zibki mrtvo-. Kdo je krivi nesreče? Materina nevednost. Podobne igrače ne bo-mo dajali otroku, temveč mu bomo preskrbel; -take, ki se ne dajo razstaviti. Z-n and mam je, -da je atirolk te dobe brez vsake izkušnje i,n nosi vsa-k predmet v usta. Zato zajček liz volne rri primeren, ker odpadajo dlake in jih otrok dobi v usta. Tudi hrapave lesene igrače niso primerne, -ker si bo z njimi ranil -ustnice. Ni pa rečeno, da dojenček ne sme imeti lesenih i-grač. Obrabno, le da mo-rajo biti gladko «stružene. Igrače te dobe morajo biti take vrste, da tih lahko timi jento -in razkužimo. Zato so najbolj primern-e lesene, ker jih lahko tudi prekuhamo. Poleg lesenih pa so lahko tuidi gumijasto, celuloidne. Navadna .igrača te dobe je ropotuljica. Otrok jo trese, posluša njen ropot iti se z njo moti. Dajemo mu lahko tuidi razne ptice, ribe, račke in druge živali jz celuloida. Z njimi se zabava, ko ga mamica kaplje. N.i pa nujno, da ima oibrok igrače v rolkah. Lahko jo obesimo in,a vidn-o mesto, ma primer: ura z mlhal-gm -ir» kukavica. Podobne igrače, če jih tako lahko imenujemo, privlačujejo otrokovo pozornost, pr silijo ga, da gleda in posluša. Razvija se mu torej vid in sluh. Sčasoma -pa navedene igrače izgube svojo vrednost, z1,asti ko se otrok začne plaziti ali hoditi. Tedaj mu je najbolj primema igrača žaga. Otrok se v začetku igra z -njo sam, pozneje pa spoizn-a, da b; bila i-gra, zanimivejša, če bi mu žcigo kdo vračal. Zahteva družbo. Tedaj, matere, -posvetite nekaj .časa svojim malčkom kot soigral-aike, a-li pa naj se miu posvet; starejši bratec ali sestra! Igra v dvoje -ima ‘določen-a pravila, ki se jih mora otrok diržati. S tem se otrok navaja -na <®-sc-lplino. . Vzporedno z otrokovo rastjo pa se spreminja t-udi njegov odnos do i-grač. Zato je nalaga staršev, da preskrbe otrok« tate igrače, ki ga bodo trajno razveseljevale. Znan mi je primer, k» je n-efca t-efca prinesla svoji mali nečakinji prekrasno .porcelanasto punčko. Otrok je bil vesel, toda nekoliko. neroden in dragocena igrača Je zdrknila na tla. Ubila -se je! Prej smeh, zdaj jok. Prinesi svojim nečakinjam oziroma hčerkam gumijaste, nabasane -punčke ali iz celuloida. Taka punčka s,e -ne bo -tako hitro pokvarila .i-n hčerka ji bo šivala nove oblekice iin se igrala miamii-co. Priporočljivo je, da matere same .izdelujejo svojemu otroku primerne igir-ače, predvsem -n ab asiane puinčke, zajčke, medvedke in podobno. Tudi samokolnico in voziček mu lahko -naprav; oče sam. Pir-i t-eim sodeluje tudi otrok iin zato ima taik-a .igrača zanj večjo vrednost. Ni -pa dovolj, da pa-zimo samo na otrckovo zadovoljitev. Paziti moramo tudi, da igrača -ne vpliva kvarno -na njegovo adrav-jie. V počitnicah sem v svoji rojstn,; vasi doživela naslednje. Mati je iz ime-st-a prinesla svo-j-i hčerki rdeče -naoč-nlk-e. Hčerka se ' ji-h je razveselila, ker so jii prlka-zali s-vet v gorečih, živih barvah. Mat; se je srečno smehljala. Teda, ko sem jo opomnita na kvarno -posiledico te igrače, se je zres-n-ila in rekla: »N-a to sploh nise-mi pomislila.« Vzela j,e hčerki naočnike in koščke barvanega papirja, ki ga je našla med igračam!. To pa spet mi pravilno. Otrok lahko ima med Igračami koščke barvanega prozornega papirja. Zakaj? Zato, ker ker mu bo papir prav tako prikazal -barvni svet. Vanj bo pa lahko gledal samo toliko časa, dokler bo držal papir na očeh. Tega se bo pa -kmalu naveličal. Očala pa si lahko natakne in jih nosi stalno iin prav v tem tiči kvarni vpliv — namreč stoti viti, ker barvasta o-čato- -dražijo v-iiđmS ’ žiVec. Z-a zdravje so posebnega pomena gibljive Igrače, kakor -sanke, samokolnica, voziček. Te zahtevajo -igranje v prirodi, polni sonca liin svežega zraka. Vsakomur je znano, da otrok zelo rad posnema odlnasle, To na-m ,pričajo njegove .Igre: deklice se igrajo mamico, gospodinjo, dečlki pa so bo-lj o-b-lastni] i-n posnemajo očeta, vo-jaika, yo-zn-iika litici. Ce damo dečku leoeno punčko, se s silo svoje fantazije že spremeni v vojaka. Prav talko, če mu damo -bič, se too spremenil v voznika. Z-akaj ne to! to otrpk-ovo lastin-ost uporabili za vzgojo njegove dejavnosti? Poleg -tega, da posnema odrasle, jim tud; radi pomaga pr-i delu. Zato je dobro, da mu -kot igračo damo zmanjšano orodje, primerno njegovi roki. Otrok se bo z njim tarai, po svoje pomagal im se smatrali koristnega. Kako sre-čein se čuti otrok, ko -caplja za mamo z malo škropilnico in ji pomaga -pri zalivanju, ali če mu damo m.alo lopato in samokolnico in pomaga očetu. Matere- Neštetokrat ste že doživele razočaranje pri svojem otroku glede igrač. Kupite ali -napravile ste mu na primer: na-ba-san.ega zajčka. Otrok sega je razveselil, tod-a že naslednjega dne ste opazile, da je zajček raztrgan -i-n liiz njega moli slama ali cunje-. Seveda vas je to razburilo, kaznovale ste ga in mu rekle, da ne bo dotofi nobene igrače več. Ta-ko ravnanje je napačno. Ko je dobil zajčka, bi zelo rad vedel, kaj ima v trebuhu, zakaj je tačka imehika . . . Stikal je i-n stikal. Ko se je prikazala slama, je bila njegova radovednost utešena. Dajte starejšemu malčku talke .igrače, ki zadovolje injagovo radovednost, mu marsikaj odkrijejo im povedo, torej ■igrače, -ki se daj-o razstaviti. Ne kupujte j-im niti dragih, velikih igrač, s kafcer-imi se me bodo mogli igrati -in se vam bo zdelo, celo škoda, da bi j.ih poikiva-ril. Pri starejših otrocih se v igri kaže zanimanje za poznejši pdkl.ic. Otrok je kar zamaknjen, ko vidi kamion. Iz šole vedno teče in trobi po cesti, »Šofer bom-« odgovori vselej ma vprašanje: »Kaj boš, k» boiš -velik?« Podkrepite podobne otrokove sklepe s primernimi igračami!: kamion, avto, zmaj itd. Ta-ko- boste vplivali na otroka, da bo v fiatih« -ko mu -potstan-e igrača -res -samo še igrača, že -pripravljen na odločitev za poklic. Prinčič Almira fytyotìw »REVIZOR« v koprskem in piranskem gledališč u V ' soboto, nedeljo im ponrieljek je Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Kp-pru i-n v Piranu z Gogol-jeviim »Revizorjem«. Tržaško gledališče je v zadnjem času pripravilo nekaj dobrih uprizoritev. Tudi Gtìig-oljeveg.a »Revizorja« smo gledali z -zanimanjem ;-n veseljem-. To -razmeroma teak», izrazito karakterno komedijo j-e uspešno zrežiral J. Babič in dokaza! -predvsem, da zna pravilno razporejati -o-sebe po odrskem prosto-r-u, od igralcev pa je zahteval dovolj karakterm-e tipičnosti, pa tudi lahke groteske, kakor jo zahteva Gogoljev -tekst. Glavno vlogo-, vlogo glavarja, je igral kot -gest znanii slovenski -igralec Lojze -Potokar, k; je v svojem liku podal tipično -podobo -ruskega uradnika prejšnjega stoletja: .pretirano hinavstvo im kilečeipilastvo dio predpostavljenih iter surovo, skoraj živinsko po-divajinost in oblastnost do podrejenih. Natorsit, Lufcež, Raztresen in vsi drugi so prav tako. v svojih vloga-h u-stvarili prepričljive igralske like -in po svojih naporih prispevali k -celotnemu vtii-su im idopolni-li vsio tragično resničnost pokvarjene, zaostale In sebične. provincialne Rusije. Vendar pa moramo od vseh teh dobro -rešenih i-n zahtevnih interpretacij Gogoljeve -komedije ugotoviti erto dejstvo, ki . ni v-nikakiršinam skladu :s celotno u-prizo-ritvijo. Tu mislimo na odtoki jezik tržaških igralcev. Slovenščina, k; smo jo slišali v tej komediji, je bila povprečna, n-eodrska, čutil si, kako je vsak igralec govoril v svojem narečju, nekateri celo v žargonu, kar seveda zmanjšuje vrednost celotne u-prizoritve. Režiser bi moral položiti več iskrbi v jezik, ga kultivirati, saj je vendar pra-v -poslanstva slovenskega lgiraca na tržaškem ožemljiu veliko in važno in zato tudi lahko -upravičeno zahtevamo, d-a se z -desk Slovenskega narodn-ega gledališča -za Tirsit oglaša prava, -resnična jm -poima knjižna slo-veniščim-a. Z uprizoritvijo težke Gogoljeve -komedije Revizor je igralski kolektiv Slovenskega- gledališča za Trst ponovno -potrdil svoj-o -polno -pravico do obstoja i-n dokazal, d-a je iz dneva- v da-n bolj- i-n! bolj -kos -novim .i-n težavnejšim igralskim upodobitvam. Bujski dijaki v Kopru V sredo zvečer sm-o doživeli v koprskem gledališču »Ristori« -nenavaden »me-tniiški užitek, ko se nam je predstavil a-nisamibl srednje šole iz Buj pod vodstvom prof. Markova. Dijaki bujske gimnazije so s svojim petjem narodnih pesmi in z izvajani jem folklornih plesov res dokazali, da so premagali težave amaterstva. Želimo, da 'bi. nas v Kopru še večkrat -obiskali, pa tudi to, da bi odšli večkrat k mašim bratom preko demarkacijske črte .lin jim poka-zali na-predak naših šol in naporov, ki jih vlaga Istrsko ljudstvo za kulturni dvig našlih najimlajši-h. Kratke vesti iz jugoslovanskega gospodarstva INDUSTRIJSKE NAPRAVE V TOVARNI » DJURO DJAKOVIC « Tovarna »Dj-uro Djafcovič« v Slavonskem Brodu je za Jugoslavijo velikega pomena, ker izdeluje lokomotive in ruda ske naora-ve ter opreme za nove tovarne. Zdaj v tovarni dovr-šujejo stroje i-n strojne naprave za deset tovarn betonskih elementov, ki bodo prihodnje leto zgrajene v raznih kraji'h države. Poleg teh bodo do konca leta izdelali tudii kompletne naprave za dve tovarni azbestnih izdelkov ter za dve tovarni mavca, ki bodo prav zgrajene v letu 1951. Tako bodo stroji že pripravljeni in tovarne bSdo lahko za*ete obratovati takoj, ko bodo končana gradbena dela. * Skupina 25-ih profesorjev in asistentov filozofske fakultete v Skoplju je n-ai.iravlto ztanstvemo raziskovanje okrog Ohridskega jezera na albanski me-ji. Nabrali so precej dragocenega gradiva o jeziku, civilizaciji, geologiji, rastlinstvu ta prebivalstvu te pokrajine. Prav tako so odkrili zgodovinske zapiske, knjige in. pisma ter prastara človeška bivališča. * Tovarne za predelovanje mo-s’nb rib v hrvatski republiki so letos začela izdelovati posebno ribje olje, ki ga u-poravljajo pri strojenju kož in iz-detavanjn barv ter ribjo moko, ki koristno služi kot dodatek živalski krmi. Letos so te tovarne izdelale okrog 25 ton ribjega olja in oroog 70 ton ribje moke. V Brčkem v severni Bos’i grade veliko hlad'talco, ki bo s svojo zmogljivostjo 2.000 to-n ali 200 vagonov n.ajvefja v Jugoslaviji. Glavna gradbena dela so bila opravljena že toni. Celotna naprava je projektirana tako, da bo mogoče hladilnico po potrebi še razfl iti na dvojno zmogl-j-ivost. Hladilnica v Brčkem je poteehna zaradi teva ker je rndro^je Bositaafc» Posavine i-n Sembsrije eno izmed največjih rod -očij pridelovanja sadja In povrt-n.i e v Jugoslaviji V dobr-h letih pri. de na t.-g 10.000 vagonov samo sadja, zlasti ' Sliv. Lani so V Benat kih vaseh Gaj, Delibiate» im Mramora marljivo gojili bombaž in usip-eh ni zaostal. Donos je znašal 600 kg na ha. Vojvodinski bom. baž so -strokovm-jaki preizkusili in u-gotovili, da se more po kakovosti kosati z egipfcskiim in ameriškim bombažem. * Na Hrvatskem so državna po—-«iva odprla P» raznih m-estih ž‘e veliko' svo.. jih prodajaln. Največje uspehe, tako po -količini, kakor po zniževanju cen, so dosegle -prodajalne v Osjek-u. Tam so v dveh prodajalnah mleka, v prodajalni vrtnin in v treh prodajalnah mesa, do srede januarja prodali za okoli 250.000 kg vrtnin in na,d 50.000 kg mleka in nad 160.000 jajc. Prav talko so prodali veliko suhega mes-a in drobovine, nad 70.000 kg svežega mesa, 12.000 litrov vina in žganja itd., vse po nižjih cenah, kakor šo na drugem prostem trgu. * Pred d-ema letoma so na nodro^j-i melioriranega Jelaspolja, zahodno od Slavo--skeiga B-roda uredlili prvih 600 ha zemljišč za pridelovanje niža z vsemi pripadajočimi napravami za dovajanje in odvajanje vode. Navzlic začetrlm težavam so že prvo leto pri. delal! 13 metrskih stotov riža na hektar, lani -pa 20 metrskih stotov. Letos bodo uredili nov kompleks 600 ha riževih polj, keir je tudi pri tej kulturi potrebno kolobarjenje. * 12.800 STANOVANJ NA LETO Glede na stanov,andsko krizo grad jo v Jugoslaviji stanovanjske hiše po najh'trejšem načinu i-n sicer po montažnem sistemu. Ze do konca 1-eta bodo v tovarni »Djuio Djakovič« v Slavonskem Brodu izdelati naorave za deset-tovarn betonskih montažnih delov. Nòve montažne tovarne bodo pričele obratovati že tekom prihodnjega leta v vseh ljudskih republikah in bo vsaka od teh tovarn izdelala letno vso betonsko delo za 1.250 stanovanj v montažnih hišah. Ker nameravajo zgradbi deuet takih tovarn, bo mogoče izdelati lepo število eno in dvonadstropnih hiš, v katerih bo urejeno letno 12.500 stanovanj. Ob novih tovarnah bodo zgradili tudi vse delavnice za notranjo opremo novih stanovanj. TAKO DELAJO V VEVŠKI PAPIRNICI Stran 4 . ... n »ISTRSKI TEDNIK« ' " ' ■ ' ' ---- NAŠIM KMETOVALCEM oooooooooo 0000000000== ! IN SPORT Pomen zatiranja ki imajo dolg in gladek koren. Edino od t eh "rastiin si lahko preskrbimo seme za prihodnje leto. Pod imenom (pdevelnie rastline razu-miemio Vse rastlime, ki rastejo med koristnimi rastlinami, iproiti kmetovi volji. 'Pilavelne rastline povzročajo n,a posevkih zelo veliko škodo, ker Črpajo iz zemlje vlago in hranilne snovi, ki so namen jene kulturnim rastlinam. Z druge Stranj kradejo te naktline koristnim rastlinam svetlobo, znižujejo töplötiO zemlje lini ker nekatere spadajo' v listo družino kot kulturne rastline, kvarijo rodne lastnosti teh rastlin (n! pr. divji Oves se križa z domaCim, divje kapusmiioe z zeiljem, ohrovtom itd.). Marsikateri kmet se vprašuje zakaj se plevèlne rastline tudi v Štebih letih tako bohotno razvijejo. To zaradi tèga, ker imajo predvsem manjše živ. ljfeinjisilde zahteve bd pitomliih rastlin' in rastejo na njivah pod ugodnejšimi phgoji, kakor posevki. Pleveli So udo-rtiàCène (laklimaiiziraine) rastline — in zito laže pnehašajo neugodne pod-ttebine in taline 1 razmere. Posevki so umetne tvorbe, torej rastline, ki jih je Ustvarili 'Človek sam. Zato so te rastline bòi) nežne in občutljive. Ve-Ciina hašiih kultumili rastlin ril domačega Izvora. Te so navadno ptišleci iž ,daljnih dežel,'"kjer so rustle pod drugačnimi pogoji. Medtem ko seme kulturnih rastlin' bolj občuti vlago, vfoCino in tool-ézni, je seme pleveinih rastlin bolj odporno. Njegova kaljii-Vbst traja več let in kali navadno v presledkih, kar pomeni, da bo skalilo v naslednjih letih, Ce ne skali v prvem letu. Plevel se razmnožuje s semenom, z delem korenin ali Stebla. Odkod pride plevel na njivo? Plevel izhaja iz sanie njive ali ga pr andiamo z gnojem, prenaša ga veiter in drugo. Najhujši izvpr plevela so neobdelane njive. Naglo zoreče rastline (grah, krompir, povrtnine) manj zaplevijo njivo, kakor oziralne. Omeniti je, da plevelne rastline zorijo pred kulturnimi rastlinami in vsled tega Ostane iz leta v leto plevel da' njivah. Najhujši prenašalec plevela je nezreli hlevski gnoj. Naši kmatjie limajo namreč zelo slabo navado, da odmečejo na' gnojišče razne odpadke In med temi tudi Vpiev-el z njiv iitd. Z druge strani je p.a omeniti, da 'gre velika večina ple-velniih semen brez škode skozi goveji želodec. Le v grioju, ki se jè segrel do 60 stopinj C, zgubi večina semen ioaljtvost. Na njivah nam povzroča dosti skrbi še 'korenski plevel, med katere spada pirnica. Korenski plevel je posebno huda nadloga v težki zemljli. Dokler, pllevel, ki se razv.ijä iz semena' lahko uničimo z večkratnim obdelovanjem zemlje, korenski pleVel z obdelavo še räizhinoiimo. Krožna brana n. pr. fjS tem da reže gornjo plast zemlje, reže obenem korenine pirnice in osata ter jih na .ta način še bolj razmnožuje. Kako uničujemo plevel? Vsi dobro vemp, da je vsako bolezen laže preprečiti, kakor zdraviti. To velja tudi za plevel. Omenili smo, kako se pre- naša seme plevela iz okužene na neokužene njive. Skrbéti rhoriamo, 'da se ta prenos prepreči. Predvsem moramo stremeti za tem, da uničimo njegovo ikaljivost. Tb dosežemo, če gnoj, na katerega odlagamo plevel, naglo 'Segrejemo do 60 stopinj C. Segreti gnoj do 60 stopinj' je mogoče ledinicile v oeličihih gnojničriih jamah. Ce nimamo itiah jam, je najbolje, da Vse odpadke, posebno če ti vsebujejo plavetno seme,, kompostiramo. Zelo uispešnb zatiramo plevel, če injlve takoj po Žetvi plitvo preorjemo (strniščno oranje). Cim slabotnejši je plevel, tem laže ga uničimo j,n zato ne smemo odlašan s 'p,letvijo, da se ptevej preveč ne razbohoti. Najbolj enostaven način' zatiranja plevela je— kletev tn izčrpavanje 'rastlin. Plevelu rie Smerdo dati nikdar oddiha. Nadzemne organe plevela moramo neprenehoma trgati in izkopavati. Korenski plevel najbolj uspešno zatiramo ž globokim oranjem. Plevel mora ipriti najmanj 25 cm globoko v zemljo. Z navadnim plugom težko dosežemo popoln uspeh. To je mogoče doseči le 's predpiužniikom. Plevel odstranimo z njiv niasplošno s pravilnim kolobarjenjem. Plevel se najraje razbohoti pa ozimimah, posebnih če so te 'sejane ha roko. Sočivje tudi močno zaplevi njive. Tem rastlini ätn morajo slediti okapavihe 'in stročnice. končno prj.de vpošitev zatiranje plevela z raznimi kemičnimi sredstvi. V ipoätlev pride predvsem apneni dušik (kalcijev clanatnid), ki je ob-ehem znamo' dušično gnojilo. N J E v.n nUMfl — Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja_ ÄRRIQONi I PIRAN zmagovalca v prvem j. Kako uporabljamo nekatera škropila SULIKOL Sulikcul ud-i »Sumporol« je upoštevanja Vredno škropilo — posebno letos, ko nam primanjkuje žvepla.' To škropilo uporabljajo v‘ Jugoslaviji že'več let za škropljenje vinske trte proti »plesni;« (Oidihrti). Riiliicol je kolòi-dai,no žveplo (v vodi se iie topi; temveč se pretvarja' z vodo v emulzijo enako kot voda in mleko). Z njim u-ričujemo oidij vinske trte, plesen na jablanah, ma vrtnicah itd.;). Sulikoil ti porabljamo v yt% vodni raztopini. Na 100 lit. vode' uporabimo ^ su-iikoila). Primešamo ga lahko bOrdoški brozgi (modra galica iin apno-, ki jo uporabljamo za uničevanje peronospore. Nia ta način lahk-o »ubijemo dve Mihi in,à en maih«, da si prihranimo na času In denarju. CINKOV FOSFID Cinikov fosfid je prah, ki služi za uničevanje bramorjev, kobilic im poljskih miài. Vabe za bramorje pripravimo na ta način, da ovlažimo 10 kg zdrobljene koruze z 2.5 'lit. vode in tej zmesi dodamo 0.5 kg cinkovega fosfida. Vabo trosimo zvečer po okužen, erh Zemljišču. Na 1000 kvadrat, metrbv vzamemo 2—3 kg te zmesi; Zoper miši zalijemo 10 kg pšenice s posladkanim klejem in tej zmesi dodamo 30 dkg Vinkovega fosfiida. V ■vsako mišjo luknjo (rov) pciložimo po 10—15 zastrupljenih zrn pšenice. NATRIJEV ARZENIT Natrijev arzente je strupen prah. Z njim uničujemo miši, kobilice in bramorje. Z,a miši kuhamo rž ali pšenico 1 uro v 3—4 % -raztopini arzehita. Prekuhano zrnje posušimo in g,a nato pc:1:®amo v mišje 'rtJiVe, kakor ža-strur.ifjeino z cljnikovim' fosfid,om. Zoper kobilice in bramorje pomešamo 4 kg arzente med 100 kg otrobov in to zmes ovlažimo z 33 vode, kj ji pridamo nekaj melase. Zoper bramorje raztresemo vabo zvečer, zoper kobilice p,a zjutraj. Na 1000 kviadrat. mfetrtiV uporab imo 3 kg Povrtnine Večkrat se je zgodilo, da je našim kmetom in' zadrugam v kritičnem času primanjkovalo sadik zgodnje po-vrtnine (iparadižm-ilk, zelje, paprika itd.). Laniskb leto sò sadike ostale, ker je bila suša — iletos pa zastonj čaka Kmetijska šoila, da bi oddala sadike, ker je ,preveč deževno vreme. Omenili bomo v tglavnih obrisih predvsem kuhinjsko korenje, ki je manj znano našim kmetom. CRNI KOREN je pri nas še premalo upoštevana povrtnina, a zelo cenjena, ko pride na mizo. Pripravimo ga kot hrano na različne načine. Lahko ga ukuhavamo kot šparslje, pripravimo ga kot salato ali cvrtega. Crni koren je dvoletna .rastlina. V prvem letu odrežemo mlade poaganj-ke, da se koren odebeli; Sejemo ga zgodaj spomladi konec februarja in v marcii v 30 cm oddaljene vrste po nekaj semen 5 cm narazen. Pozneje sadike razredčimo tako, da razdalja med -temi ni manjša od 15 cm. Črni koren ljubi rahlo zemljo, pognojeno z zrelim hlevskim gnojem. Od umetnih gnojili lahko .uporabimo superfos-fat ali kalijevo sol. V času razvoja rastline moramo njivo večkrat opleti in zrahljati. Najboljše vrste so tiste, V preteklih letih smo opazili precejšnjo črvivost češenj, posebno pri poznih sortah. Povzročiteljica črvivosti je ličinka (črv) 'češnjeve miuhe. Ce se hočemo obvarovati črvivosti, moramo že sedaj pomisliti, kako jo bomo zatrli. Muha je črne barve, le -na sredini telesa ima rumen ščit. Le-ta maja in junija in odlaga jajčeca posamezno na plodove. Iz teh se razvije črv (ličinka), ki se zarije v plod. Dorasla ličinka se spust, na zemljo ter se v nji zabubi'. Pri zgodnjih češnjah le redko opazimo črvivost, ta se pojavi šele pri bolj poznih. Dostikrat oberemo še trde, n (‘črt’iv e plodove, ko pa jih po krajši dobi pripeljemo na trg, vidimo, da so postal; črvivi, kajti med prevozom se je izlegla ličinka iz jajčeca, ki ga seveda prej nismo mogli opaziti. Za borbo proti črvivosti v novejšem času priporočajo sajenje zgodnjih češenj, ker pri -teh se črvi še ne pojavljajo. Pozne če’ ;e pa obiramo še trde, da Se do uptrtube črvi — ličinke — še ne razvijejo. Posebno priporočljivo je večkratno škropljenje z 2 do 3-oids-totno DDT raztopino (Pantox, gesarol — emulzijo), in sicer 8 do 10 dni po izletu prvih muh. Prisotnost teh ugotovimo tako, da postavimo na več mestih češnjevega nasada posode, napolnjene s sladko tekočino, kamor prihajajo muhe iskat hrano in se utopijo. Drugič škropimo po pot-hebi. 'Dobro je, da posekamo vse divje češnji, kajti na p,jih, še prav močilo razvija muha. Napovejmo -neizprosen boj češnjevi muhi, ker si bomo s tem rešili mnogo pridelka, obenem pa ga bomo laže vnovčili na tujih tržiščih. D. J. V finalnih nogometnih tekmah za prvenstvo tržaškega ozemlja sta v nedeljo iprtipričivalno zmagala oba Istr-ka zastopnika, ki.sta dobesedno porazila svoja protivnika. Nihče ni dvomil o moči Arrigomija, a vendar rezultat, ki ga je to moštvo doseglo v Tnstu predstavlja le presenečenje, kajti zmagati z 10 goli razlike, pomeni bitii v absolutni premoči skozi vseh 90’ igre. S to zmago je Arrisomi ponovno potrdil, da bo vsako moštvo, kii m,u bo -hotelo odvzeti zažefijeno prvenstvo Arrigcmi ,je namreč lanski prvak natetelo na močan in n® nepremagljivi odpor. Manj kričeča, a kljub temu prepričljiva in zaslužena je bila tudi zmaga Piranu mad Mcinitebel-lom, ki Se je inorai vomiti v Trst z tremi goli v vreči. Po (sfiditi prvega kola lahko sklepamo, da se bo borba za prvo mesto bila med istrskima predstavnikoma, a žog,a je okrogla 1m tekme bodo pokazale ali smo imeli prav. Rezultati: V Trstu: Ar rigani — Sv. Just 10-1 (4-0) V S-v. Luciji: Piran — Montebello 3-1 (1-0). V drugem kolu, kj ga bodo odigrali v nedeljo, se bosta v Izoli srečala Ar-rigčini in Piran, v Trstu pa Montebello in Sv. Just. 8. aprila se bo pričel nogometni tur. mir z-a. »Pdkai Istre«, pri katerem bo sodelovalo 10 moštev, 3 iz Istrskega okrožja, 7 iz ostale Istre lin sicer iz Plile, Rovinja, Poreča; Medulina, Raše, Kopra, -Pirana im Buj. Rezultati so bili naslednji: Rdeča zvèztìa — Vojvodlain 6-0, Partizan Bora c 1-0, Dinamo — Lokomotiva 4-1, Hajduk — Sarajevo 4-1, B. S. K. Napredak 2-1, Spartak — Mačva 3-1. TAMARO PRVI V IZOLI Drugi kolesarski kriterijium v Izoli se je proti vsakemu pričakovanju končal z zmago Tamara, člana Proleterja iz Kapra, k,i je v zaključni fazi dirke ušel vsem, razen Rečanu Stroligu. Na cilju, je Tamaro še tega z lahkoto pretekel. Priznanje zasluži tud; požrtvovalni Loinazarič iz Umaga, ki se je kljub raznim defektom uvrstil na tretje mesto, 33” za prvim. Zmagovalec Tamaro Lorenzo je prevozil 54 km dolgo progo v 1 uri 42’ 15” s povprečno brzino 32,150 150 km n,a uro, 2. StiroUgio Attilio iz Reke, 3. Lonza-rič Peter, 4. Perope, 5. Grio, nato pa vsi ostali. V KOPRU SO ODPRLI NOVO FIZKULTURNO IGRIŠČE V Kopru ßo v nedeljo odprli novo fizik,urtano igrišče za košarko in odbojko. Zaradi slabega vremena niso odigrali predvidenih tekem v košarki. Srečali sta se samo moštvi mariborskega Poleta j,n Trsta ter' Poleta iz Trsta ter Kopna. Prva tekma se je zaključita z zmago Tržačanov *5 56:38, druga pa neodločeno s 16:16. Novo moderino šizku-iturno igrišče, ki so ga zgradili s pomočjo ljudske oblasti, bo omogočilo koprski mladini, da se bo čimbolj udejstvovala na fiz-kultunn-em področju. V ISTRSKEM PRVENSTVU JE ^ AHRIGONI B PREMAGAL NARODNE Med nedeljskimi izidi nogometnih tekem za Istrsko prvenstvo preseneča izid tekam v Izoli, kjer je Arrfgoni b premagal najboljše moštvo prvenstva z visokim rezultatom 4:1. Ta rezultat ne bo mogel sicer vplivati na dokončni Plasman, ker si je moštvo Nardone že zagotovilo dovolj,mi naskok nad >ostali, mi ,in je že gotov zmagovalec prvem stva. Rezultati so bili naslednji: Aurora b — Amipelea 2 : 1 Rdeča zvezda — Soline 1 : 1 Arrisomi b — Nardone 4 : 1 Medusa b — Partizan 3:1. Strunjan b in Pira b nista igrala. Kvalifikacijska lestvica: Nardone 29 . točk, Rdeča zvezda 23, Arrigcmi b Aurora b in Medusa b 22, Soline 17’, Partizan 11, Ampelfea 6, Strunjan 3, Piran ,b 0. V inedeCjo bodo odigrali IX in zadnje kolo. OGLASI - OBJAVE IIIIIIIHÙlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlinHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIillllMHIIIinillllllllKNIIIIlfclIRnilllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllMlilMIIII V III. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva so štirje favoriti Partizan, Rdeča zvezda, Dinamo in prvak Hajduk zopiet* zmagali in tako utrdili svoj položaj na čelu lestvice, kjer vodijo z enakim številom točk. ^ A © D @ jugoslovanske cone Trsta Pregled oddaj v tednu —----------- Potočila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.05. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (Ob nedeljah ob 7.00 in 7.45). PETEK 6. IV. 1951: 13.50 Nova Jugoslavija: Sredi življenja in dogodkov; 22.00 Ljudska uniiverza : Kaj je elektronka? SOBOTA 7. IV. 1951: 20.45 Politični pregled; 21.00 Veder sobotni in POSMEH NAGRADNA KRIŽANKA Dekle na vrtu zelenem se<$i Dekle na vrtu zelenem sedi, mimo gre fantič, tako govori: »Trgaj ini rožice, spletaj mi pušeljček, če šem jaz fantič za te!« »Rožic natrganih mnogo imam, pušeljc bi delala, pa ga ne znam. Žide kupila bom, pušeljc nar’di’a bom. pridi, oj fantič, ponj sam!« Fantič pa pride pod okence, rahlo potrka na poikence: »Vstani gor ljubica, lepša koi.lunica, lepša kol sonce po dne!« Dober večer ljubo dekle »Dober večer, ljubo dekle, al’ si že naspala se?« »»Jaz še ur’ce nisem spala, sein le mislila na te!«« Kak’ luštno je b’lo, ko so rožice b’le, so pa nož’ce minule, minulo je vse. »To te prosim, ljubo dekle, da ne misliš več na me, ne na najino ljubezen, ki že proti kraju gre.« Kak’ luštno je . . . En hribček bom kupil Saldko vince piti. En hribček bom kupil, bom trte sadil; prijat’lje bom vabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti, to me veseli dobre volje biti svoje žive dni. Svoje žive dni, brez vseh skrbi, to me srčno veseli. Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, dia komaj drži. Že čriček prepeva, ne more1 več spat’, v trgatev veleva, spetj pojdemo brat’. Sladko vince piti . Konjički šikrbljajo in votz’jo težko, ker Vince, peljalo, k i je močno sladko. Sladko vince piti . Vodoravno: 1. tiskarna v Ko-pr-ii; 6. konica; 9. istirStaà tóvarna 'živil; 31. država ob Sredozemlju; 15. otočje, zhanb -po dobrem vinu; 17. p,ri-IrtJil.mica; 18. na glas; 21. narodnoosvobodilna borba; 22. Ivan; 24. vzklik boGesti; 25. firthajb'1 lin déVetnajsti soglasnik; 27. 'oblika glagola biti; 28. mestece v jiužrii 'Istri;' 30.' ubijati še s -k-cm,; 33. r!,arav,näv?jnje uidov; 35. nikalnica; 36; okrajni .kcmitét; 37. prebivalec ištrškeiga industrijskega mesteca; 38. framCoeto mesto; 39. del teo-tesa; 40. ga doibiijo, Ü'ijiakj žar,adi, ne-ftia,mosti; -41. n-tenžka telegrafska a-ge-ncijia; 43. enaika soglasnika; 44. otok na Tihem oceanu; 45. zdravniška o-matma. Navpično: 1. za življenje neoo-hodino potrebna; 2. vrsta drevesa, ki doseže veliko starost; 3. peta iin deseta črka; 4. trli je neenaki soglasniki ; 5. ocean; 7. oblika glagola -biti; 8. kazalni zaimek; 9. dva samoglasnika; 10. dlruži-nski član; 11. grški bog ljubezni; JŽ. blodnjak; 14.-glej 39. vodo-raVho; 16. del n o trne tibetskega- glavarja; 19, glej 24. vodOravnto; 20. ime človeka, po katerem se podeljujejo velike nagrade; 23. oblak; 26. vedno, zmeraj; 29. kratica za irudiij; 30. vstaja; 31. žensko ime; 32. prt nas zakonito 'plačilno sredstvo; 34. oblika -kisika; ”35/‘ dffcitcniatski dopis; 36. žuželka; 39. vzklik; 40. samoglasnika; 42. delavski • komite. REŠITEV KRIŽANKE IZ lit ŠTEV. »ISTRSPEGA TEDNIKA« Vodorav-nó: 1) M-emfis, 2- A-inar-h, — D„ 3) Ro. — A. Ar., 4) Tornado, 5) I. K. (I. Kersnik) — Ljub., 6) En — Rešt, 7) Kleva. 8 U., 8) Rdks. — S. K. (Športni klub), 9) Pratika, 10) A. A. (Anton Aškerc) — I-rän, lì) N. — Škafa. Navpično: A) »Martin Krpan«, B) Enodk. — Lera (e = 1), C) M. A. (Medved Anton). — R. — Reka. — S., C) Frati Levstik, D) Ih. — Ajša (j, _L V). — Ina, E) S. — Adut. — Škaf, F) Eirob. — Ukana. .Pravilnih rešitev je bilo tokrat ile dvanajst, žreb je določil nagrado pionirju Silvu Furlanu, dijaku Slovenske nižje, gimnazije v Portorožu. Knjigo bomo poslali po pošti. Predolgo predavanje Predavatelj, ki je znan zaradi svojih dolgih predavanj, dobi nekega dne na adrsikj ,mlz' listek z naslednjo vsebino: »Pol ure vas bomo poslušali, v nastat’,Tjem času pa boste sami poslušali marsikaterega.:od nas«. * Nekaj zapovedi o pravilnem vedenju 1. V avtobusu' ne odutopaj mesta starejšim ljudem lin vojnim invalidom (Ljudje Bi še namreč začudili' tvojemu dejain-ju im bi te Imeli za preveč olikanega.) 2. Pri nabavi listkov za avtobus im za kimo ipcrikTJEii moč svojih komolcev (To je dokaz tvoje moči. Ce tega ne bi storil, bi te lahko imelii za slabiča.) 3. V gledališču iin v kinodvorani položi roge na prazne prednje sedeže in ipo možnosti jih upri v sosedov zadnji del telesa (Ta udobnost Je zelo v modi pri Ameriikan-cih ... in tli so seveda zelo čislan narod.) 4. V’ menzi ne pekla,daj odpadkov na krožnik, temveč jih položi tear na mizo ali jiU ,meči pod mizo. Dober reklam za naše firmo vino je, da pustiš na mizi pečate kozarcev. Ste. di tudi z zobotrebci in zato jih po uporab, ,ptustli na miizi, da jih lahko tvoj sosed uporabi. 5. V javnih lokalih bodi živahan in besedičen (To velja predvsem za žmdkli speli, tako da se osamljeni gostje ne dolgočasijo.) Muzikalična kompetenca gpspe Bogata gospa naroči ob priliki neke domače proslave orkester. Dirigent orkestra: Violina, tei bo jutri igrala v vaši hiši, je stara več kot 200 let. Gospa: Bog moj! Uipajmo, da ne bo nobeden to opazil! večer: NEDELJA 8. IV. 1951: 8.30 Kmetij-sika ura; 11.30 Glasba po željah; 17.00 Oddaja za podeželje. — C. Golar: Aleričica In zmaj. — Reportaža: Ribiči se pripravljajo na letni lov. PONEDELJEK 9. IV. 1951: 13.40 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in -podobe iz slovenskega slovstva; 22. predavanje; 17,30 Športni pregled; 20.45 Iz tržaškega ozelja. TOREK 10. IV. 1951: 19.45 Kulturn; pregled. SREDA 11. IV. 1951: 13.45 Gospodarski pregled; 21.00 Literarno glasbena oddaja — Franc Werfel: Giuseppe Verdi. ČETRTEK 12. IV. 1951: 12.00 Igra godba na pihala Narodne milice pod vodstvom Rudolfa.. Cariča; 20.10 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovanskega slovstva; 22. predavanje (ponovitev); 20.30 Poje komorni zbor iz Trsta po,d vodstvom U. Vrabca; 21.00 Obzorja: »Sueški kanal«. Ma// ontosi PRODAM dve omari, posteljo z žičnim vložkom, mizo in nekaj stolic. Na- sJov - v uipifävi lista. PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo znamke »Bianchi«. Naslov v u- prav.i. ZAMENJAM skoraj nov radijski aparat znamke »M!i,nerva« za žensko kolo. Razlika vrednosti se izravna po dogovoru. Naslov v upravi. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Letba naročnin^ ..... 150 din Polletna naročnina .... 80 din Četrtletna baročnina ... 40 din Dež, kar naprej dež... 1 2 3 •4 5 aaaa 6 7 8 naaa ššiš 9 10 11 1 13 il 14 BBBB SSSS aaaa 15 16 17 18 9 90 ii ii 21 cava 24 SSSS 22 23 23 ašaa .Dieu aaaa Ü ii ii 15 26 aaaa ššiš 27 29 !»• asaa 30 • 31 32 ii — ■san š»i 33 34 KRI 35 •E*§ S£S3 86 ss ssss 37 m ?8 33 SÜE5 Sii 4) BBS SSSS ii 41 43 S 43 44 BS SS m 43 j ššiš aaaa G g ” : V. Cr " V! ijbrt "'J'J. . Izdaj 3>:rtC2? StetJ PSŽ, mS m J » ...«ùvóm; '*** «B ¥2, À2Z NUT mr ~ $sm m. «t &BJ». . ......................................................................imiiiiiuumiiimiiiimjiumi...........m.............. .tm«h.v|Mn.....A.;n.f.........mm.......in»......»»m,»»»,»n»»»».................n........................- »..............P—» P—» —mmmmmmf ..........................................................................»,.....»»».»»»»»»»........»»»»»m»»» .............................................Mm vaia zi otrokom Jezusom v Egipt. To ste slišali. Mi' Ciganje, ne rai. JOSIP JURČIČ JURIJ KOZJAK I SLOVENSKI JANIČAR | Oba gresta tiho navzgor po grajskem potu. Ko pa storita ovinek, da tel ju bil mogei videti grajski vratar s svojega Stražišča, se ogneta v stran. Dospeta do ozidja. Dolgin, mlajšemu oče, se pripogne, sin mu skobaca na hrbet, odtod na ramena. Potem se dolgin počasi vzpne s svojim živim tooorom pokonci ob zidu. »Dosežeš?« vpraša stari. »Manjka za pol komolca.« odgovori fantè in vzpenja roke, da bi se vrh zida poprijel in gori splezal- Ciganski oče se postavi še botj trk zida, stopa na prste in daljša rame, kolikor more. Zmerom pa so! bile sinu reke za pedenj prekratke. Stari cigan kolne med zobmi in slrese nejevoljen sina raz sebe. Iz kamnov, ki so odkrh-njeni od zida ali strehe ležah okrog ozidja, si napravita podlogo. Oče stopi nanjo in kmaiu je klečal mladi cigan na zidu. »Vidiš konjski hlev?« vpraša oče odzdolaj. »Vidim in mater vidim na dvorišču,« odgovori maček ciganski na zidu. »Hoj, glej, da mi izvedeš konja iiho iz hleva in ga priženeš ob zidu do vrat; ako ne, varuj se me! Počakam to pri vratih.« Tako je govoril šepetaje doigin svojemu sinu na zid. Ta pa ni poslušal do kraja očetovih besed. Naglo ga je zmanjkalo z zida v dvorišče. Medtem so se zbrali grajski hlapci konec konjskega hleva okoli stare ciganke. Drug drugega so klicali in našlo se jih je veliko okrog babure, stare ciganke, ki je vedela mnogo povedati. »Odkod ste pa, vi ciganje?« jo vpraša prvi hlapec. »Daleč semkaj smo prišli iz egiptovske dežele,« govori ciganka, postrani pa se skrivaj ozira proti hlevu, »iz egiptovske dežeie; veste, kje Je to?« »Nu, slišal sem o njej v pridigi,« pravi stari vojni hlapec Ozbè. »Na Nemškem sem bil marsikje; tudi dol na Hrvaško in na Češko smo šli z mečem, še z rajnkim gospodom, v Egiptu pa še nisem bil.« »To mora biti za devetim morjem,« dostavi tretji hlapec. »Res Je,« pravi zopet ciganka, »Sveti Jožef in Marija sta poto- našj očetje niso hoteli sprejeti Jezusa in Marije in zato moramo sedem let romati po vsem svetu, vse križem, ljubi prijatelji, za kazen romati!« »Sedem; let, pravite,« se oglasi hlapec, »tedaj vas je treba zapoditi s palico; zakaj pa že romate, kar imam jaz zobe v čeljustih?« Na to vstane krohot in smeh na dvorišču. »Stoj, ljubi moj prijatelj! Meniš, da bi mi ne šli radi domov, ko bi mogii; Pa zavirajo nas mnogovrstni zadržki; kaj ti pravim, prijatelj, ti bi me ne mogel razumeti.« »Lej, lej,« odgovori peti hlapec, »ali meniš, da bi tudi ti znala kaj, ččsar mi ne bi? Morda celo kakor naš gospod Peter,« pri tej besedi se Ozre, ali ga n S kdo čul, »naš gospod Peter, ki zna brati in se na zvezde ume?« »Daj mj dlan, prijatelj moj, in povem ti, kaj se ti je zgodilo in kaj se ti to še.« »Prijafelj tvoj nisem, starka! Nekaj bi ti pa dal, ko bi mi povedala, kaj bo z menoj. Kje pa poznaš, kje?« Rekšf, ji pomoli dian. »Potrpi, potrpi! Ti si bil dvakrat v smrtni nevarnosti, še v tretje boš; to se pa ne bere, ali jo prebiješ. Pač, nemara jo boš. Enkrat si se mislil ženiti; pa ti niso pustili. 2enil se pa boš čez leto in dan in mlado vdovo vžel,« prerokuje ciganka. »Ti gotovo po metli hodiš na Klek. Vse ti ugane baba.« Tako vzklikne hlapec in vsj hkrati hote zvedeti svoje prihodnje usode. Ciganka si izmišlja, laže in jim prerokuje zavrstjo. Dobro pazi, da ne bi zinila nobene, ki bi vsakemu ne bila za silo prav obrnjena. Kozjaški hlapci; so strme menili, da imajo zlodejko s Kleka pri sebi, zakaj vsak je mislil in'trdil, da mu je skoraj vse po pravici in resnici razodela. Ko so se hlapci razmišijeni s ciganko pogovarjali, pride graščak, gospod Marko Kozjak, na drugi konec dvorišča. Videč, da so se hlapci v drhal zbrali, hoče zvedeti, kaj imajo. V ta hip pa mu naproti priteče sinček, šestletni Jurij, in govori: »Oče, pojte gledat, pojte! Tuj hlapec je našega vranca odpel in ga žene”Venkaj. Jàz sem mu rekel, naj ga pusti, pa me je hudo pogledal in me hotel prijeti. Pojdite!« Rekši, vleče deček gospoda k vratom. Tu zagleda Marko ciganskega Iantina, kako si prizadeva splezati na njegoVega najlepšega konja. Jeza zgrabi graščaka, ko vidi, da se mu človek predrzne pri belem dnevu njegovo najljubše blago iz zaprtega hlèva ukrasti. Na skok je bil pri tatu. »Kaj boš,« zagrmi mlademu ciganu na uho, da mu pretrese vse ude od pete do glave in se z mesta ne gane. »Kaj Imaš tu» Od- kod si se pritepel?« In gospod Marko ga z vso močjo z debelo palico mahne, da cigana kri zalije in se zgrne na tia. Konj zdirja na dvor. Hlapci priteko na krik malega cigana; skozi Véllka Vrata pa stopi dolgin, stari cigan. Grozovito pogleda vse pričujoče, pobere krvavega, omedlelega ciganiča in ga odnese. Na vratih se obrne in glasno spregovori. »Le ogledi me, gradi, in ^i, gospod njegov! Ako se mojemu sinu ne zaceli rana, ki si tnu jo naredil, pomnil me bos!« Zatem naglo odide. Tudi ciganke je zmanjkalo. Hlapcev se ni nobeden upal geniti. To ni bil človek, so menili, ki je tako prtšel, ko da bi ga bil iz klobuka stresel. To je moral biti tisti, ki križe delamo pred njim. Gospod pa se je hudoval nad hlapci: »Zakaj puščate take ljudi v grad!« Drugi dan že ni bilo več ciganskih šatorov pod Kozjakom. Grajski so bili pozabili nanje, nikomur ni. bilo mar, zakaj v tedanjem času je bil svet vsega vajen; nič posebnega se jim ni zdelo, akd je kak tepež tudi krvavo plačilo prejel;’ TRETJE POGLAVJE Mj čvrsti Slovenci smo, gremo na boj za pravdo, za dom, za vladarja; zakonu domačemu viteški roj, prottvnemu ”— groza viharja. Koseski Mladi Jurček Kozjak je stal z očetom pod košato lipo na malem vrtiču za gradom. Sonce je zahajalo. Otožno je gledal bogati gospodar tja v daljne kräjc, čez modre gorice in zelene ravnice, ki so mu ležale pred očmi. Morda je mislil na svoje mlade vojne tovariše, ki so padlif v bridkem boju ail pa še prebivajo v daljni deželi; morda mu je bila prišla na misel rajnka žena, kajti obračal se je k sosedu, gradu Sumbregu; ali pa je premišljal, kaj bo v prjhod-nesti z dekéló, ki ga je rodila in vzgojila. Iz te zamišljenosti ga prebudi modrooki sinek, vprašaje: »Oče, kdaj greva v Stično po očeta Bernarda, ki me bo brati uči!, kakor ste rekli?« »Jutri,« odgovori oče. , , i »Kajne, jaz pojezdim z vami?« »Ako boš priden,« odgovori oče. I * ' . I Pride pa v tem hipu stara hišna naznanjat gospodarju, da je vratar odpri tujemu gospodu. Prècej odide gospodar gosta sprejemat in po stari navadi géstifi Stara služabnica pa se usede h gospodiču in jame z urnim ženskim jezikom razkladati stare pravljice in pripovedi mlademu dečku, ki ga je nekdaj pestovala in ljubila bolj, kakor da bi bil njen. Medtem najde gospodar Marico v svojem gradu starega znanca iz mladih let, ko je bil še na vojni v nemških deželah. Nič navadnega ni bilo, da je prišel iz daljnih kraje vprijatelj prijatelja obiskat. Zato se je tudi Marko Kozjak začudil, ko Je videl viteza na svojem domu. Prècej ko 'se pozdravita in k vinu sedeta, se vname med njima govorica. Vitez je prišel poročat 9 bojih Friderika III. z Vitovcem za celjsko dediščino; pozval je Marka, da se takoj odpravi pred Celje vladarju na pomoč. Kmalu potem je odjahal tuji vitez na brzem konju po strmem klancu z gradu v dol in izginil med drevjem, ko je ravno sonce zahajalo za goro. V 'gradu pa se je ko biisk raznesla novica med hlapci, da gredo na vojsko. Nekateri so se veselili, nekaterim pa je prišla nfenarina novica prav nevšečna. Veliki hlapec dobi od gospoda povelje, naj pripeljejo nekoliko konj s pristave, naj ogledajo sedla, nabrusijo orožje in preskrbe druge vojne reči. Ves večer so letali po gradu sem ter tja, iskàli zdaj te, zdaj te reči, vriskali in vpili in ugibali med seboj, koga bo jutri gospod odločil za na vojno, koga za doma. Eni so se veselili, kako bodo šli- zopet daleč po božjem svetu, kjer se veliko napleni in kjer je že nekateri obogatel, enim pa je srce poskakovalo, da bodo zopet imeli priliko očitno pokazati svojo hrabrost; le malokateremu miajšemu je to srce potiralo, da bo moral zapustiti staro mater, ki stanuje doli v dolini, in da bo morda umrl Da tujem, na širokem polju nepoznan ne nepokopan. Toda zadnji te skrbi niso pokazali očitno, drug drugega se Je sramoval. Se največ pa je imel premišljevati graščak Marko sam, Casi so bili malo varni, imel ni nikogar, da. bi mu bil dobro varoval do-movje in otroka, edino njegovo veselje in upanje. Bil mu je brat Peter tu v gradu, najbližji v roku, za na vojsko pa ne. Kdo bi 'Bfi boljšj za sinovo varnost od strica? Ali kak je bil ta Peter Kozjak? Käk varuh bo ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo reč, ki ves dan, vse leto v gradu tiči in misli svoje reči? Kakb bo ta brat osebno varovai grad, ako medtem prihrumi divji Turek? Imel je sicer Marko bratranca v soseski, graščaka Ludovika Kozjaka, moža, sposobnega za vsako nevarnost in delo, ali ta plemeditnik je moral tudi cesarju na pomoč iti kakor on. Nazadnje'pa mu vendar ni bilo drugega storiti,'kakor bratu Petru izročiti sina in grad. »Brat je le brat,« Si je mislil, »predrugačil se bo, ko bo videl, da mu zaupam. Zapretim nru, naj bo oprezen, z otrokom naj lepo ravna in povabim še iz stiškegp - kloštra očeta Bernarda, da mi bo učil in izrejai sina; nazfidnje ‘pa' še pOsibm in hlapcem ostro zapovem, da bodo ravnali kakor do zdaj. In poslednjič — kaj bi se plašil, saj pridem čez 'tnesSc dni ali dVa že nazaj; nekateri boj sem preživel, Bog me je «ter, gdtovo me ne bo pehnil v nesrečo zdaj, ko me je sinu treba.« Tako Je mislil tisti večer Marko Kozjak. ;