teto ftli
PRILOGA.	^ DOMOVINI'
v tiuoliam. dne 13. oktobra IM27	Stev. 41
Ob žalostni obletnici
10. oktober! Kateri Slovenec, Jugosloven se te ne spominja z žalostjo v srcu? Poleg mnogih kup grenkobe, ki smo jih morali sprazniti po prvih dnevih veselja in sreče, po končani svetovni vojni, so nam predložili tudi tebe,,čaša solz, preplavanih za teboj, naš dragi mili Korotan. —	-.=»•„	■
Prav tako, kakor se nam je varljivo smejala sreča po končani svetovni vojni, ko so bile strte verige avstrijskega suženstva, ki je tlačilo Slovene skozi dolga stoletja, tako se nam je smejal hinavsko krasen jesenski dan, ki je bil najusodnejši za naše brate onstran Karavank.
Kdo neki bi bil mislil, da izgubtino Trst, ki je postajal središče zavednega slovenskega dela, naših probujenih Kraševcev, kdo Ie bi bil slil-' tfl, da nam - iztrgajo solnčfoo Gorjcd in kdo' veroval, da v ' prodanio, 'odnosno izddmo žemljo, kjer je tekla zibelj Slovenstva, naš dragi Koro-
Bil je' čas, ko nam je bilo ' treba samo vzeti iri držati, a ifii nismo storili tega, po naši stari preprosti dobrosrčnosti.
—	Ker to nismo storili, vsilili so nam glasovanje samoodločbe.
^ Nesrečnega 10. oktobra 1920. so mnogi, ki so poznali razmere in delo Avstrijcev s trepetom pričakovali izid glasovanja, kajti slutili so, kaj nas čaka. In res v večernih urah že je bila raznešena strašna vest, da smo zaigrali enega izmed najlepših delov naše države.	-
Mi smo verovali v pravico zmage, posebno še, ker je zgodovinsko neoporečno, da so bili od pamtiveka vedno naseljeni Slovenci v vseh pokrajinah, katere smo za-' htevali za sebe. Velik del nekdanjega slovenskega Ko-rotana je bil sicer s sik) po-nemčen, kar lahko dokaže-mo, ali to bi moralo biti baš v naš prid in tisti, ki so to storili za to kaznovani; ali zgodilo se je nasprotno. " • • -
Bojna Avstrija je zbrala vse svoje moči, nahujskala otroke, da so glasovali proti svoji lastni materi. Posluževala se je najogab-nejših laži, katerih je bila vajena skozi vso stoletno dobo svojega obstoja in sramotila Slovane proti Slovanom. Le ti so nasedli in pri glasovanju, ki je bilo krivičnim potom dopuščeno, glasovali za tisto mačeho, ki jih je tepla, dokler niso zatajili svoj lastni jezik.
—	Da je prišlo do glasovanja so mnogo grešili razni naši lahko-
ti tok na VrbSkem jezeru
Deželni dvorec v Celovcu v XVII. st., ko je bilo mesto še popolnoma slovensko
mršljenci, ki so preveč zaupali narodni zavednosti in hoteli svetu pokazati, da se tudi tega ne bojijo, namesto da, bi kratkomalo to odbili, češ: Kar je naše je naše in tukaj nima nikdo drugi pravice, kakor samo mi! Pri izgubi glasovanja pa so najyeč zakrivili tisti,
ki so dopustili, da so naši krvni nasprotniki prihajali * svobodno v, ozemlje, kjer se se je imelo vršiti glasovanje. Zakaj so ti dovolili, pa je zopet drugo vprašanje, katerega bo prej ali slej pojasnila zgodovina, ki bo odkrila še maršfkak drugi' greh, ki je bil izvršen v našem! notranjem in zunanjem političnem delovanju. . ..
Največ pa so n^tii škodovali Italijani, katerim je bilo in nm je še dane? jria .tem, da zmanjšajo našo. inoč kakor že in. kjer si bodi..Predobro se zavedaoj, da tudi.nijh čaka plačilni dan za \;se krivice, ki so jih storili' Slovenom . med vojno, ko bi bili lahko, če že ne preprečili-, pa vsaj olajšali beg naših bratov Srbov preko albanskih puščav, nadalje, ko so nas oropali naših pokrajin, najbolj pa za zatiranje našega živ-lja, ki je po krivici prišel pod njihovo oblast.
10. oktober naj nas vsako leto bOdri k naši narodni skupnosti, k medsebojni strpljivosti, k pravemu slovanskemu bratstvu*, kajti gotovo prej ali slej pride dan, ko bo poklican sleherni izmed nas, da stori svojo dolžnost za popolno osvoboditev ostalega dela naših zasužnjenih bratov, ki kaj dobro okušajo; kako bridko je, ako reže mačeha kruh. To občutijo hudo žal tisti naši bratje, ki so glasovali za Jugoslavijo, pa tudi tisti, ki so bili zapeljani in prodali ■ sami sebe in svojo domovino lačnim tujcem. Danes se silno kesajo in obžalujejo svoj greh, v katerega jih je zapeljala zaslepljenost in narodna mlačnost. Težo zmote danes težko prenašajo. 10. oktober, ta s krvavimi črkami zapisani dan v mračni zgodovini preteklosti jngoslovenskega naroda, naj nam bo večen opomin, da naša svoboda ni. popolna, da ječe izven meja svobodne jugoslovanske države tisoči in tisoči bratov in sester naše krvi, našega jezika in našega imena pod težkim jarmom tujca, ki jih duši gospodarsko in nacijonalno, ki jim zapira šole, pleni knjige in časopise ter raznaroduje nežno deco. — In ti bratje čakajo nas in svobode dan!
Ivan Pangerc, posestnik na Selu pri Bledu, si je stekel velike zasluge, ker je osnoval gasilno društvo, pašni-ško in sirarsko zadrugo ter kmetijsko podružnico, ki je že nad četrt stoletja njen načelnik. Vrli gospodar, ki ga daleč naokrog spoštujejo kot dobrotnika revežev in zavednega naprednjaka, je 11. t. m. obhajal svojo 601etnico
Levo;
Levo: Delegati za združitev obeh demokratskih strank: V
sredini so poslanci dr. Av Kramer, V. Vilder, K. Timoti-jevič in dr. S. Po-
povič
Desno:
General Mihajlo Kovačevič, hraber vojak in navdušen Sokol, je bil minuli teden v Štipu od komitašev ustreljen. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Beograd, kjer se je vršil na drž. stroške pogreb ob ogromni udeležbi iz vse države.
Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem z Bočjem in Gadovo pečjo v ozadju, kjer je doma najimenitnejši cviček
Levo:
Zadovoljna družina pri trgatvi
Levo:
Dvorišče nekdanjega samostana v Kostanjevici, ki ga je razpustil cesar Jožef II. Do tedaj se je skoro vse vino, ki ga je rodila bližnja in daljna okolica, stekalo v ogromne kleti tega samostana
Desno:
V trgatev! Vse se trgatve veseli, če trta dobro obrodi. Ce pa letina ni srečna, čaka vinogradnika težka zima
Dedkovi pomagači pri trgatvi
Spodaj:
61etna hčerka Viasta in 4 letni sinček Dušan, ki sta se s svojo materjo, 351etno g. Seidel vred zastrupila ponoči s plinom, ker je po neprevidnosti ostala plinovo napeljava odprta. Rodbina Seidel je bivala dalje časa tudi v Ljubljani. Nesrečna smrt matere in obeh otrok je zbudila mnogo sožalja
Zgoraj:
Grad Toplice pri Novem mestu z
znamenito zdravilno kopeljo
Levo:
Miss Margaret Beava-nova je bila izvoljena za «lord-mayorja» (župana) mesta Liver-poola. Ona je prva Angležinja, ki je doživela to visoko čast
Levo:
Prazgodovinski čoln, izdolben iz enega samega hrastovega debla, so izkopali na Ljubljanskem barju v Matenji vasi pri Studencu. Dolg je 9 m in tri četrti m širok. Z njim so se v pradavnini vozili po jezeru med sedanjo Ljubljano in Krimom prebivalci, ki so imeli postavljene hiše na kaleh v plitvem jezeru in so imeli vse orodje še iz jelenovih rogov, kamenja in kvečjemu iz brona, ker železa še niso poznali, čoln je sedaj v ljubljanskem muzeju
Nekdanja cukrarna na Poljanah v Ljubljani, ker sta umrla pesnika Dragotin Kette in Murn-Aleksandrov in je bila dolga leta zasilna vojašnica domobrancev in »Janezov«. Sedaj je v njej velika tovarna J, Kunca in Komp., kjer se izdeljuje.o najfinejše pletene rute, jopice, kravate in drugo pleteno in tkano blago
Desno:
Delavci, ki grade železniško progo skozi Kobiljsko šurno pri Dobrovniku v Prek-murju in so napravili največje nasipe. Zavedni prekmurski delavci s svojim prijateljem v sredini so vsi čitatelji in naročniki »Domovine«
Desno: ' g
Pristanišče v Hamburgu, odkoder odpotuje največ naših ljudi čez morje v Ameriko iskat
sreče
LeVo:
Spomenik so v nedeljo odkrili Francozi svojim junakom, ki so . *J 1. 1916. in 1917. padli pri obrambi Doua-ulon-" ta, utrdbe Verduna. — •'.■A Verdun je Francozom f sveto ime, simbol muli čeništva in zmage; 400 tisoč Francozov je | padlo za njegovo o-brambo še mnogo več pa Nemcev, ki ga vzlic TJ stotisočem žrtev niso
mogli osvojiti
Levo:
Ghiltnači. Na levi sliki vidimo spretnega kolesarja, ki se vozi s kolesom po robu strehe največje cerkve v Berlinu. Na desni pa na železnem drogu na strehi neke petnadstropne berlinske palače stoji na eni. nogi glumač in kaže, kako se zna igrati- s steklenicami, .ki -ijlhfmeče . zrak, iti zopet vlovi.fv V roke .
Desno:
Papirnate avbe, ki so
zanje dobile nagrade 3 dekleta na Francoskem, kjer je v navadi, da tekmujjo, ktera je riajspretnejša v izdelovanju takih pokrival.
•;r-i " Levo:< '
Trockij, poleg .umrlega Lenina, najbolj znani ustanovitelj boljševiške Rusije. Slika je posneta iz nekega velikega londonskega časopisa, da naši čitatelji vidijo, kako Trockega Angle-; ži, zasmehujejo, ker boljšeYizem že tudi angleški vladi dela preglavico
Desno:
Nenavadno izvežbana
je gotovo mladenka na naši sHki, ki piše hkrati pet besed: dve z desnico, dve z levico in eno — z usti