List 51.
Politiški oddelek.
Nobenih koncesij zaradi izzivanja.
Slovenci še sedaj nismo na jasnem z novim mini-sterstvcm, ne vemo, bode li oziralo se na naše želje ali pa ne. Sploh je grof Badeni jako nejasen v svojih izjavah, govori kakor delfijski orakel, da se njegove besede dajo tolmačiti, kakor je komu ljubo. Zato so pa z novo vlado še precej zadovoljne vse stranke, izimši dunajske protisemite, ki ne morejo grofu Badeniju odpustiti, da dr. Luegerja ni predložil cesarju v potrjenje za dunajskega župana.
Sedanja vlada nekako omahuje mej strankami, sedaj se obrne na to, sedaj na ono stran. V svojem prvem govoru po svojem nastopu je grof Badeni posebno naglašal pomen nemške kulture. To naglašanje je bilo vzbudilo neko nezaupnost pri nenemških narodih, kar je malo dišalo po germanizaciji. V drugem govoru je pa ministerski predsednik skušal popraviti svoje tedanje besede in je naglašal narodno jednakopravnost.
Pri prc računski debati je zopet grof Badeni popol-njeval svoj program. Glede Jugoslovanov je obetal, da se bode oziral na opravičene težnje, da pa ne bode vlada dovolila v nobene koncesije, s katerimi bi se samo druge narodnosti izzivale. Obljubil je z vsemi jednako postopati, kakor se dela z Rusini v Galiciji. To nas ni razveselilo. Z Rusini grof Badeni v Galiciji ni posebno lepo ravnal, še sedaj so v narodnih pravicah nasproti Poljakom močno prikrajšani. Posebno naglašanje, da se ne bode nobena koncesija dovolila, če bi v tem imeli druge izzivati, se lahko različno tolmači. Danes le to rečemo, da so te besede pri nemških liberalcih, nemških nacijonalcih in pa Italijanih vzbudile največje veselje.
Mi ne vemo, kako je razumeval grof Badeni te besede, nadejamo se, da jih ni tako, kakor jih razumevajo Nemci in Italijani. Omeniti pa moramo, da Slovenci ne   zahtevamo  nobenih  koncesij,  temveč le to, kar nam
gre po veljavnih zakonih in po ustavi. Da bi pa Nemce ali pa Italijane kako izzivali, to nam še na misel ne pride. Mi jim pustimo njih narodne pravice in jim privoščimo sredstva za njih narodni obstanek in kulturni razvoj. Tudi gimnazije v Celji nismo zahtevali, da bi Nemce izzivali, temveč jedino zaradi tega, ker je dvojezična gimnazija v Celji bila potrebna, kar najbolje to dokazuje, da je dobro obiskana. Nemcem pa radi pustimo njih gimnazijo, da še več, slovenski poslanci so bili pripravljeni celo podpirati osnovo nemške realke v Celji, ko bi bili Nemci to zahtevali.
Če Slovenci zahtevamo slovenske ljudske šole v Trstu, Gorici in na Koroškem, to ni nobeno izzivanje Nemcev ali Italijanov, temveč le potreba za naš narodni napredek. Ko bi bilo to izzivanje, potem so izzivanje državni osnovni zakoni, ki zagotavljajo narodno jednakopravnost Tega pa pač ne bode nikdo trdil, ker so za te zakone glasovali tudi Nemci in so ped njimi podpisani nemški ministri.
Ministerskega predsednika besede so pa vendar bile malo neprevidne, kajti dale so Nemcem pogum, da se bodo huje upirali vsemu, kar bi vlada hotela storiti za Slovence. Na vso moč bodo kričali, da je to izzivanje Nemcev ali pa Italijanov. Koalicijska vlada je bila varovanje pelitične posesti zapisala in na svoj prapor in tega so se bili Nemci opereli in porabljali v boji proti dvojezični gimnaziji v Celji. Po časopisih, po shodih in postavodajnih zastopih so kričali o rušenji politične in narodne nemške posesti. Ravno tako se bodo izrabljale Badenijeve besede glede izzivanja. Vse, kar bodemo zahtevali, reklo se bode, da je izzivanje in vlada zatorej dovoliti ne sme. Že sedaj so Nemci ali pa Italijani vsako tudi najmanjšo slovensko željo zmatrali za izzivanje, če bode vlada tolmačila besedo izzivanje v smislu naših narodnih nasprotnikov, potem ne more ničesa storiti za kulturni napredek slovenstva v meševitih deželah. Da še celo na Kranjskem bi bilo težko. Že danes lahko rečemo, da se bode zmatralo za izzivanje Nemcev, ako bi Slovenci  zahtevali  paralelke na realki  v Ljubljani, torej v
-----    496   -----
slovenskem stolnem mestu skoro čisto slovenske krono-vine, ravno tako tudi, ako se bodemo poganjali za slovensko šolo v Kočevji. Nemcem in Lahom je slovenski narodni in kulturni napredek že sam na sebi izzivanje, ker ovira uresničenje njih presrčne želje, da Nemštvo poda ob Adriji roko Italijanom.
Jedva se je izvedelo, kaj je govoril grof Badeni, že vidimo posledice njihovih besed. Na Dunaj je odpotovala deputacija iz Pirana z županom na čelu, da se odpravijo dvojezični napisi pri tamošnjem sodišči, ker so izzivanje Italijanov. Kar niso mogli Italijani s silo doseči, poskusili so sedaj z lepa. Mi ne vemo, kakšen odgovor jim je dal grof Badeni. Nadejamo se, da je jim razložil, da to ni izzivanje, če ima sodišče po večini slovanskega okraja tudi slovanski napis, ker to se vjema z osnovnimi zakoni. Ko bi se pa zgodilo, da bi grof Badeni ustregel njih želji, bode pa potem hitro dobil več tacih pritožb. V proračunskem odseku se je že predlagalo, da naj se dvojezična gimnazija v Celji zatvori ali pa vsaj premesti kam drugam. Gotovo bo iz Celja tudi na Dunaj odšla takoj deputacija, da prosi za odpravo dvojezične gimnazije v Celji, če je piranska deputacija na Dunaji dosegla, kar je želela. Seveda bi i od drugod Nemci prišli s podobnimi pritožbami, zlasti s Češkega in Moravskega, kjer se je tudi proti volji Nemcev osnovalo nekaj čeških ljudskih in srednjih šol. Vsako imenovanje Slovana na kako uplivnejše uradno mesto v meševitih deželah bi se tudi zmatralo za izzivanje Nemcev in takoj pritožba do vlade in državnega zbora.
S svojimi besedami je ministerski predsednik le sebe spravil v velike neprilike. Vidi se, da je grof Badeni služboval dosedaj le v Galiciji in še ne pozna avstrijskih Nemcev. Ko jih bode bolje spoznal, bode vedel, da izzivalci nikjer niso Slovani, temveč le Nemci in Italijani. Težko bode Badeniju zatreti nade, katere je s svojimi besedami pri Nemcih in Italijanih vzbudil. Če bode pa hotel jim ustrezati, bodo pa Slovani prisiljeni začeti proti vladi najodločnejšo opozicijo in potem mora Badeni biti prepričan, da se njegova vlada ne bode dolgo držala. Nemška levica že tako razpada, z nemškimi nacijonalci in protisemiti pa nobena vlada ne bi mogla vladati, najmanj pa grof Badeni po Luegerjevi aferi.