WrsIlSslovenske 11 / “God Bless Our President Franklin Delano Roosevelt Official _ \UBLICAtTION of the Slovenian Women's Union of America Number 2 February, 1941 Volume 13 SLOVENSKA ZENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, Ul. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19808 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. [V. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet, 805 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan, 6 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St.. Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomatin, 1902 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn. tZalja THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina.................$2.00 na leto Za članice SŽZ............ 1.20 na leto Subscription price.......$2.00 per year Members of the SWUA.... 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 1135 East 71st St Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. Tel.: HEnderson 1572 Entered as Second-Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of August 24. 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1920 in Chicago, 111. Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois Member of: National council of Catholic Women Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,** 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sufiel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. Svetovalni in porotni odsek Board Adviser? Mrs. Agatha Dežman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee. Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 4833 N. E. Broadway St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye. 1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio. 1941 _ FEBRUAR — 1941 1 S Brigita, Ignacij 9 N Apolonija, Ciril 17 P Frančišek Greg. X 25 T Pust; Feliks 2 N Svečnica 1U P Sholastika 18 T Simeon, Flavijan 26 S Pepelnica; Matilda 3 P Blaž, Oskar 11 T Lurška Marija 19 S Konrad 27 C Gabriel, Baldomir 4 T Andrej, Janez 12 S Melecij 20 Č Mildred 28 p Roman, Antonija 5 S Agata 13 0 Katarina, Gregorij 21 P Feliks, Irena 6 Č Doroteja, Tit 14 P Valentin, Ivana V. 22 S Marjeta K. 7 p Julijana, Romuald . 15 i> Favstin, Jordan 23 N Peter, Romana 8 S Janez Mat. 16 N Julijana, Onezim 24 P Matija irXXXXXXXXTXXXTtXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTT ČASTNA LISTA ODBORNIC N AS IH PODRUŽNIC Sledeče podružnice imajo odbornice, Id poslujejo deset ali več let: 1—Marie Prlsland, predsednica nadzornega odbor« 7—Ana Kameen, predsednica Pauline Osolln, tajnica 8—Dorothy Dermeš, tajnica 9—Theresa Calser, tajnica 14—Frances Rupert predsednica 16—Agnes Mahovlič, blagajničarka 20—Josephine Erjavce, zapisnikarica 26—Frances Ponikvar, predsednica Dorothy Stemiia, blagajničarka Zveza Je ponosna na te odbornice, U m ie nad deset let neprestano udejstvujejo v svojih uradih. Še na mnoga leta! Pozor tajnice! Sporočite imena odbornic, ki poslujejo deset ali več let, takoj na uredništvo “Zarje.” Pod. st. » M » M M W M W n n »» » » »» ttxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxau HISTORICAL EVENTS IN FEBRUARY Birthbtone: Amethyst (Sincerity' — Flower: Snowdrop, embem of hope and good fortune 1 Washington elected President, 1789 2. Candlemas Day — Purification S. Woodrow Wison died at his home in Washington 1924 4. Confederate Congress elected J. Davis President 1861 5. First movie machine invented 1861 6. Mary Otoničar, Supreme Officer S2Z born 7. First phone N. Y. to Chicago, 1892 8. Russia-Jap war began 1904 9. Wm H. Harrison, President born 1778 10. Canada ceded to England 1763 11. Frances Kurre, former SŽZ sports director born 1907 12. Abraham Lincon born 1809 13. First Temperance Society in America formed 1826 14 Valentine Day 15. U. S. Battleship “Maine” blown up in Havana harbor, 1898 16. House passes Johnson Bill, 1929 17. Rome annexed to France 1810 18 U. S. breaks with Germany, 1917 19. Phonograph patented 1878 19. Ohio admitted to Union 1808 20. Panama-Pacific Exposition 1915 21. Washington Monument dedicated 1885 21. Frances Susel, Supreme Officer SŽZ born 22. George Washington born, 1732 23. U. S. troops at front, 1918 24. Japan leaves League of Nations, 1938 25. First U. S. Bank chartered, 1791 25. First revolver patented 1886 26. Napoleon escaped from Elba, 1815 27. Longfellow born, 1807 28. First Railroad chartered 1827________________ LETO XIII. — ŠTEV. 2 FEBRUARY, 1941 VOL. XIII. — NO. 2 REV. MILAN SLAJE: ^ Dr. Anton Korošec SPOKOJNIM dr. A. Korošcem je, bi mogli reči, padla zadnja vez-, ki je naš narod še spominjala na avstrijsko preteklost. Dobrih dvaindvajset let je preteklo odkar smo si ustanovili Jugoslavijo, in vendar se mi premnogokrat zdi, ko da je Avstrija bila samo težak sen, nekaj, kar v resnici ni nikdar eksistiralo, s čimer so naše, matere strašile otroke, ako niso bili dovolj pridni. O, Avstrija ni bila nikakšen sen, bila je živa resnica. In ime pokojnega velikega Slovenca in državnika dr. A. Korošca nas bo vsikdar spominjalo onih težkih bojev, ki so jih morali biti voditelji našega naroda, da so pripeljali narod svoj do svobode. Kdor hoče razumeti in ocenite delo dr. Korošca in ostalih slovenskih voditeljev v stari Avstriji, mora razumeti tudi cilje vladajoče nemške manjšine. Habsburška vladajoča hiša je bila nemška in skozi dolga stoletja so bili vsi oni, ki so imeli kaj besede v Avstriji, nemškega pokole-nja. Kdor ni bil Nemec ali nemški vladi prijazen, ni mogel niti misliti na višjo ali vplivnejšo službo v kakem državnem uradu. Tako je bil ves državni aparat v Avstriji usmerjen v to, da se vse čim prej ponemči in nenemški narodi radi ali neradi sprejmejo nemško govorico in običaje. Drugače pa je bilo, na zunaj, v Avstriji vse sijajno in v redu. Postave so se izpolnjevale, sodniki so bili nepodkupljivi, zločinci niso imeli mnogo prilike, IVAN ZORMAN: Pozdravljeni, vi upi neusahljivi, naj še tako nestalni ste, vari j ivi! če grad tu doli mi je manj očit, tem lepši oni je, v oblakih skrit. Vi hranite mi dušo hrepenečo, pripravljate mi pot v prihodnjo srečo, čeprav ste znova cvet brez korenin in znova sok skelečih bolečin. ako so prišli v roke svetni pravici. Ves ta zunanji red in pravičnost sta silno ugajala našim ljudem in še sedaj jih je mnogo, ki si želijo nazaj stare Avstrije in menda tudi starih cesarjev. Spregledali in pozabili smo, da je bila Avstrija na zunaj sicer zelo pravična, v resnici pa je bila polna krivice. V Avstriji nismo živeli življenja svobodnih državljanov, ampak hlapcev in sužnjev. In ena poglavitnih nalog dr. Korošca in ostalih njegovih sodelavcev je bila vcepiti našemu narodu narodno samozavest in spoštovanje do samega sebe in ga na ta način pripraviti na veliki dan osvobojenja. Druga naloga njihova pa, je bila preprečiti, da bi se Nemcem kedaj uresničile njihove nakane. Po zaslugi dr. Korošca in ostalih slovenskih zastopnikov na Dunaju, smo imeli v marsikaterem kraju v Sloveniji slovenske šole, ki bi jih drugače ne bilo. Po zaslugi teh mož je narod v stari domovini smel poslušati in peti domače slovenske pesmi in občudovati slovenske igre; njihova je bila zasluga, da so se dvigali slov. domovi, čitalnice, izobraževalna društva itd. Ta s e je slovenski narod v par desetletjih narodno toliko izobrazil, da je, ko je prišla ura, neustrašeno zahteval svoje pravice. Dr. A. Korošec, ki je v najtežavnejših dneh ko mu je krvnikova sekira visela nad glavo, se pehal in trudil za svoj narod, je odšel po večno plačilo. Spomin na njega bo živel, dokler bo živel slovenski narod. Najmanjši izmed vas v srce nalije veselih razodetij harmonije, pospeši truden, drsajoč korak, iz tesnih prs izvabi dih lehak. Če ta in oni up me sladko vara in um s spoznanjem grenkim srce kara, nikdar noben hudoben ni zvodnik, usmiljen je tovariš, tolažnik. (Iz Novega Sveta). UPI MARIE PRISLAND: PRVA ZVEZ1NA KAMPANJA VEČ mesecov že brskam po starih, orumenelih zapiskih in časopisnih izrezkih, shranjenih iz prvih let obstoja naše Zveze, ter iščem zanimivih podatkov o rasti in razvoju naše organizacije. Moj prvotni namen je bil v danajšni številki priobčiti seznam napredka Zveze v podružnicah, članstvu in premoženju, ker smo pa v dobi kampanje, bom to odložila za poznejši čas, ter rajši obudila spomine na prvo zvezino kampanjo, ki se je vršila od 1. avgusta 1928 do 30. junija 1929. Ta kampanja je bila razpisana v namenu, da dosežemo 2000 članic, da bi lahko pričele z izdajanjem lastnega glasila. Ta čas je Zveza imela podružnico, ki se je v delavnosti izredno odlikovala. To je bila št. 10 v Clevelandu. Meseca julija 1928 je štela že nad 200 članic, dasi je bila komaj nekaj nad eno leto stara. Gl. odbor jo je na poseben način počastil s tem, da ji je poklonil slonokoščeno kladvo s primernim napisom ter jo postavil za vzor prvi zvezini kampanji, namreč, da bo prva prihodnja podružnica, ki bo štela 200 članic, prejela od Zveze $25.00 nagrade. Kampanja se je pričela, že 19. novembra istega leta je glavno tajnico presenetila podružnica št. 20 iz Jolieta, ki je naznanila, da ima 252 članic. Podružnica v Jolietu je bila toraj prva, v pr- vi zvezini kampanji, kar se je njeni ustanoviteljici Bari Kramer tako dopadlo, da je k zvezini nagradi še sama dodala $25.00. Pet dni zatem, pride asesment od podružnice št. 14 iz Clevelanda za 210 članic. Imeli smo toraj v enem mesecu dve podružnici z 200 članicami. Ker je bila razpisana samo ena nagrada, je glavni odbor k prvotni dodal še dve. Podružnica, št. 14 je prejela drugo nagrado v svoti $20.00. Meseca maja 1929 je pa podružnica št. 25 v Clevelandu, ki je bila ustanovljena šele novembra 1928, dosegla 200 članic in je od Zveze prejela $15.00 kot tretjo nagrado v prvi kampanji. Kvota 2000 članic je bila že decembra 1928 dosežena in celo prekoračena, koncem kampanje ,ie pa Zveza štela 2816 članic. Napredovali smo toraj za celih 1800 članic. Dasi smo od takrat imeli res uspešne kampanje, vendar ni še nobena tega števila dosegla. Naj tukaj navedem par dopisov, objavljenih v Amerikanskem Slovencu, tikajočih se prve kampanje naše Zveze. Kaj je privedlo do zmage in nagrade podružnice št. 20 v Jolietu? Joliet, 111. Kakor je vsem našim članicam znano, je bila Mrs. Bara Kramer za Alfred E. Smitha za predsednika Združenih držav in za zmago naše podružnice v Jolietu. Jaz sem mislila: Al Smith bo gotovo zmagovalec, a me bomo pa propadle. Ko smo 6. novembra bili vsi razočarani z Baro vred zaradi poraza Smitha, se je pa stvar za našo podružnico zasukala drugače. Začele smo druga drugo nagovarjat in navduševat ter smo dosegle zmago za Mrs. Kramer in našo podružnico. Zahvala vsem članicam za pridobivanje novih, posebno tajnici Ani Pluth, katera je imela največ dela. Zahvalo vsem tistim, ki so pristopile in pripomogle k zmagi. Jaz sama nisem bila vneta, ko se je ustanovila S. ž. Z., ker sem res mislila, da bo to škodovalo drugim organizacijam. Da je ravno nasprotno resnica, je razvidno, samo če kdo hoče pošteno misliti. Zelo me bo veselilo, ako bi se še katera oglasila v našem ženskem kotičku iz Jolieta in od drugod, da bi se boljše seznanile in podučile. Saj če človek več zna, več velja. S pozdravi do vseh članic, Antonija Struna, preds. pod. Št. 20. * Collinwood, Ohio že delj časa sem nameravala napisati nekaj vrstic za naš ženski kotiček, pa če bi prej pisala, bi kaj bolj s ponosom in veselo, ali sedaj pa kar nekam žalostno in poraženo. Pa zakaj ? Dobila sem poročilo od gl. tajnice Julije Gottlieb, da ima Joliet že 252 članic. — Joliet, Joliet, kaj si napravil z nami! Ni zastonj sestra Bara Kramer omenila, da se bojmo slovenskega Rima, ker bo odnesel zmago in še nagrado po vrhu. Pa kaj že Joliet, ker je precejšna razdalja med nami in se osebno ne poznamo, zato še ni take zamere, a ta naš zahrbtni Nottingham. Take sosede in prijateljice smo bile, dokler so bile majhne. Kako so bile dobre in ponižne, a le poglejte jih sedaj, kako grdo z nami delajo in se nič ne ozirajo če prav pridejo v nasprotje s Collinwoodom. Kar nanagloma so nabrale 210 članic. Rada bi vedela kje so jih dobile? Ali so jih od drugod vtihotapile, saj njih naselbina je majhna in razstresena. Najbolj se pa bojim našega soseda St. Clairja. Kaj bo tam ra-talo če se zavzamejo? že ob ustanovitvi svoje podružnice so pokazale, da nočejo biti zadnje ker so jih prvi večer imele 50 in če pomislimo koliko jih je in če se vse pridruži Zvezi, — oj Collin-wood, kam se boš obrnil? — Za podati se ni, vojska bo morala biti. Ali pomislite, da je Collin-wood obkoljen s šestimi podružnicami, kar je že nekaj, kar ni drugod. Tudi iz Newburgha se čedalje bolj glasno sliši in se bo kaj skuhalo enega lepega dne. Me v Collinwoodu smo bile tako sigurne, da nas nihče ne premaga in še od daleč nismo mislile, kaj se lahko zgodi. Skoro dva meseca smo si glavo belile kaj bi rajši vzele za nagrado če bomo vedno prve, ali kakšno kupo ali $25.00. No, sedaj nam je skrb na lahek način odvzeta. Ali bo to za potrpeti? In kako je prišlo do tega? Moram kar po pravici povedati. Preveč smo bile ošabne, češ, kdo nam pa kaj more? Kdo se pa more meriti z nami? Drugod sc jih lepo tiho nabirale, me smo pa mislile, da smo dovolj močne in nismo šle za novimi članicami. Tako vidite, kam človeka prevzetnost pripelje. Torej članice naše podružnice, katera ima kako znanko in prijateljico, kar v podružnico z njo! Je treba samo malo dobre volje in lepe besede, pa bo naša. čie vsaka eno dobimo, nas bo pet sto, tam pa menda ne bo prišel Joliet ali kdo drugi tako kmalu. Vse podružnice so se zavzele za pomnoži-tev svojega števila, zato raj se tudi me ne podamo, ampak gremo naprej! Pripeljite kolikor mogoče veliko novih na prihodnjo sejo, ki se vrši 6. decembra v Slov. Narodnem domu. To bo tudi glavna seja naše podružnice. Pridite vse in povejte svoje mnenje, kaj bi bilo bolje za napredek podružnice, ker vsaka ima prosto besedo, večina pa zmago. Ob koncu mojega skromnega dopisa kličem vsem podružnicam po širni Ameriki: Le krepko naprej! Nič, ne de, ako je včasih kaka podružnica malo razočarana, to še le korajžo da! Sesterske pozdrave pošiljam na vse članice SŽZ, tudi jolietskim. Našim pa na svidenje na seji 6. decembra! Mary Sluga, tajnica pod. št. 10. Ta zanimiv dopis, pisan nekoliko resno nekoliko šaljivo, je imel tak učinek, da je podružnica čez štiri mesece, to je ob svoji dveletnici štela že 400 članic Ko se je maja 1929 blagoslovila zastava podružnice, ki je bila tudi prva zastava pri Zvezi, je št. 10 štela 435 članic, ter bila takratna največja zvezina podružnica. * Nottingham, Ohio čas je, da se malo oglasimo od naše notting-hamske podružnice. Strašno smo bile zadnje čase zaposljene. Najprvo se je šlo za dosego 200 članic, drugič pa za nagrado. Na delu smo bile noč in dan. Pred kampanjo je naša podružnica štela b4 članic, zdaj pa 210. Doseglo smo drugo nagra- do $20.00, zakar se v imenu podružnice lepo zahvalim gl. odboru. 4. novembra smo imele slovesen dan. Obhajale smo obletnico naše podružnice. Sprejetih je bilo kar 53 novih članic. Toraj žene in dekleta, vse pod zastavo Slov. ženske Zveze, ki je bila ustanovljena za dobrobit slovenskega naroda v Ameriki! Mrs. Prisland, naša glavna predsednica nas povzdiguje in hvali pred ameriškim narodom, pobrigajmo se, da bomo to hvalo zaslužile in pokažimo, da smo tudi Slovenke kulturne in zavedne žene. Kdo nas je dosedaj poznal? Le potom močne organizacije bomo lahko javno nastopile in pokazale, da tudi Slovenke nekaj zmoremo. Najlepši pozdrav vsem članicam SŽZ! Frances Rupert, preds. pod. št. 14. * * * Cleveland, Ohio Tako! Pa smo stopile na plan tudi na St. Clairju. Sicer malo pozno, pa nič zato, pa sedaj bolj hitimo. Marsikatera si je želela podružnico že poprej, pa morda ni bilo dovolj korajže. Naš začetek je bil dosti dober, potrudile se bomo in v prihodnosti bomo skušale pridobiti še več članic. Sedaj jih imamo ravno 221, kar z veseljem naznanimo. ženska Zveza je prepotrebna organizacija in čim več nas bo, močnejše bomo v vsakem oziru. Samo v združenju pridemo do pravega udejstvovanja. Naša podružnica res dobro napreduje, pa bi lahko še bolj, saj imamo veliko polje v tem oziru. Toraj, kar na noge in naprej! Delujmo kar je v naši moči! Naj bo naše geslo; Prej ne bomo mirovale, da bo vse slovensko ženstvo v naših vrstah! žene in dekleta! Zavedajmo se svoje dolžnosti in delujmo roka v roki za našo skupno korist ! Pozdravljam vse članice S. ž. Z.! Frances Ponikvar, preds. pod. št. 25. * * * Takšen je bil toraj sentiment in odziv prve kampanje naše organizacije. Koliko iskrenih besed je bilo izrečenih! Koliko dela in truda, pa tudi mnogo užitka in zabave pri vsem. Naše ženske navadno nimajo časa hoditi okrog po hišah, kampanja jim je pa dala priliko, da so obiskale svoje prijateljice in znanke, z njimi malo pokramljale, kako smešno uganile, in vse je bilo zadovoljno; tiste ki so pristopile k Zvezi in one ki so jih pridobile. Isto navdušenje je prevladovalo pri vsaki naslednji kampanji. Prepričana sem, da bo petnajstletnica Zveze katero letos praznujemo, znova navdušila naše delavke, da se bodo potrudile in priborile uspeh kampanji. Zato drage sestre, ne kaže drugegn ’-"t spet na noge in na delo! PRIZNANJE TAJNICAMA NAJVEČJIH PODRUŽNIC S. Ž. Z. KO pride naokrog mesec februar, takrat mi misli pohite k tajnicama največjih podružnic, ker obe praznujeta svoj rojstni dan v tem mesecu. In te dve sta gospa Mary Otoničar, tajnica št. 25, ki praznuje svoj rojstni dan 6. februarja in gospa Frances Sušel, ki obhaja svoj rojstni dan 21. februarja. Omenjeni sta najpridnejši delavki za Zvezo, kajti kot večletni tajnici sta si iztekle mnogo zaslug s svojim vztrajnim in neumornim delom. Pripomogli sta, prva: da je podružnica št. 25 ena največjih pri Zvezi in šteje preko tisoč članic in druga je delovala na to, da je št. 10 na drugem mestu. Sestra Otoničar ima v svojem agitacijskem rekordu nič manj kot 420 članic v odraslem oddelku in 34 članic v mladinskem oddelku. Sestra Suše) je pa pridobila 240 članic v odrasli oddelek in 26 deklic v mladinski oddelek, čudoviti rekord vztrajnega dela in vsega posnemanja vreden zgled. Koliko je bilo treba korakov, koliko časa, dobre volje in truda predno se pridobi tako veliko število. Poročila nam kažejo kako težko je bilo pridobiti nekaterim 50, 25, deset ali pet članic, kaj šele morebiti dela in potov pridobiti po več sto novih članic. Tem potom izrekam javno priznanje pridnima odbornicama v imenu celokupne- ga članstva in glavnih odbornic. Naša Zveza si šteje v visoko čast imeti ti dve pridni odbornici tudi kot članici glavnega odbora. Sestra Otoničar je že več let naša glavna računska nadzornica in sestra Sušel je članica prosvetnega odseka ter urednica “kuhinjskih receptov” v Zarji. Ob rojstnem mesecu vama želim, da bi dočakali še mnogo let zdravja in veselja in delovali z isto neumornostjo v prid Zveze in svojih podružnic kot v preteklosti ter ostali lep zgled vsem ostalim glavnim odbornicam in članicam. Bog va-j u živi že na mnogo let! Drugi mesec jubilejne kampanje Z mesecom februarjem stopa Zveza v drugi mesec kampanjske dobe. Do danes ni opaziti posebne aktivnosti med članicami, temu je pač krivo v mnogih slučajih mrzlo vreme, ki ovira agitacijo. Toda vreme se bo kmalu ogrelo in takrat upam, da stopite vse na plan za novimi članicami. Kako hvalevredno bi bilo ako bi sleherna članica pridobila vsaj eno novo članico, kajti s tem bi dokazale naklonjenost napram Zvezi za 15 jubilej. Zanašam se na vas, drage sestre, da si boste vzele k srcu pomen jubileja in pomagale sedajni kampanji do uspeha! Josephine Erjavec, glavna tajnica. Z^ensKi s*Vet Otvoritev 77. kongresa V glavnem mestu, v Washingtonu, so se v petek 3. januarja vršile pomembne zaključne in začetne seje. Prejšnji kongres je zaključil svoje poslovanje in novi, 77., se je otvoril z vsemi običajnimi obredi. Duhovnik Rev. James Montgomery je opravil otvoritvene molitve v katerih je prosil Boga milosti in ohranitev demokracije. Na dnevni red so prišle najprej volitve raznih funkci-jonarjev. Starosta kongresnikov Adolph J. Sabath iz Illi-nois-a, je zaprisegel ponovno izvoljenega govornika demokrata Sam Rayburn-a iz Texas-a. 'Nato je p^ govornik zaprisegel ostale člane. Pozival je svoje tovariše h skupnosti in kooperaciji posebno v tistih zadevah, ki se tičejo naše obrambe proti sovražniku. Zborovanje so odložili na pondeljek 6. januarja, ko so se zbrali skupno z senatom, da slišijo predsednikovo poslanico. V senatu je vodil še dosedanji podpredsednik John Nance Garner, ki je odložil svoj podpredsedniški plašč 20. januarja 1941. V pondeljek 6. Januarja 1941 so se zbrali senatorji in kongresniki ter oficijelno proglasili ponovno izvoljenega predsednika Roosevelta in novoizvoljenega podpredsednika Henry Agard Wallace. Dva dečka sta prinesla dve zapečateni skrinjici v dvorano. V teh skrinjicah so bili glasovi elektorjev in te je med zbrano zbornico poseben odbor pregledal in preštel. Naznanili so izvolitev predsednika, za katerega je bilo oddanih 449 glasov. Republikanec Willkie pa je dobil le 82 glasov. Točno ob dveh popoldne je nastopil predsednik Roose- velt. V svojem obširnem govoru je orisal važnost tega zasedanja in resnost programa, katerega je treba izvršiti. Navesti hočemo nekaj izčrpkov iz te važne spomenice. “Amerika ni bila še nikdar v taki nevarnosti, kakor je ravno v teh časih. Nihče ne more pričakovati od diktatorjev mednarodne milosti, velikosrčnosti, vrnitev neodvisnosti, svobode govora, vere in dobrih trgovskih odnošajev. “Najvažnejše za našo varnost je hitra in temeljita oborožitev. Sovražnik nam ne bo naznanil, kdaj nas misli napasti. Najprej bo razstavil svoje ogleduhe po važnih mestih in takih vohunov je že danes dosti tukaj in v drugih državah Amerike. “Med nami in zavajevalci je morje ampak ta daljava ni več taka, kakor je bila pred dobo avijatike. Vsled tega je jako važno za našo varnost, da pomagamo z vsemi razpoložljivimi sredstvi tistim deželam, ki so še svobodne, ki se borijo za svobodo in ki jo hočejo tudi ohraniti. Dokler te dežele ne podležejo, se tudi nam ni treba bati direktnega napada. “Vsi moramo biti pripravljeni na žrtve in nihče naj ne skuša izrabiti naš program za svoje koristi. “V bodočnosti, katero skušamo doseči in napraviti varno za ves svet, bomo upoštevali štiri svobodščine! Prva je svoboda govora in izraza. Druga točka obsega svobodo vseh ver. Vsak naj svobodno izvršuje svoje verske dolžnosti. Tretja točka obsega svobodo v ekonomiji. Revnejši narodi trpijo pomanjkanje in tem se mora pomagati, da bodo lahko uživali zdrav in miren ekonomski razvoj. Četrta točka se tiče straha, v katerem sedaj narodi živijo. Nihče ne ve, od kje bo prihrulil nasilnež. Ta strah bomo odpravili z razoborožitvijo. Nasilneži bodo tako razoboroženi, da ne bodo nikdar v stanu napasti svojih sosedov. “Tak svetovni red na podlagi teh svobodščin je ravno neka) nasprotnega, kar so upeljali diktatorji, ki z bombami in nasiljem razburjajo svet. Dobro urejena človeška družba se ne bo bala revolucije. Od početka naših držav so se tukaj vršile različne izpremembe, kakor so zahtevale razmere časa. Vse te izpremembe so se vršile polagoma in mirnim potom. Pri nas nismo rabili koncentracijskih taborišč in tudi jarkov nismo kopali in posipali z apnom za tiste nesrečne žrtve, ki bi se ne strinjale z našim programom. Vse smo dosegli, kar imamo, mirnim potom in polagoma. Svetovni red, kakoršnega skušamo mi upeljati in doseči, je kooperacija vseh svobodnih dežel, delujoč v prijateljstvu za civilizirano človeško družbo.” Da bi se te blage ideje uresničile, gotovo želi vsak pošten državljan. Kršenje postave zoper otroško delo Iz urada industrijske komisarke prihaja sporočilo, ki ni razveseljivo. Otroke je vzela postava v svoje varstvo, ampak se še dobijo ljudje, ki se nato nič ne ozirajo in otroke iskoriščajo. Med poletjem so bili otroci zaposljeni po velikih farmah tudi v državi New York. Oblasti so naštele 472 otrok, ki so opravljali razna dela na kmetijah in na poljih kot obiranje jagod in drugih sadežev in zelenjave. Nobeden izmed teh mladih delavcev ni bil več kot deset let star. Mnogo jih je bilo pod desetim letom in trideset otrok pa še ni spolnilo niti petega leta. Ti otroci so delali po ves dan, kakor njih stariši, ki so jih pripeljali seboj. Za tako kršenje postave je odgovoren najemnik, pa tudi staršem gre zamera, ki jim je več za cent zaslužka, kakor pa zdrav razvoj svojih otrok. Prav je, če imajo otroci gotov opravek, da znajo potem ceniti svoj prosti čas, ampak tako dolge ure pa utrudijo še odrasle ljudi in soglašamo z vlado, ki ne dopusti takega izkoriščanja. Amy Johnson Mollison — žrtev vojne Ta slavna letalka je bila v svoji mladosti izučena tipkarica, a njena nemirna duša ni našla v tem poklicu zadovoljstva in sreče. Hrepenela je po večjih obzorjih in začela se je vneto zanimati za avijatiko. V zračnih višavah je poskušala svojo veliko spretnost in sreča ji je! bila vselej tako mila, da je med vsemi drugimi letalci napravila iz-vanredne rekorde. Ko je Londonsko časopisje razpisalo $50,000 nagrade za polet iz Londona v Avstralijo, se je pogumna Amy takoj prijavila. Ona je bila prva, ki je leta 1930 srečna dospela v Avstralijo. Ta njen uspeh pa je ni tako zadovoljil, da bi bila prepustila drugim take drzne in dolge vožnje po zraku. Zaželela si je še drugih rekordov in tako je čez dve leti plula iz Londona proti Cape Town v Južni Afriki. V štirih dneh, šestih urah in 53 minutah je dospela na določen cilj, kjer je bila burno pozdravljena in sprejeta. Ob tej priliki se je seznanila z izvrstnim pilotom Mollison, s katerim se je pozneje tudi poročila. Skupno z njim je napravila prvi izlet v Ameriko leta 1933. Preko Atlantika jima je šlo vse po sreči, a po 39 urni vožnji so jima stroji odpovedali in primorana sta pristala na ameriških tleh. Sicer nista dospela prav na svoj cilj, na zrakoplovno polje, bila pa sta vesela, da sta z malimi poškodbami ušla smrti. Skupno zanimanje za avtijatiko ju je bilo združilo ampak ta vez ni bila tako močna, da bi ju bila mogla držati, ko je nastal med njima nesporazum. Po šestih letih sta se prepričala, da nista drug za drugega in sta se ločila. Tekom sedanje vojne je ta simpatična letalka služila svoji domovini. Prevažala je vojni transport dokler je ni nad reko Thames srečal smrtni angelj ter jo odvedel v večne višave. Priče temu žalostnemu dogodku so izjavile, da si je spretna Amy poskušala rešiti življenje s skokom, a po večurnem iskanju niso našli drugega od nje kakor pilotsko licenco. Kakor Američanka Amelia Earhardt, tako bo tudi Angležkinja Amy Johnson zapisana med prvimi pogumnimi letalkami v zgodovini avijatike. Svoje življenje je položila na oltar domovine, naj ji sveti večna luč. Prva mirovna sodnica je bila Esther Morris Zgodovina o vstoličenju Korotanskih vojvod nam pove o kamenitem stolu, na katerem je sedel kmet in pozneje vojvoda. Pravija, da se ta stol še hrani, ker je zgodovinski. Tukaj v Ameriki pa so shranili stol, v katerem je sedela ženska, ko je opravljala svoj urad, kot prva mirovna sodnica. Ta stol je starina brez vsake umetniške vrednosti. Izvira še iz tistih temnih časov, ko so ženske veljale za manjvredna bitja. Ženska, ki se je hotela enačiti možem radi svojih sposobnosti, je bila skrajno zaničevana in prezirana. Tudi prva mirovna sodnica je šla skozi bridke preskušnje radi svojih zmožnosti. Esther Morris je bila rojena v Tioga okraju v New Yorku, 1814, in se je prav mlada dekle poročila. Po par letih srečnega zakona je postala udova in tedaj so se pričeli slabi časi za njo in njenega otroka. Odpotovala je v Illinois, kjer je skušala prevzeti moževo zapuščino. Tedanje postave pa niso ščitile vdov in mater in tako se je tudi ta žena dolgo potegovala za svoj in otrokov delež. Že prej je bila samostojno misleča ženska, a ta slučaj ji je še bolj odprl oči. Spoznala je krivične, oziroma pomanjkljive postave v varstvo žen in mater ter je tedaj trdno sklenila poganjati se za žensko enakopravnost. To nalogo je vestno vršila vse do svoje smrti 1902. S svojm drugim možem se je preselila na zapad v Wyoming, ki je ravno tedaj postal ameriški “territory” (ozemlje). V novo legislaturo sta tedaj kandidirala dva moža, katera je Mrs. Morris dobro poznala. Eden je bil republikanec H. G. Nickerson, drugi pa demokrat William H. Bright. Dobro je vedela, da ji eden izmed teh, ko bo izvoljen, lahko mnogo pomaga h rešitvi ženskega vprašanja. Poslužila se je jako dobre taktike. V dogovoru z mnogimi pristašinjami je priredila čajanko, na katero sta bila povabljena oba kandidata. Med zabavo je Mrs. Morris razložila, kaj se snuje v ženskih vrstah in kako hvaležne bi bile tistemu, ki bi v legislaturi zagovarjal njih zahtevo po voliv-ni pravici. Rekla jima je, eden izmed njiju bo gotovo izvoljen in zato pričakuje obljubo od obeh. V pričo zbrane ženske elite sta oba gosta dala svojo besedo. Po končanih volitvah je demokrat Bright izpolnil svojo dano obljubo in pridobil ženskam v teritoriju njih zahtevo. To je bila prva ženska zmaga. Začetkom leta 1870 pa je bila Mrs. Morris imenovana mirovnim sodnikom. Po zatrdilu zgodovinark je postala ta žena prva mirovna sodnica v Ameriki in prva v civiliziranem svetu sploh. Iz spoštovanja do te napredne žene, so njene vrstnice shranile stol, katerega so poslale v muzej v mestece Lander, Wyo. Pokroviteljstvo umaknjeno Družba, ki nabira fond tristotisoč za prevoz španskih beguncev iz Francije v Ameriko, je izgubila zaupanje tistih, katere je pritegnila kot svoje pokrovitelje. Med temi so same odlične osebe. Prva je odstopila Mrs. Roosevelt z opravičbo, da je več drugih skupin, ki imajo enako blag namen, predvsem Ameriški Rdeči križ. Sploh pa čaka v Franciji nad tritisoč oseb z vsemi potrebnimi posi, katere Francija ne pusti naprej radi pritiska nemških oblasti. Tako čakajo te žrtve, da jih kdo reši predno jih zgrabi nemška oblast ki preži na nje. Nekaj podatkov o kožuhih Marsikatera ženska nestrpno čaka prilike, da bi si za znižano ceno kupila zimski kožuh, ki je še vedno višek elegance. Treba pa je malo več previdnosti, kajti pri tej kupčiji se gre za pristno in pobarvano dlako, za trpežnejše in slabše krzno. Od vseh razprav smo prišli do zaključka, da kupimo najbolje, ako gremo do zanesljivega trgovca. Ne verujte vselej vabljivim oglasom. Draga kožuhovina pa nizka cena, ne more iti skupaj. Mogoče je pod rokavi, pri ovratniku; in še kod všitih nekaj cenenih kožic, ki so tako mojstrsko pobarvane in izjednačene, da jih še izkušen človek ne loči od daleč. Hudson seal je fina kožuhovina in daleč prekosi kožuh, ki gre pod imenom “seal-dyed Coney”. Ta je lahko črno pobarvan, da je podoben “seal-u”, ampak v resnici je iz zajčjih kožic. Kratko pristrižena in črno barvana dlaka se prodaja pod imenom “lapin-dyed Coney.” Daljša dlaka nosi ime “seal-dyed Coney”. Rujava pobarvana pa velja za “beaver-dyed Coney”, in vendar je vse zajčja koža. Torej tudi ime je tako zapeljivo zloženo, da lahko zapelje marsikatero kupovalko. Kože vseh vrst delijo med prvovrstne (first grade or regular) in slabše kvalitete z napakami (faulty). Kompanija, ki kože stroji in barva vselej pritisne pečat, da ve trgovec kakšne kože je kupil. Ta pečat je na notrajni strani in tako nihče drugi ne ve, kakšne kožice so bile porabljene, razun, če bi kožuh razparali in pogledali na usnjati stran. Perzijski jane (Persian lamb) mora imeti mehke, svilene in goste kodre. Med temi janci so tudi nečiste pasme, ki imajo slabše kožuhe. Pretegnjene in prevlečene kožice se kmalu ogulijo in kožuh izgubi vso vrednost in lepoto. Draga kožuhovina je podlasica (mink). Te živali lovijo v Kanadi in na vzhodu naših držav. Znamka Eastern Mink ni vselej garancija, da je prvovrstna kožuhovina, ker je tudi med podlasicami velika razlika. Če bi se kdo na to znamko skliceval, mu ni treba vrjeti. Japonska podlasica je svetlejše barve in jo potem tako dobro umetno pobarvajo, da je podobna ameriškim. Je pa cenejša in tudi slabša. Orient nas je zalagal z karakulom, ki je od ovac. Največ nam je prodala Kitajska in radi vojne je postal izvoz karakula neznaten. Dobivamo ga pa še iz Rusije, ki je težji in trpežnejši ampak ravno radi teže ni tako cenjen. Caracul je ovčja kožuhovina in tudi to ime izrabljajo v trgovini z znamko “kid caracul”. To so kože koz in so veliko slabše od pristnega karakula. Trpežni plašči so iz kož bobrov (beaver) in odkar dlako pristrigujejo se plašč tudi lepše nosi. Včasih so bile bobrove kože med glavnimi produkti severne Amerike, a zadnje čase jih je izpodrinila srebrna lisica. Razne druge kožuhovine dobimo od Leopard, Leopard Cat, Muskrat, Avstralski opossum, Južno ameriška pikasta mačka in več drugih. Največ kožuhov se proda pod imenom “seal-dyed Coney”. Tak plašč kupi letno osemsto tisoč žensk. Za Hudson seal plašče pa izkazuje trgovina le osemdeset tisoč kupcev. Alaska Seal Skin plašči, ki so pristni, je cena že tako visoka, da pade število kupcev na osemtisoč. Torej kadar kupujemo kožuh, ki stane precej denarja in ga mislimo nositi več let, upoštevajmo trgovino. Če je trgovina oziroma trgovec zanesljiv z dobrim rekordom, potem zaupajmo, da bomo za označeno ceno dobili nekaj vrednega. Drugače pa se lahko tako zgodi kakor z lončarjem, ko ni imel ne denarja, ne blaga. Katera kupi kožuh naj tudi sama lepo ravna ž njim. Ne nosi ga v deževnem vremenu. Kadar mete, otresi kožuh, kakor hitro prideš v sobo. Obesi ga na obešalnik ne pa čez stol kamor je. Kožuhovina ne prenese vročine, zato obesi kožuh proč od peči, radiatorjev ali toplih cevih. Tudi shramba, kjer držiš obleko in kožuh, naj ne bo vroča in tudi ne vlažna. Kadar sedeš v kožuhu, se šivi napnejo in radi tega je previdnejše, če si kožuh vselej odpneš. če nosiš ročno torbico, je ne drži tesno ob sebi, da ne obdrgneš dlake. Malo pozornosti je treba, pa ne bo kožuh tako kmalu ponošen. Ako nimaš dosti denarja, kupi izmed cenejših kožuhovin najboljši kožuh, pa se ne boš pozneje kesala. Neumnost je iskati “bargain” med dragimi kožuhovinami, ker ga ne boš dobila. Izvanredna čast izkazana časnikaricam Ženski klub časnikaric v Washingtonu se danes lahko pohvali, da je imel v svoji sredi visokega gosta, samega predsednika Zedinjenih držav. Klub letos praznuje 21. letnico svojega obstanka in je ob tej priliki priredil zakusko, na katero so članice povabile predsednika Roosevelta. Do sedaj se ni še noben prejšnjih predsednikov odzval takemu vabilu, zato pa so se članice čutile posebno počaščene, ko je Mrs. Roosevelt pripeljala svojega moža na to zakusko. Predsednica kluba, Mrs. Helen Essary je v imenu kluba pozdravila častnega gosta, potem je pa prosila, da naj Mrs. Roosevelt, ki je tudi članica, nadaljujel s programom. Predsedniku so podarile uro budilko in Mrs. Roosevelt je pripomnila, da bo ta ura služila posebnemu namenu. V Beli hiši je dovolj alarmov, ni pa nobenega, ki bi opozoril predsednika, da naj odloži svoje delo, ko je čas počitka. Razna posvetovanja se nadaljujejo pozno v noč in ta budilka naj bi pomagala ob določenem času zaključiti čezurno duševno delo predsednika in njegovih svetovalcev. Predsednik je uro z veseljem sprejel in klubu pa je podaril posodico za cigarete v obliki demokratskega oslička. Smeha in dobrega razpoloženja ni manjkalo na tej prireditvi. Nemci strogo nadzorujejo vse poštne pošiljke V Nemčiji in v zasedenem ozemlju mora vsak sam prinesti pismo na pošto. Tam mora pokazati svojo izkaznico in številka te izkaznice je potem zapisana na pismo. V slučaju, da pisec ne more sam na pošto in pošlje koga drugega, zahtevajo poleg odpošiljateljeve identifikacije še od dotičnega človeka. Tako je nemogoče utajiti kdo je pismo pisal. Znamko prilepijo na pošti in s tem preprečijo, da bi se kaj sporočalo v svet pod poštno znamko. Razume se, da mora biti pismo odprto. Na poštnem uradu ga pre-čitajo in če je vse v redu, odpošljejo do meje, kjer je še enkrat cenzurirano, predno je zapečateno in odposlano naslovljencu. MARIE PRISLAND Osnovna načela državljanstva RttaRaFEaiCBAiRiaitatataKaM 10.—LJUDSKE PRAVICE Kako so v naši državi pravice državljanom, zagotovljene? Zagotovljene so jim po naši ustavi. Ali se lahko kdaj sprejmejo postave, ki bi vzele državljanom te pravice? Ne! Ker bi bil vsak poskus, vzeti državljanom pravice, kršenje ustave, ki je podlaga vseh naših postav in zakonov. Katere pravice se smatrajo svetim v Ameriki? Te pravice so: svoboda govora; svoboda verskega prepričanja; svoboda pred hišno preiskavo; varstvo življenja in premoženja; varstvo pred krivičnim zaporom; varstvo pred zaporom radi dolga; prosta izbira ljudskih zastopnikov. Ali so te pravice zagotovljene vsakemu, ki živi v Ameriki? Te pravice, izvzemši pravice voliti in voljen biti, so zagotovljene vsakemu, od najmlajšega do najstarejšega, ki živi v Združenih državah ameriških. Kdo ima pravico voliti in imeti uradno službo? Vsak državljan, kateremu postava daje to pravico. Kaj je pravica svobodnega govora? Vsak, v Ameriki živeč človek ima pravico, da se sme prosto in javno izraziti ali zapisati svoje misli. Kako je pravica svobodnega govora zagotovljena? Zagotovljena je vsakemu človeku po ustavi Združenih držav in po ustavah vseh posameznih držav naše Unije. Ali je kdaj potreba omejiti svobodd govora? Za časa vojne je včasih potrebno do gotove mere omejiti svobodo govora in to radi javne varnosti. Ali vlada lahko omeji pravico svobodnega govora tudi v kakih drugih časih? Da; svobodo govora se lahko odvzame tistim, ki bi propagirali nasilno zrušitev vlade. Kaj je verska svoboda? Verska svoboda je pravica, zajamčena po ustavi, ki dovoli vsakemu državljanu spadati k veri, kakoršno si izbere sam. Ali je v Ameriki kdo primoran prispevati h kaki veri? Ne, ker po naših postavah se ne more nikogar siliti, da bi hodil v cerkev, ali da bi podpiral kako cerkveno ustanovo, če tega noče. Zakaj se Amerikanci tako krepko oklepajo verske svobode? Zato, ker je bilo več naših kolonij ustanovljenih od ljudi, ki so pribežali sem pred verskim preganjanjem v svoji domovini. Ali so bile ameriške kolonije ustanovljene od ljudstva ene vere? Ne, katoliki kot protestanti so ustanavljali kolonije Amerike in ljudje vseh verskih izpovedanj so vedno našli varno pribežališče v naši deželi. Kdo je zagotovil prvo varščino' verske svobode v Ameriki? Lord Baltimore, katoliški lastnik Marylanda. ALBINA NOVAK: IZLET V WASHINGTON, D. C. (Nadaljevanje.) DAN, ki je bil določen za naš izlet v presto-lici Zedinjenih držav, Washington, D. C., je bil vse prekratek, da bi boljše ogledale še mnoge važne ustanove. Toda naši vozniki so bili zelo prijazni in so nas peljali mimo znamenitih krajev, da smo dobile vsaj delni užitek. Med temi ustanovami je bil Narodni muzej (National Museum), o katerem sem si zabeležila najvažnejše podatke. Narodni muzej se nahaja skupno s tremi muzeji in ti so Smithsonian Institute, The Old Museum Building in National Museum na Smithsonian zemljišču, ki je med sedmo in dvanajsto cesto. Muzej je odprt vsak dan od devetih zjutraj do pol petih popoldne, razen nedelje. Novi muzej je odprt pa tudi ob nedeljah od pol dveh do pol petih popoldne. V Smithsonian muzeju je na tisoče in tisoče vrst ptičev, rib in kač. Mnogobrojne so tudi gobe (sponges) in korali (corals). Obširna zbirka starinoslovja je posebno bogata v ameriških starodavnostih. Narodni muzej je pod vodstvom Smithsonian ustanove, ki se vzdržuje od sredstev, ki so potrjeni po kongresu. V muzeju je več milijonov različnih predmetov. Največji razvoj muzeja je bil ob vrstah živaloslovja (zoology), zemljeslovja (geology), rastlinstva (botany), vede o človeštvu (ethnology) in starinoslovja (archaelogy) v Zedinjenih državah in mnogo je zbranega tudi iz drugih dežel. Novo poslopje narodnega muzeja je stalo tri milijone pet sto tisoč dolarjev. Tukaj imajo velike dvorane s strešnimi okni, ki so začasno odkazana za razstavo slik, spadajoče narodni umetni galeriji. Tukaj se vidijo zgodovinske zbirke od svetovne vojne, kar obsega mnogo orožja, vojaške opreme in uniform kakor tudi originalne slike, ki so bile rabljene v svrho agitacije za vojna posojila (Liberty Loans). Da bi tukaj vse natančno ogledale bi vzelo najmanj en popoldan časa. Prihodnjič si bomo morale odločiti daljši izlet, ker v enem dnevu je absolutno nemogoče videti več kot smo me tisti dan. Seveda smo morale povsod hiteti in kar smo videle je bilo večinoma mimogrede. Dalje smo se peljali mimo Pravnega depart-menta (Department of Justice), ki zaseda velikansko trikotno poslopje od 9. do 10. ceste. Ta ogromna zgradba je stala devet milijonov dolarjev in je sezidana iz Alabama kamna in Indiana apnenca (limestone). V tem poslopju je zadnja leta najbolj popularen oddelek pod vodstvom J. Edgar Hooverja in to je Federal Bureau of Investigation. Spretnost vodstva je napravilo ta oddelek enega izmed najboljših kar se tiče preiskovanja za zločince. Tukaj imajo takozvane G-Men. To poslopje je odprto obiskovalcem vsak dan od pol enajstih do pol treh popoldne razen ob nedeljah. Obiskovalcem se pokaže vsakojake znamenite načine, s katerimi lovijo zločince. V steklenih izložbah se vidi zgodovinsko orožje, katero je bilo last največjih kriminalcev kot Dillinger, Barrows, “Machine Gun” Kelly in drugih. Vidi se tudi kako pridejo na sled kriminalcu po prstnih odtisih. Obiskovalce povabijo, da si dajo prste odtisniti, kar je potem tam shranjeno. (To ni ravno napačno, ker se ne ve, kdaj pride kdo v roke pravice tudi po nedolžnem.) Od tukaj smo se pa peljali mimo znamenite Folger čitalnice (The Folger Shakespeare Library), ki se nahaja prav blizu kongresne čitalnice. V Folger čitalnici je bogata izbira od Shakespearea, za katera se je osebno zanimal Henry Clay Folger (1857-1930). Mr. Folger je bil lastnik zapuščine Shakespearea, katero so cenili na $4,265,000.00. Vse to ogromno premoženje v knjigah, listinah in rokopisih je Mr. Folger poklonil tej javni čitalnici in poleg tega fond deset milijonov za vzdrževanje. Toda Mr. Folger ni imel sreče videti to poslopje dogotov« ljeno, ker je umrl 11. junija 1930, to je dva tedna potem, ko je bil svečano vložen vogelni kamen. Njegova soproga Emily Clara Folger, ki je bila soprogu zvesta tovaršica in delila njegovo vdanost in navdušenje za to izbiro, je po njegovi smrti osebno nadzorovala zgraditev poslopja kakor tudi vpeljanje zbirke do časa posvečenja, to je bilo 2. aprila 1932'. Takrat je izročila ključ čitalnice predsedniku nadzornikov od Amherst kolegija s temi besedami: Shakespeare je rekel Mr. Folger-ju in meni: “Jaz želim, da sprejmeta ta ključ z vso ljubeznijo in prijaznostjo. To je ključ do naših src!” Poslopje je zidano iz Georgia belega marmorja in notranji prostori so okrašeni s krasnimi kiparskimi umetnostmi in oprema je urejena najmodernejše. Ta čitalnica je res nekaj vzvišenega in naravnost zakladnica modrosti velikega moža, za katerega delo se zanimajo zlasti visokošolci. Peljali smo se še mimo Lincolnove spominske dvorane. Nekaj nas je izstopilo in jaz sem v naglici stekla do impozantnega kipa od Lincolna, ki sedi z vso veličastnostjo med odprtimi stebrišči. Zabeležila sem si pomenljiv napis, ki se bere tik nad njegovo glavo: V tem svetišču kot v srcih ljudeh, za katere je otel Zvezo spomin na Abraham Lincolna je shranjen vekomaj. Ko sem mu gledala v obraz, me ni prešinila mrzlota, kot se včasih zgodi, ko človek gleda na nekaj velikega, ampak obšla me je nekaka notranja toplota kot bi mi šepetala: tu je tvoj prijatelj! Lincoln je bil človekoljub in se je najbolj zanimal za ubogo suženjsko ljudstvo, ki je bilo do tedaj zaničevano in izkoriščano. Vse ozračje v tej veliki dvorani povišuje plemenitega moža in ko sem gledala v njegov obraz, se mi je zdelo, da ga slišim nadalje govoriti bese- WASHINGTON, D. C. Zgornja slika na levo je Narodni muzej; spodnja na levo je Pravni oddelek (Department of Justice); srednja slika je vzeta iz vzhodne strani, da se lepo vidi lagun pred Lincolnovo spominsko dvorano in Arlington most; zgornja slika na desno je pa Vrhovna sodnija (U. S. Supreme Court); spodnja slika na desno je pa Folger Shakespeare čitalnica. de, ki bodo na vekomaj zapisane v zgodovini predsednikov: “S zlobnostjo do nobenega, z usmiljenjem do vseh, z odločnostjo v pravici, kot nam je dal Bog, da vidimo pravico, stremimo do konca v delu v katerem smo; da obvežemo rane naroda; da skrbimo za tistega, ki je zanesen v vojsko, za njegovo vdovo, za njegove sirote, ki bi storil vse, da doseže in goji pravični in trajni mir med nami in vsemi narodi.” Pred to spominsko dvorano je prekrasen razgled. Pokrajinski umetnik je uporabil vso svojo izurjenost. Obširen razgled je obdan z veličastnimi stebri, ki odsevajo v lagun pred dvorano; voda se sveti kot zrcalo za spomenik in kupolo od prestolice. Okrog laguna je vsajenih na stotine brez v spomin umrlim vojakom, kar dodaja še večji pomen k čudovitemu raz- ZAPISNIK LETNE SEJE PRVA SEJA ČETRTEK 16. JANUARJA 1941 Izvrševalni in nadzorni odbor je začel polletno zborovanje v četrtek 16. januarja 1941 ob devetih dopoldne v glavnem uradu, Joliet, Illinois. Prisostvovale so sledeče glavne odbornice: predsednica Marie Prisland, tajnica Josephine Erjavec, blagajničarka Josephine Muster, nadzornici Mary Tomažin, Mary Lenich. Ker nadzornica Mary Otoničar ni mogla biti navzoča radi bolezni, jo je nadomestovala namestnica nadzornic Josephine Seelye. Prva točka dnevnega reda zborovanja je kot običajno pregled poslovnih knjig glavne tajnice in glavne blagajničarke kakor tudi upravnice glasila po nadzornicah. Ko so bile knjige točno pregledane so se gl. odbornice podale na banko, kjer je shranjeno Zvezino premoženje v varnostni shrambi ter vse bonde in knjižice čekale, če se strinjajo s seznamom v glavnih računih, nakar je bilo predloženo sledeče poročilo: gledu. Na drugi strani Lincolnovega spomenika se razprostira Arlington spominski most nad reko Potomac do Columbia otoka, ki nudi posebno lep razgled Arlington vojaškemu pokopališču, ki je na drugi strani tega mosta. Ta most je 2,138 čevljev dolg in 90 čevljev širok in je nošen na devetih obokih. V začetku mosta so veliki kipi, ki predstavljajo vojsko in na koncu mosta pa druga skupina kipov, ki predstavlja mir. Na straneh so pa okrogle plošče z orli in na sklepčnih kamenih na obokih so pa glave od bivolov. Ta most lahko vidite na slikci. S tem smo končale naš izlet, in o vožnji domov pa sledi prihodnjič kakor tudi slika izletnic, ki je bila vzeta pred prestolico in s tem bo končan opis našega prvega skupnega izleta v Washington, D. C. S. Ž. Z. JANUARJA, 1941 PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV S. Ž. ZVEZE OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 1940 Dohodki: Mesečni prispevki rednih članic v posmrtni nski sklad ..................$5,527.73 Mesečni prispevki mladinskih članic v posmrtninski sklad ................. 393.82 Pristopnina............................ 26.25 Mesečni prispevki družabnih članic 17.70 Mesečni prispevki “Zarja” članic..... 52.10 Razno (pobiralne knjižice, prestopni listi, ponovno izdani certifikati, čarterji in poslovne knjige) ........ 35.50 Rent od filmov ......................... 5.00 Prodana uradna miza .................... 5.00 Mesečni prispevki članic v stroškovni sklad ............................ 8,291.59 Obresti od bondov .........$923.08 Obresti od bančnih vlog 286.98— 1,210.06 Skupni dohodki ............................$ 15,564.75 Stroški: Izplačila posmrtnin, 29 slučajev .......$2,735.00 Uradne tiskovine in oglasi ............... 252.66 Zarja, tiskanje ..................$3,434.85 Zarja, poštnina in raznašanje ............. 540.43— 3,975.28 Primanjkljaj v upravnem skladu Zarje ................................... 62.35 Znamke, ekspress, telegrami, telefoni, “manila guides,” carbon in tipkalni papir, legalno delo, zavarovalnina, shramba in poprava strojev .............. 261.40 Naročnina na liste, članarina za Baragovo zvezo in Glasbeno Matico, za radio program, in mimeografira- nje kegljaških pravil .................... 65.45 Kampanjske nagrade agitatorkam, podružnicam in kampanjski voditeljici in darilo prejšni gl. odbornici ......... 443.50 Nagrade ustanoviteljicam podružnic št. 97, 99 in 100 ........................ 15.00 W. A. Pfeister, za kampanjske broške 47.39 Nagrade ob priliki 10 letnice podružnic št. 41 in 43........................ 10.00 Nagrade vežbalnim krožkom .................. 315.00 Za filmske slike na Zvezin dan in kegljaške tekme .......................... 40.51 Za dozorele obresti pri nakupovanju $5000 U. S. Treasury 2)4% bondov 360.10 Bančni stroški pri izmenjavi čekov .... 23.12 Za varščino gl. uradnicam: predsednici, tajnici, blagajničarki, nadzornicam in urednici .......................... 84.45 Za pisateljski fond in izredno delo .. 200.00 Za eerkvene obrede na Zvezin dan..... 25.00 Najemnina za varnostno shrambo na banki ..................................... 3.33 Ara za droge za vežbalne krožke 75.00 Najemnina za gl. urad in uredništvo.. 120.00 Potni stroški in dnevnice gl. uradnic 410.01 Uradne plače vsega gl. odbora. 2,330.00 Skupni stroški ..................................$ 11,854.55 Preostanek tega pol-leta ............................... 3,710.20 Preostanek ob sklepu prejšnjih šest mesecev 100,471.06 Ostane v blagajni 31. decembra 1940 .............$104,181.26 razpredelba po skladih A.—Redni posmrtninski sklad: Mesečnina in obresti ..................$6,737.79 Stroški ............................... 2,735.00 Preostanek......................................$ 4,002.79 Mladinski posmrtninski sklad: Skupni dohodki .....................................$ 393.82 Stroškovni sklad: Dohodki ...............................$8,433.14 Stroški................................. 9,119.55 Primanjkljaj ...................................$ 686.41 * * * Redni posmrtninski sklad, 30. junija 1940 $76,7*73.03 Preostanek od 1. jul. do 31. dec. 1940 4,002.79 Posmrtninski sklad 31. dec. 1940 .............$ 80,775.82 Mladinski posmrtninski sklad, 30. junija 1940 .......................$ 321.55 Preostanek od 1. jul. do 31. dec. 1940 393.82 Mladinski posmrtninski sklad 31. dec. 1940 ..$ 715.37 Stroškovni sklad 30. jun. 1940 .........$23,376.48 Primanjkljaj ob sklepu pol-leta ........... 686.41 Stroškovni sklad 31. dec. 1940 ................$ 22,690.07 V treh skladih 31. decembra 1940 ...........$104,181.26 KAKO JE NALOŽEN ZVEZIN DENAR Naloženo na hranilnih vlogah: Bank of Sheboygan, Sheboygan, Wis., No. 26268, 2% ....................................$ 3,737.90 Continental Illinois National Bank and Trust Co., Chicago, 111., No. 162806, V/2% .................. 681.70 St. Clair Savings and Loan Co., Cleveland, O., No. 9535, 3% ........................................ 5,026.82 Reliance Federal Savings and Loan Ass’n. of Chicago, 111., No. 250, 3% .......................... 5,000.00 First Federal Savings and Loan Ass’n. of Wisconsin, No. S-4110, 3% ........................... 4,162.10 Federal Savings and Loan Ass’n. of New York .. 4,102.63 The North American Bank Co., Cleveland, O., No. 440, 1 K% ......................................... 234.45 The North American Mortgage Loan Co., Cleveland, O., Cert. No. 3380 ......................... 700.69 Kaspar American State Bank, Chicago, 111., Cert. Nos. 515-5271 ................................... 869.26 The Joliet National Bank, Joliet, III., Cert No. 4988 .............................................. 371.06 One share of stock in North American Bank Co., Cleveland, 0......................................... 20.00 $ 24,906.61 Investirano v bondh: City of New York, 4)4% Bond, due April 15, 1972 .............................................$ 1,000.0 Philadelphia, Pa., 4%% Bond, due Oct. 16, 1976, Option 1946 ......................................... 1,000.00 Two—State of North Carolina (Highway) 4y2%, due Jan. 1, 1947 .............................. 2,000.00 Three—North Dakota (Real Estate Series) 5%, due Jan. 1, 1959 ................................ 3,000.00 Twenty-Seven—U. S. Savings Bonds ............ 21,010.00 Four—U. S. Treasury 4% Bonds,, due 1954-44.... 4,000.00 Two—U. S. Treasury 4%% Bonds, due 1952-47 (5500.00) ........................................... 1,000.00 Three—U. S. Treasury 3H% Bonds, due 1956-46 3,000.00 Two—U. S. Treasury 3'4% Bonds, due 1944-46 2,000.00 Six—U. S. Treasury 2H% Bonds, due 1960-55 .... 6,000.00 One—U. S. Treasury 3J4% Bond, due 1951-55 .. 1,000.00 Three—U. S. Treasury 3% Bonds, due 1951-55 .. 3,000.00 Ten—U. S. Treasury 2y4% Bonds, due 1960-65 .. 10,000.00 Two—Federal Farm Mortgage Corp. Bonds 3%%, Due 1964-44 ................................... 2,000.00 Five—Federal Farm Mortgage Corp. Bonds, 3%, due 1944-49 ..................................... 5,000.00 Deposited as security with the Insurance Department, State of Illinois, Springfield, 111.: U. S. Treasury 4%% Bond, due 1952-47, Reg. Bond No. D00006784 .................................. 5,000.00 U. S. Treasury 2^% Bond, due 1960-55, Reg. Bond No. 6969K ...................................... 5,000.00 $ 75,010.00 Naloženo na čekovnem računu: First National Bank, Joliet, 111............ 4,264.65 $104,181.26 Predloženo na seji gl. odbora 16. januarja 1941. MARIE PR1SLAND, predsednica JOSEPHINE ERJAVEC, tajnica JOSEPHINE MUSTER, blagajničarka. Knjige in računi gl. tajnice in gl. blagajničarke pregledane in najdene v popolnem redu. MARY TOMAZIN MARY LENICH JOSEPHINE SEELYE, nadzornice. Joliet, Illinois, January 16, 1941. Subscribed and sworn to before me a Notary Public, for the County of Will and State of Illinois this 16th day of January 1941. ANTON NEMANICH, Notary Public JVly Commission Expires June 10, 1941. S poročilom o pregledu poslovnih knjig glavne tajnice glavne blagajničarke in upravnice Zarje je bila zaključena prva točka dnevnega reda pol-letne seje. Glavna predsednica nato otvorl redno zborovanje ter pozove glavno tajnico, da prečita zapisnik zadnje seje nakar so na vrsti poročila glavnih nadzornic. Prva prečita poročilo gl. predsednica. POROČILO GL. PREDSEDNICE V pričetku novega leta smo. V petnajstem letu zvezi-nega obstanka. Da bi to leto prineslo srečo in zadovoljnost vsem našim članicam kakor tudi organizaciji, je moja iskrena želja. Zadnjega pol-leta je bilo v mojem uradu nenavadno mnogo zaposlenosti. Poleg redne korespondence, ki spada v moj urad in katere je čimdalje več, ker je pač tudi Zveza z vsakim dnem večja, sem uredila še nekaj takih zadev, ki sicer direktno ne spadajo v moj urad, ker so pa tesno zvezane z poslovanjem Zveze, si štejem v dolžnost, da sodelujem, kjer morem. Med raznimi zadevami sem končno uredila tudi zadevo rajne sestre Frances Bojtz, članice podružnice št. 3 v Pueblo, Colo. Kakor vam je znano smo o tem že na zadnji seji razpravljale. Po mnogem natančnem poizvedovanju sem in tja sem pronašla, da rajno sestro Bojtz ne zadene nobena krivda, ker se je definitivno dokazalo, da je ob pristopu v Zvezo povedala svojo pravo starost in je pomota radi tega bila drugje. Na podlagi izjave članice, ki je sestro Bojtz v Zvezo predlagala, boste lahko določile, da-li se njenim dedičem izplača popolna pogrebna zavarovalnina. Z glavno tajnico sva prešteli vse članstvo od prvega dneva zvezinega obstoja do 1. januarja letos, da sva pro-našli imena vseh tistih pridnih delavk, ki so se kdaj trudile za pridobivanje novih članic. Na ta način bo imenik “Častnega Reda” precej spremenjen. Glavna tajnica si je v posebno knjigo spisala obširen in natančen seznam vseh članic in to od prve podružnice do številke 100, ki so tekom obstanka! Zveze pridobile vsaj 5 ali več novih članic. To je bilo res ogromno delo, zakar gl. tajnica zasluži vse priznanje. Da natančno vemo obstoj Zveze, sem sestavila zapisnik skupnih prejemkov in izdatkov od 1. jan. 1927 do 1. jan. 1941, ter posebej izračunala koliko je Zveza skupno prejela za članarino, koliko za obresti, koliko za pristopnino in razno. Istotako sem izračunala koliko je Zveza od po-četka do konca leta 1940 izdala za pogrebno zavarovalnino, za glasilo, nagrade kampanjskim delavkam in podružnicam, v dobrodelne namene in športne svrhe, koliko znašajo skupni stroški konvencij, itd. Ta seznam je jako zanimiv in bo lahko služil za vsakojako informacijo. Potreben je bil v svrho boljšega pregleda zvezinega poslovanja. Gl. tajnica ga bo zanaprej izpolnjevala. Morda ste opazile, da zadnje čase pišem v Zarji članke “Osnovna načela državljanstva.” Ker je z zbiranjem in prestavo tega gradiva precej dela in ker komaj druge posle zmagujem, zato teh člankov ne bom mogla pisati v prihodnje. Ker so pa taki članki potrebni in našim članicam koristni, saj nam jih celo ustava Zveze narekuje, sem dobila neko prav zmožno osebo, ki bo to gradivo pisala zanaprej. Odkar je prišla v veljavo socialna zavarovalnina smo sl prizadevale izvedeti, ali je naša organizacija primorana plačati ta davek ali ne. V dvomu smo bile radi tega, ker je Zveza inkorporirana za — non-profit — in je izvzeta od dohodninskega davka. Prejšna gl. tajnica je ob nastopu postave vprašala za pojasnilo, pa brez uspeha. Ko je nastopila sedanja tajnica, sem ji naročila naj gre osebno do federalnega uradnika in vpraša kako je s zadevo. Šla je, uradnik je obljubil postavo pregledati in nam naznaniti, in spet ni bilo vse leto nobenega glasu od nikoder. Ker me je pričelo skrbeti, da bi ne imele kakih sitnosti pozneje in bo račun previsok, sem sama pisala na pristojno oblast ter vprašala, če slične organizacije kot je naša spadajo pod postavo socialne zavarovalnine. Čez mesec in pol končno le dobim odgovor, da tudi take organizacije kot je naša Zveza so obvezane plačati davek na socialno zavarovalnino. — Federalni uradnik nam je k običajnemu računu za vsa leta dodal še kazen v vsoti $151.46, ker nismo ob času tega davka plačale. Jaz sem se seveda takoj postavila, da kazni Zveza ne bo plačevala, saj nismo krive me, če ima vlada take uradnike, ki se za svoj posel ne brigajo. Pisala sem na urad federalnega distrikta v Chicago, kamor spada mesto Joliet, ter jim dokazovala njih neumestnost. Zadeva ob tem času še ni rešena. Poročala bom na prihodnji seji, v koliko bo naša borba uspešna, če bomo kaj dosegle, in kako se bo vsa stvar zaključila. Kot znano je bil meseca decembra opuščen asesment vsem članicam v odraslem oddelku. To pomeni, da je Zveza svojim članicam poklonila božično darilo v svoti $2,700.00. Od mnogih podružnic sem prejela obvestilo, da so bile članice opuščenega asesmenta jako vesele, ne toliko radi tistega kvodra kot iz dokaza, da gl. odbor misli na članstvo in ga skuša razveseliti in mu dokazati, da če Zveza napreduje, da bo tega napredka tudi članstvo deležno že v življenju in ne še le po smrti. Če bo zvezina blagajna napredovala tako lepo kot je sedaj, bo morda lahko še kak asesment opuščen. Kakor ste razvidele iz uradnega glasila, je izvrševalni odsek imel svoj sestanek v oktobru, da je uredil več zadev kakor tudi določil termin kampanje, ki se prične prvega januarja in se konča zadnjega maja. Nagrade za kampanjo boste pa ve določile. Meseca septembra sem se uradno udeležila zvezinega dneva v Clevelandu, ki je bil prirejen od clevelandskih podružnic. Tega sestanka se je udeležilo tudi večje število ostalih gl. odbornic, zakar jim vse priznanje. Takile shodi in sestanki so velikega pomena in dobra reklama za Zvezo. Po vašem naročilu sem nabavila zlat prstan s zvezinim znakom za prejšno gl. odbornico sestro Baro Kramer, ter ga ji poslala za rojstni dan skupno s darilom trinajstih dolarjev — njeno ljubo številko -—• ter sem tako, upam, ustregla vaši želji, da se nagradi to pridno in vneto zvezino članico in trinajstletno glavno odbornico. Ker letos praznujemo petnajstletnico Zvezinega obstanka, priporočam, naj bi v decembru Zarja izšla v slavnostni in povečani obliki, Zveza bi pa naj izdala “Kuhinjsko knjižico,” z navodili za prireditev jedil in kuhinjskimi ter gospodinjskimi nasveti in to v obeh jezikih. — Na to idejo sem prišla, ker me večkrat kakšna članica vpraša, kako se ta ali ona dišava v angleščini imenuje, da bi jo lahko kupila in istotako povprašujejo mlade gospodinje, kako se napravi dobra potica, štruklji, krofi, in druge take slovenske delikatese. Knjižica, ki bi vsebovala vse to, bi ustrezala tako mladim kot starejšim, Zveza bi pa doprinesla lep del k slovenski kulturi v Ameriki, ker kolikor je meni znano, taka knjižica še ni bila izdana med nami. To skončuje moje poročilo današnji seji gl. odbora. Vsem skupaj najlepši pozdrav! MARIE PRISLAND. Poročilo gl. predsednice sprejeto. * * * POROČILO GLAVNE TAJNICE Najprvo najlepše pozdravljene vse odbornice zbrane na današnji seji! Želim da bi ta seja prinesla mnogo dobrih sklepov za bodočih šest mesecev. Danes sem vam podala račun zadnjih šest mesecev. Uvidele ste, da smo mesec za mesecem lepo napredovale, le v decembru je bil primanjkljaj za svoto $686.41 v stroškovnem skladu. To je bilo za pričakovat, ker dohodkov je bilo prav malo vsled prostega asesmenta, katerega je organizacija podarila vsem članicam rednega in družabnega oddelka. Po številnih pismih od naših tajnic uvidevam, da je bila ideja zelo učinkovita in članice so hvaležne glavnemu odboru za ta sklep, ki je bil odobren pred šestimi meseci. Po mojih mislih je to zasluga glavne predsednice gospe Prisland, ki je tozadevno resolucijo predložila glavnemu odboru, katera je bila z veseljem sprejeta. Spominjam se, ko je bila resolucija sprejeta na glavni seji so mi nekatere odbornice v šali rekle, da bo šla glavna tajnica lahko na dopust v decembru, ker ne bo dela v glavnem uradu z mesečnimi poročili podružnic in asesmentom. Toda temu ni bilo tako. V decembru sem imela več dela kot običajno in to z odgovori na pisma od tajnic, čeravno so čitale v Zarji, da je v decembru prost asesment, kajti pisale so na glavni urad ako je resnica, da je asesment popolnoma opuščen za odrasli oddelek, ker so hotele biti v tem oziru sigurne. Druge zopet, so poslale ves asesment in nekatere prispevek za Zarjo itd. Na vse te negotovosti sem morala odgovarjati in jim sporočiti, kako se ravnati in da imajo denar, ki so ga poslale v dobrem v glavnem uradu, kar bodo lahko poravnale pri januarskem poročilu. V tem letu praznuje Zveza 15 letnico obstanka. V preteklih 14 letih je imela Zveza zelo lep uspeh. V teh letih je bilo mnogo napredka za kar gre zasluga našim pridnim članicam, katere so se potrudile s pridobivanjem novih članic v našo sredo. Da pa ostanejo imena marljivih članic za vedno v spominu, bodo zapisana' v častni knjigi naše organizacije Napravila sem imenik vseh agitatork od ustanovitve Zveze do 1. januarja, 1941, kjer je opisano kaj in koliko članic je vsaka pridobila tekom vseh 14 let. To bo odslej trajen rekord v glavnem uradu. Pregledala sem vsa poročila od začetka, še izza časa prve glavne tajnice Mrs. Gottlieb ter vsako prošnjo sproti preizkala in zapisala ter uvrstila po številki njene podružnice in po njeni zaslugi začenši od pet članic naprej. Vsi ti podatki bodo na razpolago našim tajnicam in pa tudi članicam ako želijo pisati na glavni urad za pojasnilo koliko novih jim še manjka do števila 50, ker s tem številom postane agitatorka častna članica Zveze. Sicer pa bom med dobo kampanje poročala v Zarji imena vseh članic, ki so pridobile 20 ali več članic do številke 50. S tem poročilom bo vsem znano koliko jim še manjka, da postanejo častne članice. Častna knjiga je zelo važnega pomena za našo organizacijo kar mi je dalo mnogo mnogo dela, ker je bilo treba pregledati prošnje od enajst tisoč članic in to ni malenkost. Moja želja je, da bi vse postale častne članice, kajti Zveza zna ceniti delo pridnih članic. Članice, ki spadajo v častni red, namreč, tiste, ki so pridobile 50 novih članic ali več bo pa poročala v Zarji glavna predsednica Mrs. Prisland, katera je imela tudi mnogo truda s tem, da je vse uvrstila, kar ostane najlepši spomin na delovanje vsake posamezne članice in na katere zasluge lahko vsaka ponosno zre. Pričela sem tudi beležiti imena vseh umrlih članic od početka organizacije do danes, v posebno knjigo, kar upam imeti gotovo do prihodnje glavne seje. Doslej ni bilo tega seznama, kar se pa meni vidi potrebno. Uvrstila bom po redu tudi vse bonde, katere lastuje naša Zveza od začetka kupovanja bondov, da bomo imele popolen rekord. Na obvestilo blagajniškega oddelka iz Chicage (Treasury Department), kjer je glavni stan za pobiranje “internal revenue”, se je oglasil v našem uradu federalni uradnik, ki je pregledal vse naše račune od leta 1937, 38, 39 in 1940. Dasiravno smo se prostovoljno javile že pred leti po prejšnji glavni tajnici, pa nismo prejele nobenega pojasnila. Tudi na moj osebni obisk na tukajšni urad pred letom dni glede obveznosti za ta davek ni bilo odgovora, čeprav so mi obljubili sporočiti. Šele, ko je glavna predsednica pisala glede tega na pristojno mesto so poslali zastopnika v naš urad. Ker vodi vso nadaljno korespondenco v tem oziru glavna predsednica, nam bo gotovo ona danes natančneje raztolmačila. Kampanja—Ko se je v oktobru mudila v glavnem uradu na izvanredni seji izvrševalnega odbora glavna predsednica, je imenovala mene za načelnico jubilejne kampanje ter za pomočnice glavno blagajničarko Mrs. Muster, in nadzornice Mrs. Tomažin, Mrs. Otoničar, Mrs. Lenich in Mrs. Seelye. Prav nič se nisem veselila tega imenovanja, kajti zavedala sem se kaj vse me čaka, ker sem imela v tem izkušnje pred leti, ko sem bila kampanjska voditeljica. Toda, ker praznuje Zveza letos 15 letnico, kar je mnogo pomena za našo organizacijo, sem prevzela ter bom storila vse v moji moči, da bo kampanja uspešna. Vem, da je težka naloga in ne bom pričakovala tolikega odziva kot smo imele pri kampanji lansko leto, toda, ker imam izvrstne pomočnice, namreč naše glavne odbornice gospe Muster, Tomažin, Otoničar, Lenič in Seelye, zato bo breme razdeljeno. Štiri imenovane so že več let v častnem redu, kar znači, da so že pred leti pridobile vsaka več kot 50 novih članic. Naša glavna blagajničarka gospa Muster se je pa izkazala v zadnji mladinski kampanji, kako zna biti agilna in zato je upati za najlepši zaključek sedanje kampanje, ker pomočnice so vse neumorne delavke za Zvezo. V tej kampanji se bomo obrnile za pomoč do naših zvestih tajnic, blagajničark in zapisnikaric pri podružnicah. Ravno tako kot so bile med prvimi v Zlati kampanji naše predsednice in podpredsednice, bodo to pot šle na agitacijo gori imenovane odbornice. S tem ni rečeno, da ne prosimo za pomoč tudi naše predsednice in ostale odbornice, ker pričakujemo, da bodo storile svojo dolžnost ravno tako kot so v prejšnji kampanji tajnice in ostale odborni- ce. Druga drugi naj pomagajo pa je uspeh zagotovljen. V spomin 15 letnice naše organizacije bom jaz kot voditeljica kampanje podarila k raznim lepim nagradam, ki bodo razpisane za pridne agitatorice, osebne nagrade in sicer v svoti $15. in to po sledečem redu: $5. prejme tista članica, ki bo ustanovila podružnico št. 101 z najmanj 15 članicami, toda s pripombo, da/ mora biti podružnica izven okraja, kjer že imajo podružnico v isti naselbini. Poleg te nagrade bo dotična prejela od Zveze še posebej $5. za ustanovitev nove podružnice kar se izplača za vsak tak slučaj. Dalje podarim $5. najbolj pridni tajnici, ki bo med kampanjo pridobila največ novih članic in tretjo osebno nagrado $5. pa dobi najbolj pridna članica v času kampanje. Še posebno nagrado prejme od mene tista odbornica ali članica, ki bo v marcu pridobila največ novih članic. Prejela bo posebni spomin. (Op. urednice: v marcu praznuje naša gospa glavna tajnica svoj rojstni dan in bi bilo res velikega pomena, če bi se tajnice potrudile posebno v tem mesecu njo razveseliti s novimi članicami in ji poslale za njen rojstni dan imena novih članic.) Upam, da se bodo naše tajnice, blagajničarke in zapisnikarice v polni meri odvzale prijaznemu vabilu za sodelovanje in vsestransko pomoč. Poseben apel podajam na glavne odbornice, ki niso še članice častnega reda, da se potrudijo za to izredno čast v letošnji jubilejni kampanji. V septembru sem se na povabilu Ohijskih kadetk udeležila zvezinega dne v Clevelandu v družbi naših jolietskih kadetk in članic. Bilo je zelo zanimivo in lepo za kar se zahvalim vsem, katere so imele delo s velikimi programi in posebno pa urednici, Mrs. Novak. Moja želja je, da bi se ob takih velikih proslavah odzvali vsako leto vsi tisti, katerim je le mogoče, kajti užitek je imeniten in obenem reklama plodonosna za našo organizacijo. Predno končam imam pred vami še eno prošnjo. Naš seštevalni stroj ne odgovarja današnjim številkam v premoženju. Ta stroj je bil kupljen že rabljen po prvi tajnici Mrs. Gottlieb, takrat je bilo menda približno 2,500 članic ter v blagajni okrog pet tisoč dolarjev, danes pa imamo približno sto tisoč več in je toliko več za seštevati na stroju. Rada bi imela takega, ki bi odgovarjal za prihodnjost naše organizacije. Rabim tudi še eno železno shrambo za važne listine “file”, kajti nabralo^ se je mesečnih poročil več kot je prostora in isto je mnogo korespondence in prošenj za nove članice, ki mora biti v redu shranjeno. Upam, da boste odobrile to mojoi potrebo' za kar vam bom hvaležna. Želim se zahvaliti najprvo naši glavni predsednici za njeno vsestransko pomoč, glavni blagajničarki, in urednici za sodelovanje, s željo, da bi imele v prvi polovici leta 1941 mnogo uspehov. JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. Poročilo gl. tajnice sprejeto. * * * POROČILO GLAVNE BLAGAJNIČARKE Spoštovane glavne uradnice! Prišel je čas za poročat o mojem poslovanju zadnjega polleta. Najboljše bom povedala če rečem: Številke govore kako lepo naša organizacija napreduje! V veselje je delo, ko se vidi kako močno se razvija Slovenska ženska zveza širom Amerike. Dosegle smo številko 100 pri podružnicah in blagajna šteje $104,181.26. Ker sem ravno pri številkah je na mestu, da povem skupno svoto stroškov in dohodkov v zadnjem pol-letu. Skupnih dohodkov je bilo $15,564.75 in stroškov pa $11,854.55. Torej je preostanek $3,710.20 za zadnjih šest mesecev leta 1940. Strinjam se s finančnim poročilom glavne tajnice Josephine Erjavec, zato ne bom istega ponavljala. Lansko leto smo imele dva velika Zvezina dneva in prvi je bil romanje 21. julija, ko smo se skupno podale na griček v Lemont in drugi je bil mladinski tabor v Clevelandu, Ohio. Uverjena sem, da bi imele tudi letos lep odziv ob enakih prilikah, ker vse, ki so prisostvovale lansko leto, bodo gotovo tudi letos. Dobro vem, da sta ta dva dneva ostala v najlepšem spominu vseh tistih, ki so se udeležili in ki to radi ponovili tudi v tem letu. Zato priporočam, da bi se praznovalo Zvezine dneve v obširnem načinu, ker naše članice zanimajo lepi izleti. Končno je moja iskrena želja, da sedanja jubilejna kampanja prekosi vse prejšnje s številom novih članic. Potrudila se bom po svoji najboljši moči, da bo uspeh čim večji! Vas vse skupaj sestrsko pozdravljam, JOSEPHINE MUSTER. Poročilo gl. blagajničarke sprejeto. • * a POROČILO PRVE GLAVNE NADZORNICE Račune glavne tajnice, blagajničarke in urednice sem pregledala z ostalim glavnim nadzornicam ter našla vse v redu. Kakor razvidim šteje naše premoženje $104,181.26. Pač lep napredek akoravno smo zadnji mesec poklonile lepo svoto našim članicam v obliki prostega asesmenta. Kot članica finančnega odseka sporočam, da smo v mesecu oktobru naložile na Federal Savings and Loan Ass’n, of New York en tisoč dolarjev. Ker imamo na čekovnem računu svoto $4,264.65, bomo danes gotovo ukrenile da se del te svote naloži na obresti. Glavna tajnica me je obvestila, da sem tudi jaz imenovana v kampanjski odbor, zato obljubim, da bom z veseljem sodelovala z vodstvom ter storila vse v svoji moči, da se bo jubilejna kampanja uspešno obnesla. Potrudila se bom zainteresirati odbornice moje podružnice za mladinski oddelek kakor tudi za napredek v odraslem oddelku. Upam, da bo letošnja kampanja isto uspešna kot je bila zlata kampanja lansko leto. Želeč naši organizaciji mnogo uspeha ter srečen izid jubilejne kampanje! MARY TOMAŽIN. Poročilo sprejeto. * * * POROČILO NADZORNICE MARY OTONIČAR Spoštovane glavne uradnice zbrane na polletni seji v glavnem' uradu; Sprejmite najlepše pozdrave in voščilo za srečno novo Jeto napolnjeno z1 blagoslovi za vse članstvo in našo Zvezo. Zelo mi je žal, ker se ne morem osebno udeležiti glavne seje in to radi moje bolezni. Že tri mesece me muči revmatizem na nogi in to pomeni, da moram biti največji del časa doma. Na seji me bo nadomestovala gospa Josephine Seelye, ki je naša glavna namestnica. Vem, da boste zadovoljne ž njo, ker ona je razumna in| agilna pri naši Zvezi. Želim, da bi letošnja kampanja prekašala vse dosedanje, ker se vrši ravno za proslavo 15 letnice obstoja SŽZ. Svetujem, da bi odločile malo boljše nagrade, da bo še bolj vleklo k napredku. To pa zato, saj veste, ker bo tajniška, blagajničark in glavnih nadzornic kampanja in mi je mnogo na tem, da se reši čast našim naslovom. Tajnice^ imamo res najožjo dotiko z članstvom in treba bo posvetiti nekoliko več časa s vsako članico in jo' nagovoriti, da privede v naš krog svoje znanke in prijateljice. Akoravno vsaka kampanja pobere mnogo kandidatinj, pa je polje še veliko za agitacijo. “Vsaka po svoji najboljši moči” je lepo geslo za nas vse in Bog daj, da se to uresniči posebno v tem letu! Z vdanim pozdravom, MARY OTONIČAR. Lepo pismo nadzornice Mary Otoničar vzeto v nazna-nje. Navzoče odbornice obžalujejo, ker je odsotnosti kriva ■bolezen in upajo kakor tudi želijo, da se gospa Otoničar kmalu pozdravi. * * * POROČILO NADZORNICE MARY LENICH Glavna nadzornica Mary Lenich, navzoče prisrčno pozdravi v imenu Minnesotskih podružnic posebno od št. 19 in 65 ter pove, da ima naročilo izreči zahvalo za božično •darilo od Zveze v obliki prostega asesmenta v decembru. Poroča da je našla knjige gl. tajnice, blagajničarke in upravnice v najlepšem redu in se vsa poročila soglašajo. Dalje obljubi: “Poskušala bom ustanoviti novo podružnico v Minnesoti in delovala bom nato, da bo moja država spet aktivna v prihodnji kampanji. V ta namen sem tudi jaz pripravljena prispevati svoj čas in trud. Obiskala sem mnogo podružnic v Minnesoti, ki so me povabile na sejo in z veseljem sporočam, da vlada med članicami sloga in najlepši sporazum. Želim, da bi organizacija imela najlepši uspeh v sedanji kampanji in da bi država Minnesota pri- dobila vsaj 150 novih članic v svoj kredit. Zato se obračam do vseh odbornic in podružnic za sodelovanje.” MARY LENICH. Poročilo sprejeto. • * * POROČILO NAMESTNICE JOSEPHINE SEELYE Najlepše pozdrave prinašam od vseh clevelandskih podružnic in glavnih odbornic kakor tudi od naše glavne odbornice Ane Petrič iz Warren, Ohio. Veseli me, da imam priliko osebno posetiti prvo glavno sejo tega leta, oziroma prvo sejo odkar sem bila na konvenciji izvoljena za namestnico glavnim nadzornicam. Obžalujem, da je gospa Mary Otoničar rahlega zdravja zadnje mesece in se ni počutila dovolj zdravo za na pot. Želim, da bi kmalu popolnoma okrevala, da pride lahko prihodnjič med vas. Pri pregledovanju računskih knjig sem našla vse račune v redu in soglasu. Moje priznanje glavni tajnici, blagajničarki in upravnici za skrbno in zmožno poslovanje. V zadnjem letu sem posetila razne prireditve naših podružnic in se tudi udeležila romanja v Lemont v mesecu juliju. Tudi v bodoče bom vedno z veseljem delovala za napredek organizacije in naših podružnic. Apeliram na vse naše odbornice in članice, da bi se potrudile še boljše in v večjem obsegu kot smo se v prejšnjih kampanjah. Za svojo osebo obljubim najboljšo pomoč kar mi bo mogoče in upam, da bo vsa država Ohio pokazala svoje veliko zanimanje za lep zaljuček jubilejne kampanje, da bomo med prvimi. Želeč, da bom imela zopet priliko biti med vami v bližnji bodočnosti, ostajam, S sestrskim pozdravom, JOSEPHINE SEELYE. Poročilo sprejeto. act * * POROČILO UREDNICE-UPRAVNICE “ZARJE” Najlepše pozdrave izvrševalnemu in nadzornemu odboru! Želim vam prav zanimivo zborovanje. Doslej je še vsaka pol-letna seja prinesla mnogo koristnih zaključkov, tako je upati, da bo prva seja v letu 1941 blagoslovljena z mnogimi uspehi za Zvezo kot članstvo. Delo v uredništvu kot v upravi je bilo zadnjega polleta vsestransko zadovoljivo. Dopisovalke so pridno poročale o aktivnostih pri podružnicah in to v angleškem kot v slovenskem delu “Zarje.” Zadnjih šest mesecev je bilo priobčenih približno 425 dopisov v obeh jezikih. Samo v decembru je bilo 92 dopisov v obeh delih, kar gotovo znači zanimivost za napredek podružnic in Zveze. Ob tej priliki izrekam zahvalo vsem cenjenim sotrudnicam in zlasti tistim, ki so skrbele, da je bil vsak mesec dopis od podružnice, članice so se že tako privadile, da, so naravnost razočarane, če ne najdejo dopisa od podružnice, kamor spadajo, toda v zadnjih mesecih je bilo le nekaj podružnic od katerih ni bilo dopisa, kar je gotovo dobro znamenje. Odlično mesto v naši Zarji zavzema naš spoštovani duhovni svetovalec č. g. Milan Slaje, in njegovi podučljivi članki so velike vrednosti za naše bralce in bralke, posebno v teh resnih časih. — Naša glavna predsednica, gospa Marie Prisland, kot vselej, zvesto prispeva važen del vsebine z lepimi članki in zgodovinskimi podatki. Glavna tajnica, gospa Josephine Erjavec, ima tudi v vsaki številki lepe članke in dopise poleg uradnih poročil. Potem pride naš prosvetni odsek: Emma Shimkus, Frances Ponikvar, Frances Sušel in Ana Petrič, ki zbirajo zanimivo tvarino, ki služi v poduk in izobrazbo članic. Vsem tem kakor tudi ostalim glavnim odbornicam, najlepša pohvala in zahvala s željo, da ostanejo isto vneti sotrudniki Zarje tudi v bodočnosti. Dalje ima “Zarja” vrlega pisatelja g. Leo Zakrajška, ki je v preteklem letu podajal zanimive zapiske iz potovanja v stari domovini. Naš urad je prejel mnogo pohvalnih opazk o njegovih izvirnih poročilih in člankih, od katerih smo dobili mnogo užitka in točnih pojasnil. Zarja je ponosna na sotrudnika g. Zakrajška in mu najlepša hvala! V decembrski izdaji je bil zaključek lepih člankov, oziroma opisovanje potovanja po Evropi izpod peresa gospodične Evelyn Fabian. Bilo je vseh skupaj 26 člankov, začenši v novembru, 1938. Naše mlade članice kot starejše so s zanimanjem sledile potovanje od začetka do konca in dobile mnogo lepih vtisov. Zarja ostane trajno hvaležna gospodični Fabian za nesebično delitev lepih doživljajev in izobrazbe, katere je izkusila na potovanju. Priporočam, da bi ji poklonile majhen honorar v priznanje. Dalje ima Zarja veliko pomoč in članstvo vredno korist od lepih prispevkov gospe T. K., kateri smo prav iz srca hvaležni za sodelovanje. Priznati moram, da so pisateljice kot je gospa T. K. kot zlati zaklad našemu ženskemu mesečniku. Gdč. Frances Bogovich je tudi zvesta člankarica v angleškem delu. Ob tem času poklanjam vso pohvalo za poljudno vsebino naše Zarje gori omenjenim sotrudnikom in sotrudni-cam skupno z iskreno zahvalo od celokupnega članstva Zveze in bralcev lista. Bog daj vsem zdravje, da bi še nadalje ostali naši zvesti pisatelji in pisateljice. Sedaj pa še nekoliko o upravništvu. Zadnje mesece dobimo le poredkoma pritožbo, da se eni ali drugi izgubi, namreč, da ne prejema redno Zarje. Meseca novembra so prejele vse tajnice odtis imenika, ter bile prošene, da istega pregledajo in nam vrnejo s popravki. Čeravno je že tri mesece od tedaj, pa niso še vse tajnice vrnile popravke, kar mogoče pomeni, da je vse v redu. Od drugih, je pa prišlo precej popravkov, katere smo takoj uvrstili. Seveda pri tolikšnem številu pridejo vseeno od časa do časa zmešnjave, kar pa se lahko takoj popravi samo, da dobim sporočilo ali od prizadete članice ali pa od tajnice. V zadnjem poročilu je bilo obljubljeno, da se bo poskusilo dobiti kaj več oglasov in s tem opomoglo naš upravni sklad iz katerega črpamo izdatke za klišeje, to so slike v Zarji in za druge uradne potrebščine. Poslana so bila pisma na vse podružnice v katerih se je prosilo, da skušajo nabrati vsaj nekaj oglasov za božično ali novoletno izdajo. Nekaj naših zvestih odbornic je ugodilo tej želji in so se potrudile prav pridno in tem smo zelo hvaležni. Toda ni pa bilo tistega odziva kot se je pričakovalo. Vsaka je poslala izgovor, da prihodnjič itd. Seveda, to pomeni, da naš upravni sklad hira in kakor bi rada, ni bilo mogoče pokriti vseh izdatkov iz dohodkov za oglase v zadnjem polletu in zato bo treba račun poravnati iz glavnega sklada. Lepo prosim, da bi v bodoče bilo dovoljeno, da se lahko računi pošljejo vsak mesec na glavni urad za izplačitev in kakor hitro bo upravni sklad dovolj močan za kritje izdatkov se bodo vsi računi krili iz istega kot je bila navada v preteklosti. Upravnici bi bilo najljubše, da bi bilo dovolj oglasov za vse izdatke, toda za ta čas se mora najti druga pot. Tiskarna Ameriška Domovina, kjer se tiska naša Zarja nam vedno nudi prijazno postrežbo kakor tudi lično delo. Pripomniti moram, da odkar je bila podpisana zadnja pogodba z tiskarno, je cena na papirju za precej odstotkov višja, toda to je izguba za tiskarno in dobiček za nas. Zate priporočam, da damo temu podjetju prednost pri vseh tiskovinah in isto naj bi upoštevale tudi naše podružnice, ker ni več kot pošteno, da storimo svojo dolžnost napram tistim, ki so dobri do nas. Račun uprave o green, yel-and blue most popular. Open toes and wedge heels are combined into fie,v.®ra[. new and interesting styles while high heeled slippers stick to linen and kid combination of tan and beige or the ever popular all white shoe. Paisley prints and doeskin will also be used for pumps and the built up type of slipper. OMELET 2 eggs, beaten rounding separately % cup milk 1 tbsp. flour, Salt Beat whites of eggs very stiff. In another pan beat yolks of eggs, add milk and beat again. Add salt and flour mixed in a little of the milk. Fold whites of eggs into mixture carefully. Heat butter in frying pan or omelet pan. Put in omelet. Cover and cook slowly until done. Fold and serve at once on hot platter. Garnish with parsley. LADY BALTIMORE CAKE Vz cup butter 1 % level tap. 1 cup sugar baking powder % cup milk 3 whites of eggs 1 % cups flour Measure all ingredients accurately. Beat butter to a cream and beat in the sugar gradually. Then add alternately the milk and the flour and lastly add the whites of eggs, beaten dry. Beat the mixture thoroughly 3 to 5 minutes; turn into prepared pan and let stand 3 to 5 minutes before baking. Bake in 2 layers about 18 minutes. FROSTING 1/3 cup chopped nuts 2 figs, cut fine V'i tsp. vanilla extract 1 cup sugar Vz cup boiling water 1 white of egg 1 /3 cup chopped raisins Make a “boiled frosting” of the sugar, water and egg; add the fruit and vanilla and use as filling and frosting. A man doesn’t fall in love with the woman he understands, but with the woman who understands him. BROILED FISH Split the fish down the back and wipe as dry as possible. Sprinkle with salt and pepper; place, skin side down, in a well-oiled broiler. Broil, turn skin side up just long enough to make it brown and crisp. Serve spread with melted butter and chopped parsley. FRIED OYSTERS Drain the oysters in a sieve and examine each for bits of shell. Dry. Season with salt and pepper, then egg and crumb and fry in deep fat. BAKED EGGS Break desired number of eggs in baking dish. Cover with cream, dot with butter, season, and sprinkle with cracker crumbs. Bake 10 minutes. SPANISH RICE 2 tbsp butter 1 /3 cup minced 2 cups canned onions tomatoes 2 minced green 1 cup unpolished peppers rice 2 cups boiling 1 tsp. salt water % tsp. pepper Cook onion and pepper in melted butter. Add tomatoes, water, and seasonings, and bring to a boil. Stir in rice and cook until tender. COLESLAW Cut cabbage not too fine, salt and pepper, chill. Make dressing of following: 2 beaten eggs, 5 tablespoons strong white vinegar, 3 teaspoons prepared mustard, 2 teaspoons malted butter. Heat over fire, but do not boil. Cool. Just before serving mix with cabbage. Garnish with slices of hard boiled egg. BREAD AND CHEESE CUSTARD 4 slices bread, 1 tsp. salt buttered 3 eggs 2 cups scalded % cup grated cheese milk pepper Put buttered bread into baking dish and sprinkle each slice with grated cheese. Beat eggs slightly and add salt, pepper and milk. Pour over bread and bake, setting dish in pan of hot water, until custard is done. DESSERT For a dessert that will fool and please your family, cut squares of cake about the size of a slice of bread. In the middle put a half peach or apricot, rounded side up, and around this pile whipped cream. This will look like a poached egg on toast. APPLES I never peel the apples for applesauce or apple butter. The best part is under the skins. Wash—remove stems, blossom ends and brown spots and cut in quarters. You will also save much time by not peeling them. Applesauce will also have a nice color if skins are red. Put through a sieve. FIRE You may never have had a pan of boiling fat catch fire, but accidents happen. Just throw salt on the fira and it will soon go out. EGGS Add chopped parsley or chives to beaten egg used as coating for breaded chops, etc. Imparts a delicious taste and fragrance. If an egg is strictly fresh it will, when placed in a pan of water, lie on its side at the bottom of pan. If stale it will stand on end, and if very old, will rise to the surface. PRACTICAL HINTS When you buy sheets sew tapes on which the sizes of the sheets have been marked in indelible ink. Doing so will be a great help in identifying the various sizes of sheets. A novel bread to be served with soups, salad or tea may be made by fashioning dough into one-inch balls, rolling the balls into strips one-fourth of an inch thick and tieing a knot in each strip. Windows which provide plenty of light and a pleasant view do much to make a kitchen cheery and comfortable for the homemaker. Growing plants or a bird in a cage inside the kitchen, or a feeding tray for birds placed outside are added attractions. A comfortable stool or a cushioned chair will make culinary tasks much easier. List birthdays and anniversaries by the month and the proper day. On the first of each month look at the list and purchase all gifts and cards for th