8554 A
60 L00200
OSREONJA KNJIŽNICA
PRIMiukSKI DNEVNIK
Poštnina pličana v gotovim /->	»•
Abb. oostale 1 grupo.	Vjtilia i(l(l lil*
Leto XXXIV. Št. 81 (9993)
TRST, četrtek, 6. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2b. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je laskal v tiskarni ..Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ..Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO ČETRTEM SPOROČILU RDEČIH BRIGAD
V v
DEMOKRSCANSKO VODSTVO ZNOVA ZAVRNILO VSAKRŠNO MOŽNOST POGAJANJ S TERORISTI
Kljub pogumnemu sklepu pa je v stranki občutiti znatno napetost - Aldo Moro ni moralno odgovoren za vsebino pisem
RIM — Z drugim Morovim pismom se jc položaj bistveno spremenil. Politične stranke so sicer znova zavrnile izsiljevanje terori-8‘°v. vendar, -e so besede iste, je vzdušje bolj dramatično. Dokler niso rdeče brigade poslale svojega četrtega sporočila, so vsi upali, da teroristi ne bodo žrtvovali Mora, pa čeprav je njihov očitni cilj izpodkopati temelje državi in njenim demokratičnim ustanovam. Sedaj Jv upanje dejansko splahnelo in vsi občutijo dramatično težo more-ditnega krvavega zaključka.
Še posebno so posledice dramatičnega Murovcga poziva opazne v krščanski demokraciji, pa čeprav se vsi dobro zavedajo, da jc ugrab-'Jeni državnik pisal pod prisilo in da ni bil povsem priseben. Vodstvo 'ečinske stranke, ki se je sestalo včeraj opoldne na Trgu Gesti je si-Cer znova poudarilo, da ne pristale na pogajanja z rdečimi brigada-"J1 jn Pribilo, da Moro ni in ne mo-ve biti moralno odgovoren za vse-611,0 svojih pisem. Kljub pogumnemu sklepu pa naj bi po mnenju ne-Liter'^ k°mei'tutorjev demokrščan-, voditelji bili na robu živčnega zloma, še zlasti napet in utrujen Cal bil tajnik Zaccagnini, ki ga Je Moro v svojem torkovem pismu Posredno obtožil, da je odgovoren
za njegovo tragedijo. Prijatelji in sodelavci skušajo sicer pomagati tajniku, vendar pa naj bi obstajala nevarnost, da bi se Zaccagnini odločil za nepremišljeno potezo (govori se celo o odstopu), da si ne bi prevzel odgovornosti za hudo odločitev.
Včerajšnje srečanje, katerega so se poleg Zaccagninija udeležili še Galloni, Gaspari, Andreotti, Cossi-ga, Piccoli, Bartolomei in Fanfani, je dokaz, da demokrščansko vodstvo ne verjame v verodostojnost pisem državnika, ki je že dvajset dni u-jetnik teroristov in žrtev ostrega psihološkega pritiska. Taka odločitev pa je stranko drago stala, saj najožji Morovi sodelavci, dasi po-
vsem soglašajo s sklepom, ne prikrivajo svoje jeze zaradi nepopustljivega stališča ostalih strank in še zlasti komunistov.
Kaže nadalje, da je povsem spodletela možnost pogajanja s posredovanjem Vatikana, saj je zahteva po .(obojestranski zamenjavi jetnikov*, ki so jo brigadisti vsilili Mo-ru, nesprejerhljiva. Tako je tudi sveta stolica, ki je že večkrat potrdila svojo pripravljenost za posredovanje, v svojem glasilu Osserva-tore romano včeraj poudarila, da ne bo sodelovala pri pogajanjih za morebitno osvoboditev zaprtih bri-gadi tov. Vsi sicer priznavajo, da je torkovo pismo avtentično, vendar rdeče brigade so s svojo zločinsko strategijo razblinile upanja in dvome prejšnjih dni.
Teroristična organizacija skuša povzročiti razkol v krščanski demokraciji, ne da bi v zameno jamčila za'ugrabijenčevo življenje. Nasprotno, obstaja celo nevarnost novih a-tentatov, stalno obsipanje javnosti s sporočili pa je očitno namenjeno
PREISKAVA O UGRABITVI ALDA MORA
Sodnik Melisi znova zaslišal očividce terorističnega atentata
Danes bo najbrž zaslišal domnevna pribočnika brigadistov
RIM — Javni tožilec Luciano In-'olisi, ki vodi preiskavo o ugrabitvi Predsednika krščanske demokracije ('•da Mora, je včeraj zopet zasli-8a' 16 očividcev podlega atentata. Y Slavnem je šip, za ljudi, ki biva-■1° v Ulici Fani, kjer so brigadisti Pripravili krvavo zasedo. Kaže, da včerajšnja zasliševanja, o katerih ni bilo mogoče zvedeti ničesar, sodijo v okvir priprav na jutrišnje zasliševanje Rocca Uga Bevilacque in Lorette Poggi. Oba je policija are '•rala v ponedeljek med sistematičnim prečesavanjem rimskih četrti ln ju obtožila združevanja v prevratniške namene. Bevilacquo, ki J® že imel nekajkrat opravka s pra yico> sumijo kot enega možnih «pri-Počnikov* rdečih brigad.
Aretacija Bevilacque in Poggije--e’ , tudi ostalih domnevnih levi-'aeskih izvenparlamentarnih aktivi-ov, ki so ravno tako osumljeni ~!Vževanja s prevratniškimi cilji, v novo taktiko boja proti tero-istom, ki že več let okrvavljajo »k«?. 'n ^ so Pred tremi tedni u-« . tli predsednika KD. Po oceni tih k.t0valcev terorosti, ki naj bi , 0 vseSa skupaj le nekaj sto-n. lahko žjvij0 v ilegali in kujejo ra* 2'°dinske naklepe, ker lahko vole a^° na P°m°č in kritje znatno n™ e P4’8® somišljenikov, tako ime-hi V>a,J!b Pribočnikov. Le-ti naj ne „ J* militarizirani kot pravi bri-»i-i.« i 'n na-i W opravljali le po-tawanSae nyi°8e kot so širjenje le-NitkV’ kurirsko službo in podobno, ven °Va Porn°č Pa je vsekakor bist-j . e®a pomena za teroriste, saj jim s-an * om,)Sočajo življenje v ile-tia Jv bi laliko prebili ta zaščitni kan’ i b’ Preiskovalci naredili velik hi' j naPrej v preiskavi in obenem zadali zelo hud udarec teroristič
™ organizaciji.
kj ,.vynimo se k Bevilacqui. Fant, živi že nekaj let v Milanu, je skik Sp!?a Pristaš skrajnodesničar-žiin ,®bani, nato pa se je pridru-«n . s*cr»jnl levici, točneje skupini arprPe °Peraios>- Leta 1974 je bil tenti80 Po spodletelem poskusu a-zar/r Po^oeje s° Sa znova zaprli Nat ■ oedovoljene posesti orožja, iinit Je nePojasnjeno izginil in po-Ja mu ni več prišla na sled, daje fant živel v Milanu in je bil šk« en korektor pri založni-.. ™ Podjetju Sonzogno. Njegova ročenka Orietta Poggi pa doslej imela opravka s pravico. Polici-ne )° je priprla le, ker naj bi nje-
j.	.Poteze ustrezale opisu ženske, 1(* P° Pričevanju očividcev sode-
,a Pri napadu na Mora v Ulici za J* a *n naj bi nekaj dni pred edo kupila uniforme pilotov. n ..Of^tvo rimskega Digos (bivšega jo /Jonesa urada) je medtem posla-hi.^u vu poročilo o ponedeljkovil) sumi• Preiskavah in o aretaciji o-van' tlCev’ 80 obtoženi združe-a 6j.a v prevratniške namene. Med štab an*m' naj bi bil tudi «glavni _ tako imenovane (.organizirane -ij.^omije*. Priprte je včeraj za-,. ai javni tožilec dr. Noto, ki vo-ni ^adevno preiskavo. Sodnik bo ral do danes zvečer potrditi pri-m Pa osvoboditi fante, o do-
k.	evn'. krivdi katerih, kot trdijo nikni , v dolgi vlogi, nimajo nobeni dokazov, (vt)
Konec meseca Husein v SFRJ
BEOGRAD — Na včerajšnji red ni tiskovni konferenci je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič sporočil, da bo na povabilo predsednika Tita konec aprila letos uradno obiskal Jugoslavijo jordanski kralj Husein. Kalezič je odgovoril tudi na več časnikarskih vprašanj.
Na vprašanje, na kaj se nanaša1 jo poslanice predsednika Tita voditeljem več arabskih držav, je Kalezič odgovoril: .(Predsednik Tito je v okviru običajne izmenjave mnenj z voditelji držav v poslanicah predsednikom Sadatu, Bumedienu, Asa-du in Gedafiju pojasnil svoje poglede na razvoj mednarodnih odnosov in zlasti na najnovejšo situacijo na Bližnjem vzhodu, povzročeno
V poslanicah je bil govor tudi o dejavnostih neuvrščenih držav.* Na dodatno vprašanje, če so se posla niče nanašale tudi na potovanje Tita v ZDA in Veliko Britanijo, je Kalezič odvrnil, da je Tito upošteval tudi pogovore s predsednikom Carterjem in premierom Callagha-nom.
Časnikarje je zanimalo nadalje, če se je poslanica, predsednika Tita, ki jo je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič v Moskvi izročil sovjetskemu voditelju Brež-njevu, nanašala tudi na vprašanja, o katerih se je Tito pogovarjal z ameriškim predsednikom Carterjem med obiskom v VVashingtonu. Časnikarji so pri tem opozorili, da je bil v tujem tisku to povod, da pišejo o Titovem posredovanju med ZDA in SZ. Kalezič je odgovoril, da se je Titova poslanica Brežnjevu nanašala na najvažnejša mednarodna vprašanja, o katerih se je, kot znano, Tito pogovarjal tudi s predsednikom Carterjem in z drugimi državniki
itali
tudi
izčrpavanju političnih sil in janskega javnega mnenja.
Po mnenju opazovalcev je verjetno, da Moro sploh ne ve, da so bila njegova pisma objavljena v vseh italijanskih listih. Obenem pa so komentatorji prepričani, da so brigadisti tudi tokrat najprej poslali sporočilo s svojimi zahtevami vladi po doslej še neznanih kanalih, in šele nato sredstvom javnega obveščanja. Zato se znova šušlja o morebitnih posrednikih, ki pa naj bi bili le navadni «poštni predali*. Končno glede torkovega pisma izvedenci sodijo, da predsednik KD sploh ne ve za smrt svojih spremljevalcev, sicer ne bi namignil na njihovo neučinkovitost.
iMede na stališča, ki so jih zavzele vse stranke, pa je očitno, da zaenkrat teroristi niso dosegli svojega cilja in niso povzročili razkola med demokratičnimi silami, saj se le te zavedajo, da bi bila pogajanja z izsiljevalci nedopustna napaka. To sta med drugim odločno poudarila komunistični voditelj Di Giulio in glavni urednik socialističnega glasila «Avanti» Paolo Vittorelli, ki je v svojem uvodniku med drugim zapisal, da «država ne sme popustiti, sicer se bo ta tragedija ponovila.* MINO FUCC1LLO
Senatni komisiji odobrili vladni dekret o spremembi zakona «Reale»
RIM — Senatna komisija je včeraj odobrila vladni dekret, ki spreminja norme zakona «Reale». Med spremembami je važna odprava politične konfinacije, ki jo bo nadomestil pripor za vse tiste, ki pripravljajo teroristične in prevratniške akcije. Ta norma je sprožila ostre reakcije predstavnika neodvisne levice in bivšega predsednika u stavnega sodišča Brance, ki je izjavil, da je ta člen v nasprotju z ustavo, saj ne morejo obsoditi nekoga zaradi njegovega prepričanja. Podprl ga je bivši sodnik senator Mario Valiante (KD), ki je med drugim dejal, da je bil zakon »Rea-le» nekaj izrednega in začasnega, medtem ko ga sedanji vladni dekret uvršča v splošno zakonodajo. Senator Luciano Bausi (KD) pa je izrazil zaskrbljenost, kako bo javno mnenje sprejelo ta dekret. Pripomnil je, da obramba življenja in demokratičnih svoboščin ne sme nasprotovati ustavi, ker bo dosegla čisto obratni rezultat: povečanje nasilja. Pripombe pa so zavrnili ostali senatorji KD, KPI in PSI, Med členi je tudi natančna obrazložitev primerov, v katerih agenti javne varnosti lahko uporabijo orožje za preprečitev hudih zločinov.
ZAKLJUČEN VIII. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
DEJANSKA MOČ ZKS JE V NJENI POLITIKI A VTENTIČNIH INTERESOV DELOVNIH UUDI
Kongres je izpričal popolno idejno, politično in akcijsko enotnost slovenskih komunistov v borbi za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja - Podpora politiki neuvrščenosti, dobrososedskih odnosov in skrbi za narodnostne manjšine - France Popit in Franc Šetinc ponovno izvoljena za predsednika CK ZKS oziroma za sekretarja predsedstva CK ZKS
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — S sprejemom resolucije, ki je akcijski program slovenskih komunistov za naslednje obdobje, s sprejemom dopolnjenega statuta ZKS, z izvolitvijo novega centralnega komiteja in njegovega predsedstva s Francetom Popitom na čelu ter nato z izvolitvijo na prvi seji predsedstva Franca Šetinca za sekretarja predsedstva CK ZK Slovenije ter ostalib članov sekretariata, s pozdravnim pismom predsedniku SFRJ Titu in z internacionalo, sc je včeraj po treh dneh intenzivnega in zavzetega dela tako v komisijah kot na plenarnih zasedanjih, končal 8. kongres Zveze komunistov Slovenije.
V svoji sklepni besedi je predsednik predsedstva CK ZKS France Po-
pit dejal med drugim:
»V teh dneh smo pregledali svoje delo, razmere in rezultate. Mislim, da smo lahko z njimi zadovoljni. Predvsem mislim, da je kongres izpričal popolno idejno, politično in akcijsko enotnost komunistov. To enotnost smo oblikovali in utrjevali v ustvarjalnem delu in borbi za nadaljnji razvoj naše družbe na temeljih socialističnega samoupravljanja in tvornega mednarodnega so-
delovanja na načelih enakopravnosti in neuvrščenosti.
Naš dosedanji družbeni in materialni razvoj ter rezultati našega boja nam že danes omogočajo, da je naša celokupna družbena aktivnost v vsakdanjem življenju usmerjena h konkretnemu ustvarjanju zgodovinskega cilja boja delavskega razreda, ki ga izraža geslo «Delu čast in oblasU. Krepi se samoupravni položaj delovnega človeka v naši družbi, krep, se njegova za-
vest in odgovornost za svojo usodo in usodo slovenskega naroda v socialistični Jugoslaviji. V tem je tudi izvor samozavesti, ustvarjalne moči in odgovornosti za naš skupni napredek, za razvoj materialnega in duhovnega blagostanja druž be. Delo kongresa je v celoti potrdilo, da se borba komunistov in vsčh subjektivnih sil že odvija v zavesti in v neposrednih prizadevanjih, da spremenimo dejansko odnose v svojem delovnem in življenjskem okolju na podlagi elementov dohodkovnih odnosov.»
V nadaljevanju je Franc? Popit še dejal: «Kongres je začrtal nadaljnje smeri v razvoju družbene dejavnosti Zveze komunistov. V celoti je potrdil usmeritev, ki dejavnost ZK neposredno povezuje z dejavnostjo delavcev in delovnih ljudi, v njihovih delovnih in družbenih okoljih in v družbi v celoti. Naše
PRVI EVROPSKI DAN BOJA PROTI BREZPOSELNOSTI
Štirideset milijonov delavcev zahteva programirano in usklajeno gospodarstvo
z agresijo Izraela na libanonski jug.
.......................................................................................................................................................................................
NENNI IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA STRANKE
Centralni komite PSI v znamenju nesporazumov
Craxi predlagal skrčenje članov vodstva na 25, kar je poviročilo oster protest manjšinskih struj
~ Predsednik grške vlade sin tin Karamanlis je prispel . °e< v Rim na uradni obisk, ki w Lajal dva dni.
RIM — Včeraj se je sestal centralni komite socialistične stranke, ki je s ploskanjem potrdil Pietra Nennija za predsednika stranke. Tajnik Craxi je nato predlagal izvolitev vodstva, ki naj bi štelo 25 članov, kar je med člani centralnega komiteja povzročijo pravi preplah, saj se je do takrat govorilo o razširjenju vodstva na 41 članov namesto dosedanjih 32. Craxijev predlog je podprl tudi senator Co dignola, medtem ko so manjšinske strto De Martina, Mance in Mancinija zahtevale enourno prekinitev, da bi se o Craxijevem predlogu lahko posvetovali.
V komunikeju, ki ga je objavila PSI, je rečeno, da bodo vodstvo najbrž izvolili še v teku večera in da bo v njem predvidoma 16 pripadnikov večine. 6 pripadnikov struje De Martino - Manca, dve Mancinijeva pristaša ter predstavnik Acchil-iijeve skupine. Takoj po izvolitvi vodstva je še rečeno v komunikeju, bo slednje izvolilo Bettina Craxija za tajnika stranke, Claudia Signo-rileja pa za njegovega namestnika.
Manjšinske struje so Craxijevo ne predvideno potezo sprejele z bumim nasprotovanjem: po njihovem mnenju gre za kršitev sklepov kongre sa, kjer so se domenili, da bo vodstvo stranke štelo 41 članov, tajništvo pa devet. Zaključek bo znan komaj v teku današnjega dne, ko bo stranka objavila uradni komunike, saj je PSI prepovedala časni kariem vstop v dvorano, kjer poteka -zasedanje centralnega, komiteja. Parlamentarni časnikarji so takoj ostro protestirali zaradi lega skle-
pa socialistov, ki so predlagali, da bi časnikarji počakali na komunikeje v Ul. del Corso, na sedežu stranke, v strogem središču Rima, kakih 25 kilometrov od dvorane, kjer se je odvijalo zasedanje CK. Zato so sklenili, da ne bodo šli po komunikeje in bo torej izid glasovanja za izvolitev vodstva in tajništva znan komaj v teku današnjega dne.’ Pozno ponoči so sporočili, da je večina sprejela Craxijev predlog s 123 glasovi od skupnih 201 (if).
SCHMIDT V PRECEPU MED OBEMA SUPERSILAMA
Čedalje večji pritisk Amerike na Bonn zaradi nevtronske bombe
Brežnjev obišče Zvezno republiko Nemčijo v začetku maja
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONiJ — Vodilni zahoefnonemški politiki so prepričani, da lahko v prihodnjih dneh računajo s stopnjevanjem pritiska Washingtona na Bonn, pa tudi na ostale zahodnoevropske zaveznike. Čeprav se uradni predstavniki Schmidtove vlade Klaus Boelling z virtuozno spretnostjo izogiba vprašanjem, ki merijo na to, ali so odnosi med Zahodno Nemčijo in velikim bratom onstran Atlantika zaostreni in ali je idilična podoba o obeh najtesnejših za-
veznikih dokončno zbledela, so razpoke čedalje globlje in jih je tudi čedalje težje prikrivati. Samo tako si je mogoče razlagati vrtineč nepričakovanih posvetovanj visokih vladnih predstavnikov obeh držav, skrivnostni obisk namestnika zunanjega ministra ZDA Warrena Cri-stopherja, ki je kanclerju Schmidtu pokvaril velikonočne praznike in pa komajda zaključeni bliskoviti enodnevni obisk zunanjega ministra Genscherja v Washingtonu, kjer ga je sprejel predsednik Carter.,
ZDA so vse svoje zahodne za-
Leonid Brežnjev še v Sibiriji
V deveti etapi svojega potovanja po vzhodnih pokrajinah Sovjetske zveze je Leonid Brežnjev prispel včeraj v Haharovsk	(Telefoto ANSA) -
veznike, posebej pa še ZR Nemčijo obremenile z umetno dilemo, ko se morajo odločiti za ali proti nevtronski bombi, torej za ali proti orožju, ki za enkrat obstaja le na papirju in v razgretih glavah ameriških vojaških strategov. Ugibanja o tem, ali ima dilemo z imenom nevtronska bomba sploh kakšno realno politično in vojaško strateško razsežnost, je prej ko slej odprta. Več vodilnih zahodnonemških generalov je javno podvomilo v to, da nevtronska bomba, ki ubija ljudi in pušča stroje nepoškodovane prinaša NATO paktu v odnosu na varšavskega kakršnokoli prednost. Kot se razvijajo tukajšnje politične razprave kaže prej sklepati, da je nevtronska bomba in Carterjev poskus vsiliti zahodnoevropskim zaveznikon predčasno odločitev o tem ali naj A meričani začnejo z njeno proizvodnjo, oziroma ali naj jo potem tudi stacionirajo na starem kontinentu, prej taktični manever, s katerim ho čejo na hitro vsiliti svojim prijate ljem vrsto svojih konceptov na povsem drugih področjih. Kaj lahko je pričakovati, tako menijo v Bonnu, da se bo Jimmy Carter še pred posebnim zasedanjem generalne skupščine OZN o razorožitvi demostrativ-no »odrekel* nevtronski bombi in s tem v odnosu na SZ zabeležil nomembno moralno politično zmago. Stranski učinek lahko doseže še s tem, ko bo pred dokončnim «uskla-diščenjem* projekta o nevtronski bombi prisilil zahodne zaveznike, da bodo na novo orožje pristali in na ta način v očeh domače javnosti IVO VAJGL
(Nadaljevanje na zadnji strani)
RIM — Štirideset milijonov delavcev zahodne Evrope se je včeraj udeležilo prvega skupnega boja proti naraščajoči brezposelnosti in za ponovni vzpon investicij. Trideset sindikalnih federacij iz 18 držav je izvedlo razne protestne pobude, a le italijanski in grški delavci so stavkali, v vseh ostalih državah so se poslužili drugih oblik boja.
V Italiji je sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL proglasila stavko v vseh produktivnih industrijskih in kmetijskih obratih. Delavstvo je stavkalo po dve do štiri ure, saj so evropski dan boja, ki ga je proglasila evropska sindikalna centrala CES, vključili v svoje specifične krajevne delavske probleme. V Rimu, na Sardiniji in na Goriškem je bila štiriuroa generalna stavka s sprevodi in shodi, ki so bili tudi v vseh večjih italijanskih mestih. Stavke se niso udeležili le delavci javnih storitev, časnikarska in informativna podjetja.
Grški delavci so prekinili delo za 3 ure, kot rečeno so se drugje po Evropi omejili na sprevode, shode, predvsem pa na skupščine v tovarniških obratih po končanem delu.
Odločitev federacije CGIL-CISL-UIL pa je bila smotrna, saj je Italija med tistimi državami, ki jo najbolj pesti brezposelnost. Rim ima pri tem nezavidljiv rekord 300 tisoč brezposelnih, ki ga ne doseže nobeno evropsko mesto. Poleg zahtev za načrtovano in usklajeno gospodarsko politiko so na shodih po italijanskih mestih poudarili, da morajo vlada in delodajalci čimprej zagotoviti mladini delovna mesta, obenem so odločno zavrnili vsak poskus politične provokacije, ki v teh dneh ob Morovi ugrabitvi dosega svoj višek, (voc)
Na sliki (telefoto ANSA): delavski shod v Rimu.
BEJRUT — Glasnik palestinskega o. svobodilnega gibanja je sinoči sporočil, da so gverilci v spopadu z izraelsko četo južno od Tira ubili tri nasprotnike. Po njegovi izjavi naj bi se spopad vnel, ko se je izraelsko vojaško vozilo približalo neki palestinski postojanki.
Snočnji spopad je doslej najhujši incident v južnem Libanonu v zadnjih osmih dneh
dosedanje izkušnje potrjujejo, da je dejanska moč ZK in njenih dosedanjih uspehov v lem, da je znala svojo politiko graditi na avtentičnih interesih delavcev in delovnih ljudi in jih uveljaviti v najširši aktivnosti sunili delavcev i:i delovnih ljudi. Z nenehno politično akcijo vseh subjektivnih sil smo potisnili na rob družbenopolitičnega dogajanja (iste nosilce negativnih teženj, ki imajo v naši dručbi objektivne korenine in ki bi se mogli razrasti, če ne bi bilo take povezanosti Zveze komunistov z množicami, če ne bi politilca ZK odgovarjala interesom teh množic, če ne bi spodbujala njihove energije. Mislim, da izražam razpoloženje vas vseh, če rečem, da se bomo tudi v bodoče tako rav-nali.ti
V začetku smo dejali, da je bilo tridnevno zasedanje kongresa zelo intenzivno in vsebinsko bogato. V vseh petih delovnih komisijah so delegati s številnimi predlaganimi a-mandmaji (toda številni amandmaji so bili sprejeti tudi že prej v javni razpravi) prispevali k še bolj izostrenemu oblikovanju kongresnih dokumentov, zlasti resolucije kongresa, ki ji tako postaja splošno vodi-to in konkreten akcijski program. Večino amandmajev je komisija za resolucijo tudi sprejela. Zato je Franc Šetinc kot predsednik komi sije za resolucijo lahko ugotovil, da so »komunisti in drugi delovni ljudje v celoti podprli usmeritev, izhajajočo iz predlogov kongresnih dokumenta--. Dokaz takšne podpore je seveda vsestransko izrekanje za stališča in sklepe, ki jih sprejemamo na kongresu. Dokaz pa vidimo tudi v veliki množici predlog, pripomb in konkretnih amandmajev, ki sp v predkongresni razpravi ustvarjalno in kritično obogatili predlog resolucije ter drugih dokumentov.* Pa še to: »Nobeno od predlaganih dopolnil ni postavljalo predlagane temeljne kougresne usmeritve pod vprašaji To je jamstvo za dosledno uspešno uresničevanje v demokratični razpravi nastalih stališč in nalog ter za idejno in akcijsko enotnost komunistov. To bo lahko tudi povečalo ustvarjalni prispevek ZK Slovenije pri oblikovanju in uresničevanju politike ZK Jugoslavije ter pri uveljavljanju odgovornosti za to. Obenem bo to moralna legitimacija za njeno še dejavnejšo vlogo v mednarodnem delavskem gibanju in mednarodnih odnosih sploh, kajti socializem in napredek v svetu lahko krepimo predvsem z uspehi, ki jih dosegamo pri graditvi nove družbe, s kritičnim odnosom do lastnih napak in seveda z vztrajnim bojem za družbeni napredek v svetu, proti vsemu, kar ga zavira ali celo-vleče nazaj.*
Pred sprejemom resolucije, katere dokončno besedilo bo pripravila redakcijska komisija z upoštevanjem še tistih amandmajev, ki so bili predloženi v komisijah in jih j« komisija za resolucijo sprejela, so poročali predsedniki posameznih komisij o delu in sklepih komisij. Ker smo spremljali s posebno pozornostjo delo komisije za mednarodna odnose, naj povzamemo nekaj ugotovitev. ki jih jc v svojem poročilu navedel predsednik Drago Flis in ki jih končno vsebuje tudi že sedanji, z amandmaji v predkongresni razpravi dopolnjeni predlog resolucije in jih bo vseboval še z vključitvijo a-mandmajev iz komisije dokončni tekst resolucije:
tKomisija je ocenila, da se na o-snovi načel politike neuvrščenih in aktivne miroljubne koeksistence, odnosi s sosednjimi deželami razvijajo v pozitivni smeri in postajajo vst bolj odraz odprtosti našega sistema, politike odprte meje in medsebojnega realnega interesa vsega prebivalstva, še posebej pa v obmejnih področjih. To daje tudi možnost za hitrejši razvoj narodnosti na obeh straneh meja. Razpravljala so še posebej poudarili pomen obmejnega gospodarskega sodelovanja za vsestranski razvoj odnosov s sosednjimi državami in za krepitev materialne osnove obmejnih področij z obeh strani meje... Razpravljalci so poudarili konstante politike ZK v manjšinskem vprašanju, temelječe na spoštovanju manjšin kot subjekta, ki z bojem proti šovinizmu in nacionalizmu v povezavi s celotnim delavskim in demokratičnim gibanjem samostojno uveljavljajo svgje pravice. Pri tem je bila poudarjena pravica in dolžnost matičnega naroda, da sodeluje z manjšinami na kulturnem, gospodarskem, prosvetnem, znanstvenem, športnem in drugih področjih. Ko je komisija ugotavljala napredek v položaju manjšin, je bil posebej poudarjen pomen pozitivnih premikov v smeri globalne zaščite v Italiji in v Madžarski. Opozorila pa je tudi na odpore konservativnih, šovinističnih in birokratskih sil. ki se upirajo pozitivnemu urejanju teh vprašanj. Oh JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na zadnji stiaiu)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. aprila 1978
V PODPORO ENOTNI SINDIKALNI PLATFORMI
VELIK ODZIV TRŽAŠKIH DELAVCEV NA VČERAJŠNJO EVROPSKO STAVKO
Jutri pokrajinska stavka kamnarjev • Nadaljuje se zasedba kamnoloma Pizzul v Nabrežini - V kratkem deželni prispevek delavcem Caslinija
Tudi tržaško delavstvo se je množično udeležita včerajšnje splošne evropske stavke. Skoraj v vseh industrijskih in drugih gospodarskih obratih So delavci stavkali Po dve uri, obenem pa Sq bila na delovnih mestih številna zborovanja, na katerih »o bili prisotni tudi pokrajinski voditelji treh sindikalnih organizacij. S to stavkovno akcijo so torej tudi tržaški delavci enotno podprli skupne zahteve. ki jih je Evropska sindikalna konfederacija predložila posameznim vladam. Istočasno pa so z včerajšnjo stavko opozorili tudi na številna pereča vprašanja v državnem merilu, na katera je vlada dolžna čimprej odgovoriti s stvarnimi ukrepi, ter na vprašanja krajevnega značaja. Pri tem mislimo predvsem na zahteve, ki jih je deželna sindikalna zveza predložila deželni upravi ob stavki, ki je bila 9. marca in ki je imela splošen
V	PONEDELJEK, 10. T.M.
Srečanje med deželnim odborom in sindikati
Po daljšem molčanju je deželni odbor končno določil datum za soočanje s sindikati o deželni platformi, ki jo je enotna sindikalna federacija predložila deželnim oblastem ob stavki 9. marca. Deželni odbor se bo sestal z deželnim tajništvom CGIL, CISL in UIL v ponedeljek, 10. t.m.
V	zvezi s skleci, ki so jih podjetja SAITA, SGEA in Col-lavini sprejela na račun delavcev, ki so prenehali s plačevanjem abonmajev, je deželno sindikalno tajništvo pozvalo deželni odbor in odborništvo za prevoze, naj čimprej posežeta. Podjetja so nastopila z grožnjami, proti katerim bi delavci lahko odgovorili s takojšnjo akcijo. Potrebno pa je, da bi na ponedeljkovo srečanje ne vplivala druga dejstva ali pritiski.
kamnoloma Pizzul in oljarne Gaslini.
Zasedba v nabrežinskem kamnolomu se še vedno nadaljuje. Delavci vztrajajo v boju proti napovedanemu odpustu približno polovice osebja; to je naravnost nerazumljivo početje lastnika tega kamnoloma, ker podjetje nikakor ni v krizi, nasprotno, cel0 zelo dobro obratuje. Medtem je sindikalna zveza gradbenih delavcev napovedala za delavce kamnarske stroke pokrajinsko stavko, ki bo jutri, 7. aprila, od 12. ure dalje, ob 12. uri pa bo v podjetju Pizzul zborovanje te kategorije.
Danes zjutraj ob 9. uri bo na Re-pentabru ' zborovanje pokrajinskega vodstva zveze gradbenih delavcev, na katerem bo prisoten tudi državni predstavnik C. Regenzi iz Rima. Na zborovanju bodo, poleg raznih vprašanj te stroke, obravnavali tudi zadevo kamnoloma Pizzul v Nabrežini.
Glede podjetja Gaslini, ki je še vedno zasedeno, je bil na deželi sestanek, ki mu je predsedoval odbornik Stopper in katerega so se udeležili tudi predstavniki pokrajinske u-prave in tržaške občine, trgovinske zbornice, avtonomne pristaniške ustanove, finančne družbe »Friulia*, usta. nove za industrijsko cono EZIT, združenja industrijcev, združenja malih in-dustrijcev, Intersinda in sindikatov. Predstavniki omenjenih ustanov so pristali na Stopperjev predlog, da bi namreč zagotovili začasno kje drugje zaposlitev za delavce oljarne Gaslini, dokler ne bi kak drug podjetnik prevzel obrata. Poleg tega so na sestanku
poudarili, da bi moralo podjetje čimprej izplačati delavcem to, kar jim je še dolžno, in postaviti delavce v posebno blagajno za brezposelne za dobo 6 mesecev. Na sedežu združenja industrijcev bo v kratkem sestanek s predstavniki družbe Gaslini za izplačilo odškodnine delavcem podjetja. Predstavnik občine Pa je zagotovil, da bodo v prihodnjih dneh izplačali delavcem Gaslinija predujem 7 milijonov lir,
V izraz solidarnosti z delavci oljarne, organizira CICA (Zvezni odbor za krožke v podjetjih) jutri ob 20.30 glasbeni večer v mali dvorani gledališča Verdi.
• Danes ob 20.15 se v Ul. Mauroner 2 sestane rajonska konzulta za Kjadin in Rocol, ki bo razpravljala o dejavnosti avtonomne ustanove za ljudske gradnje IACD.
V OKVIRU ŠTUDIJSKEGA SEMINARJA ZA SLOVENSKE SOLNIKE
Strpnost in dogovarjanje osrednja misel predavanja prof. Vladimira Klemenčiča
Predavatelj je obširno in sistematično obravnaval geografsko pozicijo Jugoslavije
Z včerajšnjega predavanja prof. Mire Vlagarjeve v Kulturnem domu
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMfiiiiiiiiiiiiu
OB PRISOTNOSTI AVTORICE DR. MILICE WOIIINZ - KACIN
Na tržaški univerzi so predstavili knjigo o primorskih Slovencih v letih 1921-1028
Slovensko zgodovinarko je predstavil profesor Jože Pirjevec, krajšo oceno o delu pa je podal ugledni slovenski družbenopolitični delavec dr. Joža Vilfan
Kako so primorski Slovenci v razdobju med dvema vojnama vzdržali hud italijanski raznarodovalni pritisk, ki se je še zlasti poostril v dobi fašistične strahovlade, je o-srednje vprašanje, na katerega skuša odgovarjati zgodovinarka dr. Milica Kacin - Wohinz v svojem raziskovalnem delu. Na povabilo filozofske fakultete tržaške univerze je sinoči z dr. Jožo Vilfanom na kratko, vendar izčrpno, orisala svojo drugo knjigo iz zasnovanega triptiha o razvoju'slovenske manjšine v I-
vsedeželni značaj, in na katere upravni organi dežele niso smatrali za potrebno ,da bi odgovorili.
Glede vprašanj krajevnega značaja gre v prvi vrsti omeniti primera
KER SO SE BORILI PROTI ONESNAŽENJU OKOLJA
Dr. Joža Vilfan, dr. Milica Kacin - VVohinz in prof. Jože Pirjevec med včerajšnjo predstavitvijo knjige o primorskih Slovencih na tržaški univerzi
Sedem delavcev pred sodiščem zaradi cestnega bloka pri Sv. Pantalejmunu
Gre za skupino prebivalcev Srt. Sobote, ki so obtoženi, da so prečili vozilom smetarske službe, da bi raztovorila smeli
leta 1976 pre-v upepeljevulniku
Sedem prebivalcev Sv. Sobote se bo moralo danes zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem: obtoženi so »cestnega bloka*, češ da so 7. junija 1976 zasedli cesto in preprečili tovornjakom smetarske službe, da raztovorijo smeti v upe-peljevalniku na Pantalejmunu. Takoj po dogodku je ravnatelj smetarske službe tržaške občine inž. Tom besi prijavil »cestni blok* pri-t tajnim oblastem.
Dogodek je že tedaj vzbudil val polemik, saj je prebivalstvo le protestiralo proti onesnaženju okolja, ki ga je pripisovalo bližnjim industrijskim obratom. Zaradi tega je bilo že obsojenih osem lastnikov ali upravnikov štirih obratov pri Sv. Soboti, med katerima je tudi u-pepeljevalnik smeti. Z obtožnico proti sedmim prebivalcem pa se sodne oblasti postavljajo prav proti tistim, ki so se v na j več ji meri zavzeli za odpravo onesnaženja in so se s tem tudi zavzeli za izboljšanje zdravja krajevnega prebivalstva, ki je zaradi plinov in prahu utrpelo precejšnje zdravstvene posledice. Proces bo danes dopoldne v dvorani v tretjem nadstropju tržaške sodne palače, kjer se bo nedvomno zbralo mnogo prizadetega prebivalstva. Že več dni namreč rajonski odbor pri Sv. Soboti opozarja na ta sodni postopek in je sklical javno zborovanje, ki je bilo predsinočnjim pri Sv. Soboti. Na tem zborovanju je bilo jasno poudarjeno, da se je prav krajevno prebivalstvo edino učirkovito borilo proti onesnaženju in da je v tem boju doseglo tudi zavidljive yspehe. ki dokazujejo, da je rajonski odbor ubral pravo pot. Po mnenju rajonskega odbora predstavlja tako današnji proces «težak odgovor nazadnjaških sil, ki jih zastopa bivši ravnatelj smetarske službe Tombesi, predstavlja voljo, da se dokaže, da se prebivalstvo ne sme združevati in boriti izven tistih kalupov, ki jih dovoljujejo in nadzorujejo tiste politične sile, ki nosijo odgovornosti v tržaškem ob činskem odboru*.
V preteklih dneh so obtoženim delavcem izrazile solidarnost številne organizacije. Med temi naj omenimo enotno sindikalno federacijo, ki v tiskovnem poročilu med drugim ugotavlja, da so obtoženi delavci nastopili izključno v zaščito zdravja prebivalstva Sv. Sobote.
rani v Ul. Madonnina govoril o sek-torialnih načrtih vladnega gospodarskega programa. Barca bo prisoten tudi na VIII. pokrajinskem kongresu Zveze komunistične mladine Italije, ki se bo pričel ob 15.30
Koledar manifestacij KPI obsega več pobud tudi za danes. Ob 18.30 bo na sedežu v Ul. Capitolina zborovanje o družinskih posvetovalnicah in ženski konzulti pri deželi, ki ga prireja ženska komisija tržaške federacije KPI.
V ljudskem domu v Križu bo ob 20. uri javna razprava o gospodarskem položaju na vsedržavni in krajevni ravni. Sodelovala bosta Miloš Budin in Arturo Calabria.
Podobna javna razprava bo ob 20.30 na sedežu sekcije KPI »Cu-riel* na Trgu Duca degli Abruzzi 3. Govoril bo tajnik CGIL Mauro Gia-luz. Dve zborovanji KPI sta za danes predvideni še v Devinu (ob 18. uri) in v Nabrežini (ob 18.30). Govorila bosta Miloš Budin in Paolo Šema.
Miljska sekcija prireja danes, ob 20. uri, v gledališču Verdi organizacijsko konferenco.
Sestanek za proslavo
tabora v Dolini
Po nedavnem javnem sestanku, ki je bil prejšnji teden v Dolini in ki je bil posvečen pripravam na proslavo stoletnice slovenskega tabora v tem kraju, so se sinoči sestali predstavniki občinske uprave in krajevnih organizacij, da bi to vprašanje še poglobili ter se lotili kom kretnega načrtovanja proslave. Se stanka, ki ga je vodil sam župan Švab, sp se udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze.
Iz razprave je izšlo več predlogov, ki jih bo treba podrobneje o-predeliti. Poudarjeno je bilo vseka kor dejstvo, da ima stoletnica ta bora širši pomen in značaj, ki pre sega meje dolinske občine, in da se mora v proslavljanje tega pomembnega zgodovinskega dogodka vključiti vsa slovenska zamejska skup nost. Na sinočnjem sestanku je bil zato okvirno določen širši koordinacijski odbor, ki bo nadalje vodil priprave na proslavo.
taliji od leta 1918 d0 leta 1945, in sicer delo »Narodnoobrambno giba nje primorskih Slovencev v letih 1921 - 28», ki jo je v sodelovanju s koprsko založbo Lipa in Založništvom tržaškega tiska lani izdal Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
V obsežni knjigi (deli se v dya zvezka) dr. Kacinova obravnava prelomno obdobje za slovensko in hrvaško narodno skupnost v Italiji, k$ se je zakrito zatiranje oblasti do slovenskih in hrvaških organizacij in ustanov ter manjšinskega življa nasploh sprevrglo v odkrit napad. Leta 1921 je bila namreč Julijska krajina, k; je segala preko Tolmina, Idrije in Postojne ter zajemala tudi Istro, uradno priključena k italijanski kraljevini, ki je tako od tedaj upravljala veliko državljanov slovenske in hrvaške narodnosti, katere je od vsega začetka zaradi njihovega prizadevanja za narodnostne pravice izenačila s prevratniki. Leto 1928 pa je žalosten mejnik v zgodovini naše skupnosti v Italiji in demokracije nasploh, saj je fašistični diktator ukinil vsa manjšinska društva, tisk in organizacije ter prepovedal kakršnokoli izražanje, ki ni potekalo v uradnem — italijanskem jeziku.
Podrobnejši pregled o vsebinski sestavi knjige je včeraj podala avtorica sama, po krajši predstavitvi prof. Jožeta Pirjevca, docenta za zgodovino slovanskih držav na tržaški univerzi. Kakor je že napisala v uvodu obravnavane knjige, je še enkrat poudarila, da se je tudi pri svojem drugem delu (prva knjiga iz tega ciklusa nosi naslov «Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, 1918 - 1921») spoprijela predvsem z narodnopolitično problematiko, seveda ob upoštevanju gospodarskih,
Ob 50. rojstnem dnevu
BORISA ŽAFRANA
mu čestita mešani pevski zbor Slavec in pevovodja.
socialnih in kulturnih razmer, ki pa so po njeni oceni žal še precej neraziskane. Sicer pa je bilo obdobje, ki so ga primorski Slovenci in Hrvatje preživeli pod fašizmom z zgodovinskega vidika zelo malo obdelano, tako da je zbiranje in proučevanje obstoječega gradiva vzelo veliko truda in časa. Vire je dr. Kacinova črpala v jugoslovanskih in v italijanskih arhivih ter je skušala tako podati čim popolnejšo sliko o tistem zgodovinskem obdobju, ko so bila prizadevanja za pravice slovenske in hrvaške manjšine v i-talijanski monarhiji še lahko legalna.
Krajšo oceno o delu pa je nato podal ugledni slovenski družbenopolitični delavec, primorski rojak, dr, Joža Vilfan. Uvodoma je sicer dejal, da bo lahko ocena popolna šele po izdaji tretjega dela, ki bg seglo do osvoboditve, pristavil pa je, da je dosedanje raziskovalno delo dr. Kacinove izredno izčrpno. Lastni interpretaciji obravnavanega zgodovinskega obdobja, v katerem je precejšnjo težo imel njegov oče Josip, slovenski poslanec v rimskem parlamentu, in čigar bogate arhivske zapuščine se je dr. Kacinova tudi poslužila, pa je dr. Joža Vilfan dodal še vrsto osebnih spominov na takratno dogajanje.
b.p.
• Ob 35-letnici smrti tržaškega kiparja Giovannija Mayerja bodo v soboto ob 12. uri v Ljudskem vrtu v Ul. Giu-lia Odkrili njegov doprsni kip, ki ga je izdelal kipar Rattmann.
Primorska poje na Radiu Trst A
Danes ob 13.15 po opoldanskih poročilih bo po radiu Trst A prva oddaja o letošnji pevski reviji »Pri-morska poje*. Tržaški radio je snemal vse nastope na tej reviji v naši deželi, po dogovoru med odgovornim urednikom dr. Zorkom Ha-rejem in glasbenim producentom Radia Koper Ivanom Siličem pa je, oziroma bo prejel kopije posnetkov s koncertov onkraj meje. Tako bo predvajal po vrsti vseh devet koncertov, na katere se je delila letošnja «Primorska poje*. Oddaje bodo na sporedu vsak teden ob četrtkih in petkih ob 13.15. Kdor ne more poslušati radia ob tej uri, pa bo lahko prisluhnil posnetkom v okviru nedeljske oddaje tPoslušajmo spet» ob 13.20.
Danes in jutri so na vrsti posnetki s koncerta, ki je bil v Tolminu 11. marca.
Včeraj se je nadaljeval študijski seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Za profesorje slovenskega jezika je predaval prof. Jože Toporišič o temi «Oblike in jezik sporočanja*. Predavanje je bilo v Gregorčičevi dvorani, medtem ko sta predavala prof. Angela Žerovnik v Nabrežini in prof. France Žagar na Opčinah. V Kulturnem domu je za otroške vrtnarice predavala prof. Mira Vlagar, za profesorje pa prof. Vladimir Klemenčič o temi »Jugoslavija v razvoju ekonomskih odnosov sodobnega sveta*. Tudi na včerajšnjih predavanjih je bila udeležba seminarja številna, kar je ponoven dokaz o kvaliteti seminarja.
V mali dvorani Kulturnega doma je prof. Klemenčič obširno in sistematično obravnaval geografsko lego Jugoslavije kot države, ki povezuje zapadno Evropo z Bližnjim vzhodom. Prav v trenutku energetske in gospodarske krize je izredno važna cestna in železniška povezava z državami proizvodnicami nafte. Jugoslavija, kot neuvrščena država, ima veliko vlogo pri povezavi in reševanju problemov obeh blokov, tako na energetskem kot na drugih področjih. Predavatelj je še podčrtal raznolikost etnične sestave narodov in narodnosti v SFRJ in tudi reševanje problemov, ki s tem v zvezi nastopajo. Razvoj in zaščito narodov in narodnosti je treba stalno spremljati in reševati seveda v povezavi z zainteresirani mi. Nagel ekonomski in socialni razvoj, z masovno migracijo osmih milijonov ljudi s podeželja v mesta, je prinesel in prinaša ogromno problemov. Sistematični borba proti nepismenosti (Na Kosovu je bilo po drugi svetovni vojni več kot 95 odst. nepismenih, danes ni niti 20 odst.) in zvišan ekonomski standard, je dokaz o nenehnem razvoju celotne družbe. Čeprav so v SFRJ vsi narodi in narodnosti zaščitene z ustavo je potrebna stalna pozornost do manjšin, kar se v Sloveniji sistematično izvaja. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da avstrijska in bolgarska vlada nimata posluha za vprašanja manjšin.
Danes bo za učitelje na šoli pri Sv. Ivanu predavala prof. Angeia Žerovnik, o temi »Delo z otroki, ki imajo težave pri učenju*, v Dolini prof. France Žagar o «Pouku materinščine v osnovni šoli*, v Kultur nem domu bo za vrtnarice preda vala prof. Boža Jelen na temo «Li kovna vzgoja — sestavni del predšolske vzgoje*. Vsa predavanja bodo od 8.30 do 13.30 in ne od 9. do 12. ter 16. do 18. ute,, B. Š.
V časnikarskem krožku predstavili 3. del deželne enciklopedije
enclclopedia
monografica
del Friuli Venezia Giulia
: 3 ta storta e ta cutturc
Stu ledi nejpride nuter
OB PETLETNICI TFS «STU LEDI»
V KULTURNEM DOMU V TRSTU v soboto, 8. aprila, ob 20.30
v nedeljo, 9. aprila, ob 17.30 in ne ob 17. uri, kot je bilo prvotno javljeno
Predprodaja vstopnic od danes dalje na sedežu SPZ (Ul. sv. Frančiška 20) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
PD RDEČA ZVEZDA iz SALEŽA
bo predvajata
danes, 6. aprila, ob 20.30 v prostorih ŠK Kras v Zgoniku
DIAPOZITIVE GORSKEGA CVETJA
ki jih bo prikazoval MIRKO GUŠTIN, z besedo pa spremljal STANKO BUDIN.
Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo danes, ob 18. uri v šolski dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Danes, 6. aprila, ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Križu predavanje «Sindikat in politično ekonomsko stanje*. Govorila bosta Arturo Calabria in Miloš Budin.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor v soboto, 8. aprila, ob 17. uri v dvorani gledališča «F. Prešeren* v Bo-ljuncu.
Gledališča
Izleti
PD Rdeča zvezda iz Saleža organizira dne 16. aprila izlet v Idrijo z ogledom bolnišnice «Pavla» in tiskarne »Slovenija*. Vpisovanje pri vaških odbornikih. V Briščikih: Anica Kralj, v Repniču:	Neva Milič v Zgoniku:	Jožko Milič, v Gabrovcu:
Klavdij Trobec, v Saležu:	Bojana
Furlan. Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 6. aprila IVO
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 18.39. — Dolžina dneva 13.03. — Luna vzide ob.5.01 in- zatone oh „17-32, Jutri, PETEK, 7. aprila RADIVOJ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,4 stopinje, najnižja 11,8, ob 13. uri 12,3 stopinje, zračni tlak 10.10 mb ustaljen, vlaga 87-odstolna, nebo oblačno z mračino, dežja je padlo 0,7 mm, veter 12 km na uro jugozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
V Trstu so se rodili 4 otroci, umrlo pa je 12 ljudi.
RODILI SO SE: Alessandro Galdio-lo, Marta Iacumin, Marco Casalena, Andrea Zotti.
UMRLI SO: 58-letna Maria Quaran-totto por. Kauten, 83-letna Giovanna Vivoda vd. Pozzecco, 54-letni France-sco Paoli, 83-letna Luigia Utel por. Kerstan, 50-letni Francesc0 Trezza, 79-letna Faustina Ulincig por. Binetti, 67-letna Alda Sulgaj vd. Vidotto, 65-letna Nerina Žigon vd. Kumar, 95-ietni Ottone Kraus, 87-letni Guido Bar-delli, 85-letna Maria Dorigo vd. Tad-dei, 83-letni Guido Duši.
.........................................................................
KIČ VEČ PRIJETNIH IZLETOV NA ISTRSKO OBALO, AMPAK RUTINSKA VOŽNJA PREKO MESINSKE OŽINE
POTNIŠKA LADJA «EDRA» SE POSLAVEJA OD TRSTA
, *
Potniška ladja »Edra* pomorske družbe Alto Adriatico je včeraj verjetno zadnjikrat pristala ob tržaški pomorski postaji. Že v kratkem bo prešla pod upravo državnih železnic, ki jo bodo namenile na daljni italijanski jug. Ne bo več prevažala Tržačanov na istrsko obalo, ampak bo plula čez Mesinsko ožino od Mesine do Reggio Calabrie. Danes jo bodo na odprtem morju pregledali tehniki državnih železnic in ocenili njeno zmogljivost, že
Vrsta zborovanj KPI
V soboto bo v našem mestu član osrednjega vodstva KPI in odgovorni za reforme in načrtovanje posl. Luciano Barca. Ob 9.30 bo v dvo-
KOM1SIJA
ZA DORASČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
razpisuje letovanje v Zg. Gorjah za mlajše otroke v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in za večje otroke na Vranskem od 17. do 31. avgusta 1978.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/111. nad., od 9. do 12. ure dopoldne.
jutri ali najkasneje v ponedeljek pa bo morala v popravilo in obnovo v arzenal Svetega Marka, nakar bo za vedno odplula iz Tržaškega zaliva.
«Edra» je prvič zaplula na odprto morje oktobra 1962, njena proga pa je bila vseskozi zgolj krajevnega značaja. Za zelo skromno vsoto denarja se je z njo peljalo iz Trsta v Koper, Izolo, Rovinj ali Pulj že na tisoče in tisoče potnikov, njeno mesto Pa bo baje poleti prevzela ladja «Dionea», ki trenutno pluje na progi med Trstom in Miljami. Za kapitana Bruna Norbeda, ki »Edri* poveljuje že celih 15 let. in za ostalih 15 članov posadke, pa delovna pogodba zagotavlja redne prejemke do konca leta, dokler ne bo osebje družbe Alto Adriatico prešlo pod upravo Tržaškega Lloyda.
To je že drugi primer, da družba Alto Adriatico proda svojo potniško ladjo drugim podjetjem. Leta 1975 je namreč «Ambriabella» presta pod ne ko ciprsko pomorsko družbo in sedaj prevaža turiste
Na sedežu časnikarskega krožka so včeraj predstavili tisku prvi zvezek tretjega dela Enciklopedije Furlani-je-Juldjske krajine, ki jo izdaja istoimenski inštitut iz Vidrha. Knjigo so predstavili upravitelj inštituta Romano Scarcia, ravnatelj Cesare Russo in glavni urednik enciklopedije prof. Domenico Cerroni Cadoresi.
Doslej sta izšla že dva dela: prvi obravnava geografska vprašanja naše dežele, drugi pa ekonomsko življenje. Prvi zvezek tretjega dela je posvečen zgodovini in kulturi Furlanije -Julijske krajine. Knjiga ima 700 strani in ravno toliko slik. Delo je razdeljeno v pet poglavij, od katerih so prva štiri posvečena zgodovini dežele od vsaga začetka do današnjih dni, peto poglavje Pa obravnava zgodovino alpincev, vojne mornarice in letalstva. Ob bežnem pregledu so še najbolj zanimiva tista poglavja, ki obravnavajo zgodovino medvojnih let, s posebnim poudarkom na poglavje o odporništvu..
Poglavje o zgodovini zaključujeta dva članka, ki sta v zadnjem času najbolj odjeknila ne samo v naši deželi, ampak po vsej državi: prvi o-bravnava kronološki potek potresnih sunkov, drugi članek pa govori o pomenu osimskih sporazumov.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul Mascagni 2.
(od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20,30 dalje)
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
OBVESTILO ZA VINOGRADNIKE V DOLINSKI OBČINI
Vinogradniki v dolinski občini, ki nameravajo razstavljati svoj pridelek na XXII. občinski razstavi domačih vin v Dolini, ki bo od 6. do 9. maja t.l„ naj prinesejo en sam vzorec na občinski sedež — soba št. 41 do sobote 15. aprila od 9.00 do 13. ure.
Uprava občine DOLINA
vabi
vaščane lz MačkolJ na
JAVNI SESTANEK
ki bo danes, 6. aprila 1978, ob 20.30 v občinski hiši v Mačkoljah.
Mali oglasi
PRODAM traktor 18 KM, frezo in plug. Telefonirati 231890 popoldne.
k( )Z\1l-Tlf‘N I SALON, /T
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 6. aprila, ob 16.30 in ob 20. uri v Idriji in jutri, 7. a-prila, ob 20. uri v Postojni s predstavo O. Župančiča «Veronika Deseniška*.
VERDI
Drevi ob 20. uri (red C, E) četrta ponovitev Bizetovih »Iskalcev biserov*. Od danes dopoldne predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
AVDITORIJ
Revija «Invito a teatro*: od 11. a-prila bo Stalno gledališče iz Bočna predvajal Mrozekov «Un caso fortu-nato*. I. predstava: v veljavi so a-bonenti s fiksnimi turnusi in z prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
ROSSETTI \	(
Od torka, 11. aprila, «La broeca rotta* Heinricha van Kleista. Reži-ja: Giorgio Pressburger. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
Koncerti
V nemškem kulturnem inštitutu v
Ul. Coroneo 15 bo drevi ob 20.30 koncert sodobne glasbe v izvedbi skupine Eiektronisches studio Koln.
Kino
Ariston «Winstanley». Režija K. Bron-low. Miles Halliwel, -Jerome Willis, Perry' Higgins in David Branley.
Mignon 16.00 «L'isola del dr. Moreau*i Burt Lancaster, Michael Jofk.
Nazionale 15.30 »La bella addormen-tata nel bosco*. Walt Disney.
Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr,
Excelsior 16.00 «Champagne per du* dopo il funerale*. Barvni film.
Fenice 16.00—22.00 «Piedone L'Africa-no». Bud Spencer. Barvni film.
Eden 17.00 «Intemo di un convento*. Režija Walerian Borowczyk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 17.30—19.^5—22.15 »Giulia* Jane Fonda, Vanessa Redgrave. Maximi-lian Schell. Barvni film.
Cristallo 16.30 »I ragazzi del coro»-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «L'abiss0 dei sensi*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «11 mostro*. Sidney Rome ,R. Palmer, Johnny Dorelll Barvni film.
Capitol 16.30 «L’altra faccia delta mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 »Autista per signora*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «Signori e signore*. Virna Lisi.
Vlttorio Vcneto 16.30 »Gli ultimi giganti*. Charlton Heston, James Coburn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30—21.30 «La prima notte di quiete». Alain Delon, Giancarlo Gian-nini. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 16.30 «1 racconti immorali di Apollinaire*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «La ballata delta citta senza nome*. C. Eastvvood.
SPDT priredi v nedeljo, 9. aprila
IZLET NA KOKOŠ
za osnovnošolsko mladino. Izlet od Obeliska preko Ferlugov in Bazovice na Kokoš s povratkom v Bazovico. Zbirališče je ob 10. uri na Oberdankovem trgu. Povratek bo približno ob 18.30 z avtobusom na Oberdankov trg.
BOI.JUNir J. T<»T.;Gfe4(i-/22i'm'l V
Dipt. ko/.m<>ii<'-ar	^
Ružiča Stofančič
Razstave
V	umetnostni dvorani »Forum* bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo del tržaškega grafika Iivia Schiozzija.
ithit
Vesela družba daruje 10.000 lir z* dekliški zbor Igo Gruden.
V	počastitev spomina drage Edd* Obersnel darujejo družine Furlan, Lab' gan in Kriščak 40.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Edde Obet' snel daruje družina Jankovič 5.000 IH za TPK Sirena.
Dne 5. aprila nas je v Firencah zapustil naš dragi
FERDINAND HROVATIN
Žalostno vest sporočajo: žena Slava, sin Franko, vnukinja Barbara in vnuk Ubert, brat Serafin z družino, nečaka Justi In Cveto z družinama ter drugo sorodstvo.
Opčine, Firence, Buenos Aires, 6. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
6. aprila 1978
Občni zbor gospodarske zadruge v Bazovici
Preteklo soboto je imela Gospodarska zadruga v Bazovici v lastnih prostorih svoj redni občni zbor. Velika udeležba članov (55 prisotnih na 69 vpisanih) je potrdila, da je Gospodarska zadruga postala živa stvarnost vaškega življenja, prisotni so z zanimanjem sled li poi-oči-™, ki so bila precej samokritična, in v kasnejši živahni razpravi potrdili zanimanje in tvorno prisotnost v življenju te gospodarske ustanove. Požrtvovalnost članov je razvidna iz številk, ki jih je v svojem poročilu navedel predsednik Miro Križman-č-4. t.j. skup iiu 3.900 ur prostovoljnega dela, ki so ga člani zadruge opravili za betoniranje odra, kompletno preureditev električne napeljave, ureditev kleti in sanitarij ter ?a razne družabne prireditve.
'»amoitritič. e pripombe so bile us toerjene predvsem na organizacijo ”e'a'. Pomanjkljiva organizacija povzroča med člani, kljub požrtvoval n^sti velike večine nejevoljo in tu di spore. Zato je upravni odbor do P>l na občnem zboru nalogo, naj v novi poslovni dobi to uredi na najboljši možni način. Pri tem velja omeniti, da nima upravni odbor zadruge za seboj mnogo izkušenj, 88 ’ n« obstaja mi r is iob»na druga zadruga, ki bi imela podobno delo-yanje m tako širok program, kot ga ima Gospodarska zadruga v Bazovici.
Kako bo uspelo upravnemu odboru in vsem članom zadruge uresni-4'tj postavljeni program, bomo videli na naslednjem občnem zboru. Pelo in sloga, ki sta do danes označevali nreholeno pot, nam dajeta zagotovilo, da bo tudi sedanji načrt uresničen v korist Bazovice in vse Paše skupnosti.
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Skupščina je odobrila zakon o ureditvi ptičarstva v deželi
Tudi v posameznih strankah ni bilo enotnih stališč
Deželna skupščina je včeraj proučila in z večino glasov odobrila zakon štev. 330, s katerim dovoljuje lov nekaterih vrst ptic, ki pa se jih lahko uporabi samo za vabo ali pa za prodajo na tradicionalnih ptičjih sejmih. V to kategorijo spada 21 vrst ptic, ostale (približno 400 vrst) pa je prepovedano loviti.
Istočasno je deželni svet proučil še dva zakonska osnutka podobne vsebine, ki so jih predložili sveto valca R. Bertoli in Trauner (PLI) dne 12. marca 1074 in svetovalci Devetag (PST), Lonza (PSDI), P. S. Bertoli (PRI), Štoka (SSk), Ginaldi (KD) in Trauner PLI) dne 24. ok tobra 1975.
Iz razprave je bilo razvidno, da so si bila stališča posameznih sve tovalcev istih svetovalskih skupin precej i.asprotujoča. Spregovorili so Devetag (PSI), Morelli (MSI DN), Trauner (PLI), Martinis (KD), Lonza (PSDI), Volpe (PSI), Micolini (KD), [oročevalec Moschioni (KPI) in odbornik Dal Gobbo. Po eni strani so bili podpisniki dveh zakonskih osnutkov proti zakonskemu osnutku, ki ga je predlož.il deželni odbor, češ, da bi bilo treba to vprašanje temeljiteje proučiti in bi zato bilo primerno, da bi razpravo o teli zakonskih predlogih prenesli na prihod njo zakonodajo. Poročevalec Mo-schioni (KPI) in vsi svetovalci, ki so podprli zakonski osnutek deželnega odbora pa so poudarili, da se z novim zakonom urejujejo določila za pravilno ureditev ptičarstva.
Po glasovalnih izjavah so bile na vrsti volitve, ki so dale naslednji izid: za sprejetje zakona so glaso-
,,M,,UI..
v SOBOTO IN NEDELJO V MARIBORU
vali svetovalci KPI MF, velika večina svetovalcev KD, socialistična svetovalca Volpe in Ermano ter Vi-tale (PSDI); proti so bili svetovalci (SSk), Devetag (PSI), Lonza (PS Dl), Trauner (PLI), Morelli (MSI-DN), Martinis (KD), Cocianni (KD), Mizzau (KD), Mauro (PRI) in Ginaldi (KD); vzdržala sta se socia lista Manzon in Zanfagnini. Zakon je bil torej sprejet s 26 glasovi, proti je bilo 10 svetovalcev, medtem ko sta se dva vzdržala.
Protest (lelaveev v tovarni Meteor
vm
Pevski zbor «Vasilij Mirk» na tekmovanju Naša pesem 78
Ze četrti nastop pevcev s Proseka in Kontovela na tem tekmovanju
Danes bodo stavkali uslužbenci tovarne Meteor, ki izdeluje raznovrstno mehanizme in opremo za vojno mornarico in letalstvo. Prizadeti sicer že več kot mesec dni zahtevajo Izboljšanje prejemkov pa tudi določene normativne izboljšave.
Med stavkovnim gibanjem bodo uprizorili sindikalno zborovanje z manifestacijama tako pred župan stvom kot pred ronškim letali ščem.
V OKVIRU EVROPSKE STAVKE PROTI BREZPOSELNOSTI
ZAHTEVA PO OBNOVITVI PROIZVODNJE V TEKSTILNEM OBRATU V P0DG0RI
Vse družbene sile in tudi sama deželna finančna družba zahtevajo, da tudi lastnik prispeva sredstva za premostitev krize
V d varani Union v Mariboru bo v soboto in v nedeljo 5. tekmovanje pevskih zborov Slovenije «Na-ša pesem 78».
Za tekmovanje, ki se je pričelo leta 1970 in se ponavlja vsaki dve ‘e,-i se je letos prijavilo kar 31 Pevskih zborov med katerimi je tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela. Proseško-kon-tovelski pevci se tega tekmovanja telos udeležijo četrtič; tekmovali so namreč že v letih 1970. 1972 in 1974.
Kot prejšnja leta bo tudi letos zbore ocenila posebna žirija ki jo sestavljajo Samo Hubad. Ciril Vrtačnik, Janez Bole. Halo Montiglio in Mladen Jagust. Zbor. ki bo zbral od 90 do 100 točk se bo u vrstil n prvo kvalitetno skupino in o? prejel zlato plaketo mesta Ma ribor, srebrno plaketo dobi zbor, ki zbere od 80 do 89 točk, bronasto pa zbor, ki bo zbral od 70 do J p točk. Pevce pa bodo odl lcova ‘l z zlatimi, srebrnimi in bronasti m' značkami.
Tekmovanje se bo pričelo r *0-bodo popoldne ob 16. uri, ko se °° na odru zvrstilo sedem zborov °d katerih štirje moški, dva me sava in en ženski. Zvečer ob 20 uri pa bo na odru pel mešanih in štirje moški pevski zbori. Med te tui bo tudi zbor Vasilij Mirk. ki Poleg obvezne skladbe Jakoba up-ža «Verzi» zapel še «Fesem» in *Zimski šepet*. t retjj del tekmovalnega koncerta v nedeljo zjutraj ob 10. uri k" se bate na odru predstavili ■J'rie moški, trije mešanj in en feuski pevski zbor. Ob 15. uri pa fr,do nastopili še štirje mešani in tstJe moški pevski zbori. Skupno bo torej v Mariboru tekmovalo 15 tuoških, 14 mešanih in dva ženska Pevska zbora. Ta podatek zaovor-nn govori, da bo tekmovanje zelo napeto in zahtevno obenem pa tudi kvalitetno, saj je mnogo kvalitetnih zborov, ki so dosegli že mdne uspehe. Vso prireditev bo snemala tudi HTV kar daje temu Pevskemu tekmovanju še večjo važnost, obenem pa vsestransko nrizna-nJe organizatorjem in pevcem posameznih zborov.
T>b tej priložnosti seveda ne mn nemo mimo dejstva da pozdravimo udeležbo na tem. tekmovanju tudi edinega zamejskega zastopnika to le pevskega zbora Vasilij Mirk. ki se bo tokrat pomeril z najboljšimi slovenskimi pevskimi zbori
Pevci s Proseka in Kontovela so sp do sedaj na tekmovanjih «Na-sa pesem-t, še kar dobro odrezali, saj so enkrat osvojili bronasto, en *at pa celo srebrno plaketo me sta Maribor Tudi tokrat gredo uuši pevci v Maribor dobro pri Pravljenj in to so nam potrdili nji novi zadnji nastopi na Prešernovi Proslavi na Proseku in Trstu in na Pevski reviji Primorska poje v Vidovi, icjer so program zanesljivo
izvedli.
Upamo, da se bodo naši pevci tudi v Mariboru dobro odrezali. Predvsem pa da bodo utrdili in pn-Olobili že itak dobre prijateljske bjlnose z ostalimi zbori iz matične domovine
B. R.
ca dalje, pri zavodih Banca del Friuli, Banca Commerciale Itaiiana, Banca Cattolica del Veneto in Banca Nazkmale del Lavoro od 28. marca dalje, pri zavodu C-redito Italiano od 29. marca dalje in pri Tržaški hranilnici od 24. marca dalje.
• British Film Club obvešča, da
predvajajo v kinodvorani Ariston angleški film «Winstanley» kd o-bravnava zgodovino Anglije v Crom-vvellovi dobi. Film bodo predvajali v izvirniku s podnapisi v italijanščini.
Znižana
krožka.
cena vstopnic za člane
V	vidmskih zaporih sc bodo spomnili
29 pobitih jetnikov
V	nedeljo te poteklo 33 let, odkar so fašisti na okruten način pobili 29 jetnikov v videmskih zaporih. Tragičnega dogodka se te VZPI spomnilo tudi letos s krajšo slovesnostjo, ki te v Ul. Spalato v Vidmu in se te pričela ob 11. uri. Ob tej priliki bo spregovorila študentka Silvia De Caneva, ki se bo spomnila tistih tragičnih dni in pozvala mladino in starejše ljudi, naj ostanejo zvesti spominu padlih žrtev za svobodo.
Prodoren uspeh slovenskega designerja
V italijanskem tedniku Panorama smo pred nedavnim brali, da se je na letošnji peti mednarodni nagradi Braun za industrijski de sign uvrstil na eno izmed prvih mest Sandi Renko. Gre za zelc prestižno mednarodno nagrado, ki je namenjena mladim industrijskim oblikovalcem iz vsega sveta in ta nagrada je pripadla tokrat 28-let-nemu slovenskemu oblikovalcu iz Trsta, ki sicer živi in ustvarja v Padovi. Renko izhaja iz zelo zavedne slovenske družine v Skednju. Obiskoval je slovensko šolo ter dovršil nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu, nakar se je vpisa! na umetnostni zavod v Trstu, kjer je diplomiral. Že v dijaških letih je kazal izredno sposobnost oblikova nja, ki mu je tudi pripomogla, da se je sorazmerno hitro uveljavil. Kljub svojim mladim letom .je Renko pridobil že precejšen sloves, ki ga te podelitev mednarodne na grade Braun še povečala.
Poudariti je treba, da je mladi slovenski designer zmagal v izredno hudi konkurenci. Mednarodna žirija, v kateri j^ bil tudi znani de
PRVI POKRAJINSKI KONGRES UDI-ZŽI V GORICI
SLOVENSKE ŽENE ODLOČNO V BOJ ZA SVOJE PRAVICE
Ženski iniciativni odbor za sodelovanje z italijanskimi ženami - Solidarnost z beneškimi in koroškimi rojakinjami
V prostorih goriškega zavoda «0. Lenassi* se je odvil v nedeljo prvi pokrajinski kongres ženske organizacije UDI-ZŽI. Osrednje poročilo je podala zastopnica zveze iz Gradišča Silvana Tami, ki je orisala težave, s katerimi se mora ženska danes soočati (zaposlovanje, «črno delo*, prekinitev nosečnosti, družinske posvetovalnice, razne socialne storitve, posilstva idr.). Sledili so posegi članic posameznih skupin, ki so v predkongresnem delu statistično obdelovale vprašanja zdravstvene službe, otroškega varstva, ženske brezposelnosti itd., nakar so se delegatke razdelile v pet delovnih skupin, ki so navedene in druge probleme še podrobneje proučile ter tudi iznesle predloge za bodočo dejavnost.
S kongresom je bila dana tudi slovenskim ženam lepa priložnost, da seznanijo udeleženke z lastnimi tež-kočami. V resnici je bila na kongresu 10-članska delegacija ženskega iniciativnega odbora. V njegovem imenu sta kongresistke pozdravili Vilma Bregant v slovenskem in Lucija Čemic v italijaaskem jeziku.
Bregantova je podala jedrnato sliko o nastanku in razvoju iniciativnega odbora, nato pa zgoščeno strnila glavne točke odborovega programa. Te so: osvečanje žensk s predavanji vzgojne, zdravstvene in socialne narave; sodelovanje z organizacijami slovenske narodnostne skupnosti v deželnem okviru, zlasti pa solidarnost z rojakinjami v videmski pokrajini, ki ne uživajo no-
benih narodnostnih pravic (Zvezi be-naških žen je bila v šentlenartu pri Čedadu celo prepovedana uporaba občinske dvorane za praznovanje 8. marca); sodelovanje z rojakinjami na Koroškem in vzdrževanje tesnih stikov z matično domovino, posebno seveda s tamkajšnjimi ženskimi organizacijami; poglobitev sodelovanja z UDI-ZŽI; izbojevanje u-stanovitve družinskih posvetovalnic z obvezno rabo materinega jezika v slovenskih krajih in udeležba slovenskih žena pri njihovem upravljanju; nemoten razvoj slovenskega šolstva in ustanovitev slovenskega šolskega ograja; upoštevanje potreb mater predšolskih otrok; podpora vsem demokratični i silam v boju za odpravo gospodarske krize in brezposelnosti v naši pokrajini; splošen boj za pravice celovite manjšinske skupnosti v deželi. Na kongresu je prišla do izraza potreba po tesnem sodelovanju med slovenskimi ter italijanskimi ženami za izboljšanje družbenih razmer.
Prek« tisoč delavcev industrijskega sektorja (pridružili so se jim tudi študentje) je včeraj dopoldne v prvi evropski stavki zahtevalo odpravo kri ze v podgorski tekstilni tovarni, ki spravlja v negotovost 1.700 družin
_	,	, i • r,	iHiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiioniiiuiioiiiiininiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiin
Prva evropska stavka je v Gorici izzvenela kot zahteva za končno ureditev položaja v podgorski tekstilni tovarni, kjer je 1.700 delavk in delavcev še vedno vpisanih v dopolnilno blagajno z «nič urami* ter obstajajo slabi izgledi, da bi se v doglednem času vrnili na delovno mesto.
Delavci industrijskih obratov z Goriške so v tej stavki sodelovali dopoldne, V dveh sprevodih, eden je krenil izpred tekstilne tovarne v Podgori, drugi pa izpred kovinarskega obrata SAFOG, so obšli glavne mestne ulice ter se ustavili na Travniku, kjer so zborovali. Med potjo so se za kratek čas ustavili pred goriškim županstvom, kjer so se v sprevod vključili župani s prapori. Ob prihodu sprevoda stavkajočih, v katerem so nosili številne transparente, so številni trgovci spustili navojnice. Solidarnost, tako za-triuiejo v sindikalnih krogih, bi bila lahko večja ter bi se trgovci lahko bolie zavedali nevarnosti, ki jim preti, če 1.700 družin ne bo prejemalo rednih osebnih' dohodkov.
Zborovanje na Travniku je začel tajnik conskega sveta za Gorico Giu-liano Bon. V svojem govoru .je nai-prej opisal sedanje stanje v tekstil ni tovarni ter pri tem ostro kritiziral lastnike, da izsiljujejo deželo in zahteva'o od nje javno finančno podporo, sami pa niso pripravljeni po
VRATA SEJMIŠČA SE BODO ODPRLA KONEC APRILA
Možnost večje prisotnosti tujih podjetij na letošnjem 8. sejmu Espomego v Gorici
Morda bo že letos na sejmu delovala tudi samopostrežna restavracija - Vprašanje uporabe sejemskih prostorov v času, ko ni razstav
večati svoieaa deleža. Gosoodar .ie rigner Rodolfo Bonetto, ie ^zbrala | v čaR„ ^ar ie nastala kriza, predstavil tudi drugi načrt o nreureditvi
Renkov načrt med 286 načrti, ko likor so jih poslali oblikovalci iz 28 držav.
Za kakšen načrt pravzaprav gre? Omislil si je namreč nekakšne plastične ali gumijaste sanke, ki se jih napihne, kar pomeni, da so tudi lažje prenosljive in zelo praktične. Gre torej za načrt, ki upošteva skladnost med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim pro cesom.
Renku ob tolikšnem uspehu iskre no čestitamo.
nillHIMHIIHHIIMmilllllllllllllllllllMIItnilllllilllllimflllltllllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII
BENEŠKI DNEVNIK
Z RAZŠIRJENE SEJE V SPETRU SL0VEN0V
ŠIROK PRISTOP ZA DOLOČITEV PRORAČUNA GORSKE SKUPNOSTI
Seje predstavnikov vseh komisij gorske skupnosti so se udeležili tudi predstavniki obrtniških in kmetijskih organizacij
Konec aprila te spet zaživelo sejmišče Espomego v neposredni bližini ločniškega mosta. Vrata sejmišča se bodo letos že osmič odprla desetti-sočem obiskovalcev, ki bodo semkaj prišli iz vseh krajev naše dežele ter iz sosednjega jugoslovanskega področja, da bi si ogledali najbolj zanimive stvari S področij ka-ravaninga, vinske proizvodnje in strokovnih služb za cestni preyoz. To so glavni sektorji goriškega sejma; te nameravajo prireditelji tudi ohraniti, vendarle ne zapirajo vrat drugim sektorjem.
Letošnji sejem te še omejen v prostorih, kj so bili zgrajeni lani spo mladi. Razstavni prostor je tako na prostem kot v dveh velikih paviljo nih. Lani so zgradili polovični del tretjega paviljona. Dela pri gradnji
tega paviljona hitro napredujejo — segel je na zemljišče skladišč bližnje tovarne Brunnschweiler — in najbrž bo že do letošnjega sejma ta paviljon prirejen drugače od osta lih dveh. V njem naj bi bile samopostrežna restavracija in prostori za predavanja ter razne simpozije. Doslej so namreč razne sestanke prirejali v več dvoranah v mestu; morda pa se te že od letošnjega leta vse delo osredotočilo na sejemskem prostoru.
Ko bodo tovarno Brunnschweiler v celoti premestili v industrijsko cono, kjer namerava švicarski podjetnik zgraditi novo tovarniško poslopje, bodo na tem mestu zgradili še dva paviljona podobna že zgrajenim in še enega večjega z dvojno kapaciteto od dosedanjih. Pred sejmi-
Podaljšani bančni roki
V času od 21. do 28. marca so nekatere tržaške banke neredno de-tovale zaradi stavk osebja. Zato j« Prefekt s posebnim odloke ti ocLed.l naj se roki za bančne opecac je p.i teh bankah podaljšajo w\ 15 d. L to sicer kakor sledi: pri zavodu Ban ca Commerciale Itaiiana od 23. iriar-
V Špetru Slovenov je bil v teh dneh skupen sestanek vseh komisij tamkajšnje gorske skupnosti. Sejo, ki se .je je udeležil tudi predsednik skupnosti Macorig, je sklical predsednik prve komisije Marinig. Prisotni so bili tudi predstavniki obrtniških organizacij ter kmetovalci.
Pobuda se vključuje v okvir širše razprave o proračunu za 1978 ter o programu izrednih posegov na pod lagi prispevka ene milijarde lir, ki ga je gorski skupnosti dodelila de žela. Gre, kot znano, za izredne posege za obnovo in preporod prizadetih krajev. Gorska skupnost je ob tem sklenila, da bo nakazana sredstva porazdelila po širših predhodnih posvetovanjih z vsemi družbenogospodarskimi dejavniki v teh krajih. Srečanje komisij s predstavniki raznih organizacij je prvi korak na tej poti.
Z živahne razprave je izšla vrsta zanimivih predlogov, ki zadevajo razvoj kmetijstva, določitev površin za obrtništvo, ki je že v fazi postopnega razvoja ter seveda stanovanjsko politiko. Posebno pozornost so vzbudili predlogi za uvedbo za družniških oblik dejavnosti, tako na kmetijskem kot obrtniškem področju. Vse iznešene predloge bodo sedaj proučile posamezne komisije, nakar se bo dokončno izrekla o pro-
Umrl je pesnik Dino Menechini
Po Nadiških dolinah je žalostno odjeknila vest o nenadni smrti pesnika Dina Menechinija, ki se je rodil v Stupici (Podbonesec), a je te vrsto let živel in delal v Vid mu. Bil je zelo priljubljen v teh
računu 1978 ter programu za r/red-•‘.e uosege skupščina gorske skup j dragocen zaklad.
nos ti.
krajih, katerim je posvetil svoja pesniška dela. V njih se zrcali vse bogastvo teh krajev, pa tudi njihovo neizmerno trpljenje. Naj omenimo le pesnitev r.Paese di fron tierai,. v kateri opeva poleg človeka in vseqa njegovega dogaja nja tudi svojo rojstno vas in z njo seveda Nadiške doline Pesnik podoživlja svoja otroška leta skozi prizmo velikih in majhnih zgodo vinskih dogodkov, od partizanskih bojev in drugih vojnih dogodkov, do tragične stvarnosti izseljevanja. Vse pa preveva velika ljubezen in upanje, da bodo ti kraji vendarle kdaj deležni pravičnosti.
Čeprav ie Menechini pisal v ita lijanščini, se je včasih poskušal tudi v slovenščini, jeziku, ki se ga je bil naučil od matere, babice in svojih vrstnikov.
Najlepši spomin je Menechini za pustil otrokom Nadiških dolin n poletju 1974. ko je bil med Mimi ob prvem tečaju Moja vus» in kole !m ie gahieno in ljubeče -mi porciil, naj svoj jezik čuvajo kol
obrata, vendar ni dovolj jasen. Jas na je samo težnja, da se okoristi z javnim denarjem in tudj z denar-'em, ki »n prejema od proste cone. Proti takšnemu načrtu so nastopile vse družbene sile in celo sama finančna drrtba.
Giuliano Bon je nato spregovoril o pomenu evropske stavke, ki so io oklicali, da bi opozorili na nam ščanje breznoselnosti v kapitalističnih evronskih državah. Sedaj je brez dela 7 m:li;onov delavcev in od te Pa je 40 o-Mnt.kov mladih. Opozoril ie, da preživlja Italija hudo krizo in da ie eden izmed ciliev teroriz ma razbit ie sindikalne enotnosti in z.manjšanie teže delovnih liudi pri odstranjevanju težav v našem neenakomernem lazvoju.
Govornik je poudaril, da je kljub različnim zgodovinskim izkušnjam delavski razred pokazal enotnost v sedanjem boju za zaposlitev v E-vropi, za gospodarski napredek brez inflacije, z r. pobijanje terorizma in za odpravo razlik v razvitosti, zlasti pa odpravo zaostalosti na jugu.
Nato je Silvano Bregant, predstavnik sindikalne federacije še z drug h plati osvetlil pomen goriške ga sodelovanja v evropski stavki. Pri tem je zlasti poudaril zahtevo po odpiranju novih delovnih mest za mlade in prirejanju strokovnih tečajev za usposabljanje mladih delavcev. Povedal je. da se gospodar nj zadovol jil z. zaporo tekstilne tovar ne, ampak da hoče sedaj zapreti šp oddelek «fiocco». Skozi takšno po Kliko se kaže težnja družb Snia in Montecatini, da bi zagospodarili nad italijanskim in evronskim trgom tekstilnim blagom. Govornik je svoja izvajanja zaključil z odgovorom gospodarju, da se moti. če sklepa, da bo z zavlačevanjem pogaianj za odnravo krize v tovarni «utrdll» de lavce in zmanjšal pri ni Ti pripravljenost, da se enotno in do kraja borijo za ohranitev delovnih mest
•iiiiiiMiiillliiliHiimiiMiiiiiiiMiiiiiiiitiiMiimimiiiMmitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiii
V PRIREDBI ORGANIZACIJE TGS
Pavel Pctricig
V Šlandra posvet o gradbenih zadrugah
Kulturna komisija v sklopu so cialistične sekcije v Standrežu pri redi drevi ob 20. uri v domu Bu da! v Štandrežu večer posvečen problematiki gradbenih zadrug. U-vod te imel arhitekt Jože Cej Na večer so vabljeni vsi domačini, ki jih to vprašanje zanima.
0 V garaži noriškega Zelenega križa
(Ul. Morelli 26) bo danes. 6. aprila, ob 16. uri blagoslov novega rešilca znam! e fiat ž evidenčno tablico GO lOŽEri Bntrica bo \žens picdsednika goriškega zdravstvenega konzorcija dr. E. Tuz.z.ija, gospa Ačfelmina.
Spet «Pohod prijateljstva» po Gorici in Novi Gorici
Odhod ho s Travnika, cilj pa v zavodu San Luigi Prehod meje v Gabrijelovi ulici in v Solkanu
San Luigi. Pohod bo ob vsakem vremenu.
Modernizacija letališča
Na deželnem letališču v Ronkah bod0 danes izročili svojemu namenu novo vzletno stezo v dolžini 2.356 me-
la na progah proti Milanu Rimu.
Tudi letos prireja organizacija «Turismo giovanile sociale*, v sode'ovanju z Občinsko zvezo teles-nokulturnih 'organizacij v Novi Gorici «Pohod prijateljstva*. Ta te v nedeijo, 16. aprila, po ulicah Gorice in Nove Gorice. Proga bo dolga 11 kilometrov. Ob 9. uri bo
zborno mesto na Travniku, ob 9.30	. , ,	, , ,
bo odhod udeležencev. Proga bo trov. Z nje bodo vzletela prva leta-
speljana od Travnika po Raštelu ~ ----------------------- ~“*!	:"
po cesti na grad in zatem po Ulici del colle v ulice Giustiniani,
Rafut, Corsica, S. Gabriele skozi bodoči mejni prehod na Erjavčevo ulico in zatem y Kidričevo, Vojkovo. XI. korpusa, čez mejni prehod Solkan po Svetogorski ulici in zatem po ulicah Mighetti, Orzoni in Don Bosco v sedež zavoda San Luigi v isti ulici, kjer ima svoj sedež TGS in kjer bodo priložnostni govori.
V častnem odboru prireditve so številne ugledne osebnosti s predsednikom deželnega odbora Antoniom Comellijem na čelu, na jugoslovanski strani pa je na čelu odbora Drago Požar, predsednik izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Nova Gorica.
Pohoda, ki je že lani in predlau skim dosegel izreden uspeh z več tisoč udeleženci, se lahko udeleži vsakdo. Vpisujejo razne skupine TGS v naši deželi in v Venetu, v tukajšnjih turističnih pisarnah, di daktična ravnateljstva v Gorici med temi ' tudi Ote za riove^ske šole v Ulici Croce ter Občinska zveza telesriokulturnih organizacij v Novi Gorici.
Sodelujejo lahko mladinci do 17. leta. Sodeluje lahko po en odrasel spremljevalec za vsako skupino 10 udeležencev.
Pohod ni tekmovalnega značaja; na cilju prejme vsak udeleženec spominsko kolajno. Nagrade bodo izžrebane in podeliene skupinam najmanj 25 udeleženci. Najštevilnejša italijanska in najštevilnejša slovenska skupina prejmeta trofe ji, Kontrole bodo Štiri; dve v Ita liji in dve v Jugoslaviji: okrepčevalnice bodn na goriškem gradu, v Novi Gorici na Svetogorski u-lici in na sedežu TGS v zavodu
ščem pa nameravajo podreti stavbo sedanje tovarne likerjev Ciemme in tam urediti parkirišče za sejemske potrebe.
Seveda se bo v tem primeru postavilo vprašanje kako izkoriščati velike sejemske dvorane. Doslej so bili v njih poleg sejmov kmetijskih strojev in stanovanjske opreme, nekateri ljudski prazniki. Prostor pa ni bil primeren za take prireditve ker ni akustičen. Nekateri menijo, da bi lahko v treh prostorih uredili v času med enim in drugim sejmom, športna igrišča za tenis, kotalkanje, odbojko in košarko. Tako bi zadostili vedno večjim potrebam po takih rekreacijskih objektih v našem mestu in ne bi bilo treba trošiti dragocenega denarja za gradnjo novih naprav.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče uprizori danes. 6. aprila ob 20.15 v veliki dvorani PDG. Soška 1, Nova Gorica. Neila Simona «Hotel Plaza*. A-bonmajska predstava za red premierski in izven.
Izleti
Ženski iniciativni odbor za Goriško priredi v torek, 25. aprila, celodnevni družinski izlet z ogledom tovarne konfekcije Ideal in tovarne pohištva Meblo v Novi Gorici. Po kosilu v Kobaridu bo še ogled novega naselja v Breginju, ki ga je potres do tal porušil. Prijave za izlet do 15. aprila.
Slovensko planinsko društvo opozarja izletnike in tekmovalce, da bo odhod avtobusov v nedeljo, 9. aprila na društveno tekmovanje na Nevej-sko sedlo ob 7.15 s Koma v Gorici in ob 7.30 iz štandreža. Obenem naproša udeležence, naj poravnajo obveznosti v teku tedna na sedežu društva.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi jutri ob 20.30 na sedežu kluba «St-mon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13, predavanje prof. Milka Kambiča iz Ljubljane o Triglavu nekoč in danes ob priliki 200. jubileja. Predavatelj te svoja izvajanja ponazoril z vrsto diapozitivov.
Slovensko katoliško akademsko društvo vabi na predavanje o vzgoji jazi kovne in dramske dejavnosti, ki ga bo imela Draga Ahačič v mali dvorani Katoliškega doma danes, ob 20.15. To je v sklopu tečaja recitacije, ki ga prireja SKAD.
Župančičeva proslava drevi v Sovodnjah
Proslavo 100-letnice rojstva naše ga pesnika Otona Župančiča priredijo drevi prosretarji iz Sovodenj v, tamkajšnjem Kulturnem domu. Prireditev ima naslov ^Cicibanov dam in se bo pričela ob 20.15. Program bodo izvajali domači srednješolci, gostovali bodo člani moškega zbora «Kras» iz Dola-Poljan. Ob tej priliki bo v zgornjih prostorih doma razstava slovenskih knjig in gramofonskih plošč. Sr vodenjsici prosvetni delavci vabijo domačine na to prireditev.
0 Rajonska konzulta v Stražicah se
sestane danes. 6. aprila, ob 21. uri v prostorih knjižnice v Ul. Brigata Pavia 138. Med drugim bo beseda tekla o osnutku pravilnika počitniškega doma «A. Culot*.
iiiiiiiiiiiHiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiniiiiififuaiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinMiMiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiimiitiimitiii
V PONEDELJEK SO UKRADLI DVA RADIJSKA SPREJEMNIKA
Vojaka in gostilničar r zapor zaradi kraje v avtomobilih
In nedoločen čas zaprta pizzeria v Ulici sv. Ivana
Pizzerin zaprta za nedoločen čas, lastnik aretiran in zaprt v zaporu v Ulici Barzellini. v istem zaporu tudi dva vojaka. To je rezultat hitre preiskovalne akcije letečega oddelka goriške kvesture ko so do takrat, neznani lopovi v ponedeljek zvečer, med 20. in 23. uro ukradli Iz dveh avtomobilov, ki sta bila parkirana v Ulicah Silvio Pellico in San Gabriele, dva radij ska sprejemnika.
V Ulici Silvio Pellico je bil parkiran avto Brune Verdura, ki biva v tej ulici na številki 8, v škabrijelovi ulici pa je bil parkiran avto Floriana Petronija, ki je bil na obisku pri znancih, biva pa v Ulici Goldoni Neznanci »c pokvarili ključavnico in iz obeh vozil odnesli radijske sprejemnike.
Po prijavi v torek zjutraj je policija kaj hitro prišla na sled tatovom. Na osnovi nekaterih informacij so policisti izvedli preiskavo v pizzerii v Ulici sv. Ivana, ki jo sedaj upravlja 31 letni Quirino E-sposito, doma iz Neaplja in v skladišču našla nekaj radijskih avtomobilskih sprejemnikov Policisti so zatem preiskali še Espositovo
Kino
(lOrica
VERDI 17.15—22.00 «L'uomo nel mi-rino*. C. Eastwood in S. Locke, sco-pecolor, prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Giulia», Jane Fonda in Vanessa Redgrave, color-scope (do ponedeljka)
MODERNISS1MO 17.15—22.00 *Wagon-lits con omicidi*, G. Winder in G. Klauburg, v barvah.
CENTRALE 17.15—22.00 «Una questio-ne d'onore*, U. Tognazzi in N. Macchiavelli, technicolor. prepove-dano mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30—22.00 cIo sono mia».
EXCELSIOR 16.30—22.00 »Tutti defun-ti, tranne i morti*.
l\ovo Gorica in okolica
SOČA «Zadnji kriki iz savane* — italijanski film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Bog je umrl zaman* — jugoslovanski fiim ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Winetow III* — zahodno nemški film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443,
usmmm
Angela Pavlinova daruje 30.000 lir za Slovensko planinsko društvo v Gorici.
stanovanjc v bližnji Carduccijevi ulici 6 in tudi tam našli nekaj sprejemnikov ter staro špansko, sicer neuporabno, pištolo. Pregledali so še njegov avto in ugotovili, da je imel v njem še en u-kraden sprejemnik.
Med sprejemniki so policisti našli oba, ki sta bila ukradena Verdu rijevi in Petroniju v ponedeljek zvečer ter tudi enega, ki jc bil pred mesecem dni ukraden Enniu Crosselli.ju iz Gorice. Za ostale lastniki niso znani; kvestura vab' vse, ki so jim neznanci ukradli sprejemnike iz avtomobilov, naj se javijo v njenih pisarnah.
Kot smo že uvodoma omenili so policisti Esposita prijavili sudišču, zaprli so ga v goriški zapor, za nedoločen čas pa bo zaprta tudi njegova pizzeria. Na podlagi izjav Esposita pa so policisti ugotovili, da sta v ponedeljek zvečer radijska sprejemnika iz parkiranih avtomobilov ukradla dva vojaka, ki služita vojaški rok v goriški vojaš niči. To sta 22-letni Giuseppe Ros-siano iz Potenze (to je že stari zna nec goriške policije) in 21 letni Vito Bressanini iz Catanzara. Oba vo jaka sta zaprta v goriškem zaporu.
Sekcija VZPI - ANPI za Dol hi Jami je Izraža sožalje predsedniku sekcije Mirku Periču ob izgubi očeta Antona.
Prosvetno društvo Kras Dol - Poljane Izreka Mirku Periču in družini iskreno sožalje ob izgubi očeta Antona.
V starosti 87 let nas je včeraj zapustil naš dragi
Anton Peric
Na zadnji poti ga bomo spremiU danes, v četrtek, ob 15.30 iz splošna bolnišnice v Gorici na pokopališče a Dolu.	,
žalujoči družini Peric in Cijan
Gorica. Dol, Peč, 6. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK 4
6. aprila 1978
Dl) NACIONALIZACIJI KAPITALISTIČNE TRGOVINE V GLAVNEM MEST« JUŽNEGA VIETNAMA
Težka dediščina po poraženem režimu še vedno hudo pesti nekdanji Saigon
Državni «udar» proti trgovski buržoaziji ni potekal docela mirno - Stotisoči brezposelnih, prostitutk in narkomanov
HOSIMINH — Tri leta od osvoboditve in dvajset mesecev od združitve severnega in južnega Vietnama se to veliko mesto nahaja v predhodnem razdobju. Od nekdanjega Saigona k. bodočemu Hošiminhu.
V	zadnjem tednu meseca mar-ea so na vsem vietnamskem jugu nacionalizirali trgovine in kapital kakih trideset tisoč velikih trgovcev, o katerih pravijo, da so nadzorovali okoli dva milijona in pol malih preprodajalcev, Ta ukrep so v vietnamskih uradnih krogih označili kot «državni udar proti buržoaziji* in kot pomemben korak k socialistični preobrazbi družbe.
V	tej operaciji, ki je bila nenadno izvedena, je sodelovalo v Saigonu (mesto šteje sedaj okoli tri milijone in pol prebivalcev) v teku popoldneva 23. marca o-koli en milijon političnih aktivistov iz raznih družbenih organizacij.
Nekaj dni po tej velikanski in bliskoviti operaciji inventarizira-nja in zapiranja trgovskega prometa v mestu ni bilo opaziti kakih večjih sledov napetosti. V nekaterih obveščenih krogih pa menijo, da je čisto naravno prišlo do nemirov in hudih sporov.
Pri vhodih v velike trgovine, butike z nakitom in v poslovne prostore trgovskih hiš. ki so vsi zaprti s kovinskimi zastori, je opaziti tudi potrte lastnike, včasih v družbi s kontrolorji. Mnogi od njih pričakujejo, da bodo kmalu odšli na prevzgojo, to je na fizično delo. v tako imenovane nove gospodarske cone, kjer bodo delali r:a poljih, da bi do svoje prispevali k povečanju pro-iž.vodnje žitaric ter na širjenje obdelovalne zemlje v zaostalih krajih države.
V	štabih uličnih revolucionarnih odborov, ki nadzorujejo bloke in mestne četrti se zadržujejo vojaki ali oboroženi mladinci iz vrst ljudske milice. V kitajski četrti Šolong je število zaprtih trgovin največje: okoli 90 odstotkov saigonske trgovske btir-žoazije, ki so jo imeli, oziroma jo še imajo, za najmočnejšo, je sestavljenih od predstavnikov prekomorskih Kitajcev. Indijci so bili najbolj poznani kot odlični krojači, toda tudi mnoge krojaške delavnice so zaprte.
Nekdania trgovska mreža bo morala biti sedaj vključena v državni centraliziram sistem oskr bovania in racionirane distribucije. Uradne osebnosti pravijo pa, da bo potrebno okoli ieto rini, da bi se nacionalizirane trgovine nonovno odprte, seveda ood drugim imenom. Te osebnosti oa niso v stanju, da bi povedale, kolikšna je vrednost nacionalizirane buržoazne lastnine in zalog. Do sedaj še niso omenili odškodnine, čeprav bodo o tem. sodeč po prvotnih indikacijah, sklepali pozneje.
V	takem ozračju vtisnejo mestu določen utrip življenja samo ulični trgovčiči, katerih usodo pa prav gotovo pogojuje udar do velikem kapitalu. Na predalih teh malih zasebnih trgovin se lahko še najdejo ameriške cigarete iz zaplenjenih zalog pred tremi leti. Vsaka škatlica cigaret pa stane nekaj dolarjev, če se upošteva uradni tečaj. Na drugi strani pa se je že razširil pojav, da v a-meriških škatlah prodajajo po visokih cenah naivnim kupcem vietnamske cigarete.
Z vsem tistim, kar je podedoval od nekdanjega Saigona pa je Hošiminh še vedno simbol pa razi tizma, toda tudi privlačna toč-

Mešani zbor «F. Sedej* - števerjuu
Mešani zbor »Obala* - Koper
Moški zbor »Soča* - Nova Gorica
Ženski zbor »Sloga* - Črni vrb nad Idrijo
ka za ljud: s severa Ideje -se selijo s severa na jug. motorna kolesa, televizorji, blago široke potrošnje ter celo moške modne pričeske potujejo v nasprotni smeri. Napitnino so uradno prepovedali, toda nihče, vsaj če ga ne opazujejo, se ji ne odreče. En ameriški dolar velja 2,82 južno-vietnamskega donga, na črni borzi pa mu je vrednost petkrat večja.
Na ulicah se še vedno lahko vidijo lepotice v tesnih farmer-kah, ki upadno gledajo redke tuje obiskovalce, v glavnem sovjetske in vzhodnonemške »turiste*. Opaziti pa je tudi čedno oblečene otroke s šolskimi torbicami in pionirskimi rutami okoli vratu.
V hotelu «Caravelle» še vedno hranijo zaloge francoskih vin, toda gostom jih prodajajo samo za dolarje. Hrana in gruzijska kisla voda, ki je zamenjala viski, se prodajata za donge.
Policijska ura je še vedno v veljavi, toda skrčena, saj traja le od polnoči do 5. ure zjutraj. Spremljevalci opozarjajo tuje goste, naj se čuvajo žepnih tatov in naj ne hodijo sami zvečer po mestu.
Asocialno breme, ki ga je mesto podedovalo od starega režima. je ogromno. Podpredsednik ljudskega odbora Hošiminha Le Kvang čan (ki je bil nred ča som namestnik Ngujen Ti Binha, ministra za zunanje zadeve začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama) je posredoval tujim časnikarjem nekaj podatkov o tej dediščini. Mesto ima sedaj en milijon in sto tisoč brezposelnih, 409 tisoč razoroženih vojakov proameriškega režima in na stotine tisočev narkomanov, in prostitutk. V mestu je bilo tudi mnogo kmetov, ki so zbežali iz ameriških »strateških naselij* po polomu »pacifikacije* Vietnama.
Lani se je iz mesta izselilo okoli 700 tisoč ljudi. Ti so bili v glavnem kmetje, ki so jih poslali nazaj v njihove rojstne kraje, ali pa v nove gospodarske cone. Teh con je okoli Saigona devet in vsaka od njih zmore in obdeluje približno štiri tisoč hektarov zemlje.
Vojaki in podčastniki Tieueve vojske so prestali kratkotrajno obdobje prevzgoje. Spreminjanje ideološkega gledanja častnikov na traja dalj časa in njihovo vključevanje v proizvodnjo je odvisno od njihovega obnašanja. Vsi. ki so bili prevzgojeni, so dobili nonovno državljanske pravice. Nekateri častniki, *; v glavnem tehnični strokovnjaki, so že zaposleni v civilnih službali.	1
Narkomani, prostitutke 'n celo gangsterji gredo skozi šole za »pridobitev človeškega dostojanstva* Po prevzgoji se lahko vrnejo svojim družinam in se vključijo v proizvodnjo. Lažje primere prevzgajajo v samem mestu; v četrtih. Pri tem igra veliko vlogo sodelovanje med državnimi oblastmi in meščanstvom.
Na univerzi in na visokih šolah študira sedaj 30 tisoč študentov. Letos, tudi ker so odprli šole na podeželju, hodi v osnovne šole okoli milijon učencev.
Čeprav so se industrijci izselili, industrija, ki je koncentrirana večinoma na področju Bien Hua, dela normalno. Obstajajo pa precej hudi problemi. Med drugim so prej uvažali surovine iz tujine, kar pa je danes izredno težko. Nadalje, upoštevajoč ameriški embargo, obstajajo težave v pogledu strojev in opreme. Posebno primanjkujejo nadomestni deli. Perspektive, da bi se ti
Romunsko gospodarstvo
BUKAREŠTA — Neka tovarna v Bukarešti bo stopila v zgodovino te države, ker je kot prva v Romuniji uvedla samofinanciranje ter s tem prekinila staro tradicijo proračunskega sistema. V tej tovarni in tudi v drugih ter v zunanjetrgovinskih podjetjih že dalj časa preizkušajo paket novih ukrepov o financiranju, ki so, kot je bilo sporočeno, dokazali svojo prednost pred sedanjim popolnoma centralističnim sistemom.
Vendar pa ostajajo v Romuniji glede tržnega gospodarstva še precej deljena mnenja. Nekateri menijo, da sodobnejša merila za ocenjevanje proizvodnje niso še povsem nadvladala dosedanji sistem. Zato pravijo, da bi bilo sicer treba uvajati sodobnejša merila, kot sta dobiček in rentabilnost, toda ob strogem spoštovanju centralnega gospodarskega načrta. Uvajanje kriterija «neo - proizvodnje* kot osnovnega merila gospodarstva, o-ziroma pokazatelja novoproizvode-ne vrednosti, kakor tudi sistema samofinanciranja, še ne pomeni, da je prišlo do revolucionarnega preokreta v romunskem gospodarstvu.
Nove inštrumente samofinanciranja so preizkuševali več mesecev posebno pri podjetjih, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino in prodajo industrijskih izdelkov. Ta podjetja so poslovala več mesecev brez državnih dotacij na podlagi samofinanciranja, oziroma samoupravljanja. Čeprav so bili baje doseženi dobri uspehi, pa je vendarle prišlo do precej močnih odporov, ki jih je Ceausescu označil kot anarhistične tendence. Ti odpori so bili zaznavni zlasti v ministrstvu za zunanjo trgovino, a ne v proizvodnji. Prav zato so tudi zamenjali ministra za zunanjo tr-I govino in njegovega pomočnika.
problemi kaj kmalu rešili, niso nič kaj rožnate.
Uradno trdijo, da se je povečala proizvodnja žitaric v okolici mesta in da distribucija racionirane hrane poteka na zadovoljiv način. Trgovsko buržoazijo pa so prej obtoževali, da je razbohotila špekulacijo in da je višala cene na prostem trgu, oziroma na' črni borzi.
Črne borze pa navadno ni tam, kjer poteka dobro preskrba prebivalstva.
Zdi sc, da je sever, seznanjen z očitnimi slabostmi juga, sklenil izvesti oster ukrep, tudi morda zato, da bi pomiril svojo ideološko zavest. Sedaj še ni nobenega znaka, da bi se stvari bistveno izboljšale, čeprav je bilo povsem logično, da je treba nekaj storiti. Položaj pa je v vsakem primeru zelo zapleten. Na eni strani se težko kontroliranemu svobodnemu trgu nudi kot optimistična alternativa racioni-rana oskrba pol kilograma riža na dan. Na drugi strani pa je zelo malo verjetno, sodeč po stanju na severu, da bi črna borza in korupcija bili učinkovito likvidirani v doglednem času. Prvi rezultat je nezadovoljstvo množic, vključno tudi začasno in spontano reagiranje tistih, katerim bo jutrišnji dan podoben včerajšnjemu.
(Po Politiki - D. R.)
Kraševec na soncu
................................................................................................................iimiiniiiiiiiiiiiiHiiliiiniiiiiliiiiliM.....
Patronat KZ - INAC svetuje
Vdovci imajo pravico do družinske pokojnine po ženi
Vpr.: «Moja uboga pokojna žena je umrla pred enim letom zaradi infarkta. Imela je kmečko pokojnino komaj dve leti. Že lani sem vložil na INPS prošnjo za pokojnino po ženi, vendar so mi jo odbili. Sedaj sem slišal, da dajejo tudi moškim to penzijo. Zanima me. če lahko sedaj zahtevam to pokojnino in koliko bo znašala. Imam že svojo delavsko pokojnino, vendar ie precej nizka*, D.G.
."akon št. 903 z dne 9.12.1977, ki uvaja kriterij popolne enakopravnosti med sppioma na ceio/.iem (in torej tudi zavarovalnem področju), pod členom 11 izrecno zagotavlja vsem vdovcem, neglede na vrsto socialnega zavarovanja, pravico do družinske pokojnine po pokojni žena. To pa pod istimi pogoji, kot so detiej veljali le za ženske, medtem ko je vdovec prej lahko uveljavil družinsko pokojnino L, če ga je pristojna komisija priznala za invalida v skladu s členom 22 zakona št. 903/65. To novo zakonsko določilo je stopilo v veljavo 18. decembra 1977, to pomeni, da zavarovalni zavod do decembra aplicira prejšnji za kon z vsemi omejitvami, toiej ni možno retroaktivno uveljavljanje te pravice. Merodajen za priznanje te pravice vsem vdovcem je datum smrti upokojeni o ali zavarovanke: le če je pokojna preminila po 18.12.177, ima vdovec v vsakem primeru pravico do družinske pokojnine; če pa je smrt nastopila pred omenjenim datumom, je potreben invalidski staž.
Edina razlika pa je ostala pri kmečkem zavarovanju. Zakon št. 1047 z dne 26.10.1957 namreč postavlja sicer protizakonito »mejo*: pravico do družinske pokojnine so do 18.12.1977 imele le vdove tistih kmečkih upokojencev, ki so bali upokojeni po 1.1.1970, vdovci pa sploh niso prišli v poštev. Z novo zakonodajo pa so tudi kmetje pridobili pravico do kmečke družinske pokojnine po ženi, vedno pa pod pogojem, da je pokojna bila upokojena po 1.1.1970, kar še vedno velja tudi za žene, ki uveljavljajo družinsko pokojnino po možu. Le v primeru, da nima nobene lastne pokojnine, lahko dobi mož družinsko pokojnino po pokojni ženi — kmečki upokojenki, pod pogojem, da je dopolnil 60 let ali pa je nesposoben za delo.
Po tem splošnem pregledu, ki je bil potreben za pravilno globalno tolmačenje celotne zadeve, lahko obravnavamo naš specifični
slučaj, če 'bi vaša žena umrla danes, bi vi dobili družinsko pokojnino brez preverjanja, če ste invalid. Ker pa je smrt nastopila, preden je stopil v veljavo novi zakon št. 903/77, bi žal vaša prošnja v teni smislu naletela na negativen odgovor. Ne preostaja vam torej drugega, kot da se sprijaznite z dejstvom, da vam družinska pokojnina- ne pritiče niti po novi zakonodaji.
Možnost plačevanja prostovoljnih prispevkov, neglede na državljanstvo
Vpr.: Moja mama stanuje v Kopru, nima nobene pokojnine in je dejansko izključno v moje breme. Bi lahko ona plačala tiste prispevke od 1020 do 1026, da bi dobila pokojnino od llalije, saj je takrat resnično delala pri neki družini v Trstu. Naj vam še povem, da je mama rojena maja 1007. leta». N.U.
Po podatkih, ki jih navajate, sodeč, ima vaša mama pravico, da pri zavarovalnem zavodu INPS odkvi delovno dobo po zakonu št. 35/62. Vendar pa pri tem u-poštevajo le delovno razmerje po 15. letu starosti, kar pomeni, da bo vaša mama lahko odkupila delovno dobo od julija 1922 do 28.2. 1926, se pravi 3 leta in 8 mesecev. To pa ni dovolj za invalidsko pokojnino, vendar pa ima možnost, da doseže 5 let zavarovanja s plačevanjem prostovoljnih prispevkov. INPS jo bo namreč avtori-
ziral, da vplača še eno leto in 4 mesece prostovoljnih prispevkov, saj pri tem ni važno, če je ona jugoslovanska državljanka. Nekaj pa vam izrecno svetujem: čimprej naj poleg prošnje za odkup delovne dobe 1920-26 vloži istočasno tudi prošnjo za prostovoljne pri spevke, saj avtorizacija »teče* od naslednje sdbote po predložitvi za devne prošnje, ka* Uiato vpliva tudi na začetek izplačevanja po kojnine.
Najbogatejši na svetu
STOCKHOLM — Skandinavske države, kljub resnim gospodarskim težavam, ki zavirajo njinov hiter razvoj, imajo še vedno v svojih rokah vrhunska mesta na lestvici narodnega dohodka vseh držav na svetu.
Finska je edina od petih skandinavskih držav, ki je Dadla v zadnjem letu za eno mesto. Sodeč po statistiki svetovne banke se Finska nahaja na osemnajstem mestu, švedska je na petem, Danska na osmem, Norveška na devetem, Islandija pa na šestnajstem.
Na vrhu seznama so tri male države perzijskega zaliva: Ku vajt, s 15.480 dolarji narodnega dohodka na osebo. Zedinjeni a-rabski emirati s 13.900 dolarji in Qatar z 11.400 dolarji. Sledijo jim države zahodne Evrope. Švica, Švedska, ZDA, Kanada itd.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja Amerika pred veliko krizo
13.00	File diretto
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v par lamentu
17.00	Ob petih z GIULIANOM CANEVACCIJEM
17.05 HEIDI. risanka v nadalj.
17.30	Opazujmo naše okolje
17.45	Vlakec:
Pravljice, pesmice in igrice
18.00	Argumenti
Katoliški mistiki, vzgojna oddaja
18.30	MALI SLAM, glasbena od daia
19.00	Dnevnik 1 KRONIKE 19.20 Izgubljeni otoki
TUJEC, TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 STAVIMO ?
Nagradna igra
22.00	Košarka:
MOBILCIRGI - REAL
O!) koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika
Programi pristopanja Drugi kanal
12.30	Gledališki problemi
1.3.00	Dnevnik 2 OB 13. URI
13.30	Tisoč let Bizanca:
Mozaiki, freske kot priče zgodovine
16.15 Kolesarstvo:
DIRKA PO APULIJI
17.00	Program za mladino:
JANE EYRE. 5. in zadnje nadalj.
18.00	Vzgojna oddaja
18.25	Iz parlamenta in Dnevnik 2 ŠPORTNE VESTI
18.45	Dober večer s.. Superman in Atlas Ufo Robot Vremenska slika
19.45	Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.40	Borgatacamion, eksperimentalni film
22.00	Politična tribuna
22.30	16 IN 35, pelnajstdnevnik o filmu
22.55	Doc
ONA DRUGA ŽENA TV film
Ob koncu Dnevnik - ZAD NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	10.00 - 15.00 TV v šoli
16.00	Šolska TV
17.25	Velike reke: Temza 18.20 OBZORNIK
18.35 Zgodbe iz Kalevale, risanka
18.45	Tehtnica za natančno tehtanje
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	V živo: Koliko nas slane servis, vmes Poročila
Koper
19.30	Jugoslovanski trim test
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	GLINASTI GOLOB, film
22.00	Osebnosti revolucije, dok.
22.30	Košarka:
MOBILG1RGI — REAL Zagreb
19.30	DNEVNIK
20.00	Argumenti 20.50 M. Vitezovič:
Dimitrije Tucovič
21.40	DNEVNIK
21.55	Košarka:
MOB1LGIRGI - REAL ŠVICA
19.25	Kulturna agenda
19.55	Tukaj Bern
20.30	DNEVNIK
20.45	Reporter
21.45	Glasbena oddaja
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila:	7.20 Dobro jutro:	7.45
Pravljica za dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam u-gaja jazz?; 9.30 Mali oglasi: 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11:05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Letošnja deveta revija «Primorska poje*; 13.35 Od melodije de melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.20 E-vergrceni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo kniigo pravljic: 17.05 Koncert; 17.35 Glas-oena panorama; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Kla-,-ični album.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.J0. '15.3ft', 10130. 18.30. T8.30‘ Poročila: 7.00 Glasba ?k 'a6bro"ju-uo; 8.32 Znane klavirske skladbe; 9.15 Poje Billy Ocean: 9.32 4a našem gramofonu; 10.00 Z na-ni je. . .; 10.10 Oddaja za naj-nlajše; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Glasbeni trenutek; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Popevke; 14.33 Zborovsko petje; 14.45 Popevke: 15.00 Program za najmlajše; 15.20 Ansambel Maxim Saury; 15.40 Re-lax v glasbi; 16.00 Na knjižnem trgu; 16.05 Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna glasba: 18.00 Glasba po želiah: 18.35 Mhdi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni inštrumenti; 20.32 Rock party; 21.00 Skladbe slovenskih glasbenikov; 21.32 Saksofonist Tony Marino;
21.45	Po:p glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in
10.35 Jutranji pogovori; 12.05 in 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Kako jemo; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Nove in stare ita lijanske farse; 17.40 Ali veš?;
18.00	Poje Eugenio Finardi; 18.35 Programi pristopanja; 19.35 Neve rjetna potovanja; 20.30 O našem zdravju; 21.05 Lepa resnica; 22.00 Glasbena kombinacija; 23.15 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8..30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Jutranje razvedrilo; 9.32 «Starost», radijska nadalj.; 10.12 Pogovori s poslušalci; 11.32 Govorimo o flavti; 12.45 Popevke; 13.40 Romanca;
15.00	in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Umetnost Victorja De Sabate; 18.33 Vzgojna oddaja; 18.56 Poje ta vam Fred Bongusto in Sheiia: 19.50 in 22.45 Prijetno posluša nje: 20.55 «Dom Bernade Albe*, radijska igra.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	'2.00,	13.00, 14.00. 15.00.
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poročila;
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro jutro,
otroci!: 3.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za .višjo stop njo; 9.35 Jugoslovanska zborov ska glasba; 10.15 Kdaj, kam, ka ko in po čem?: 10.45. Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05
Koncert vx mlade poslušalce; 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni in termezzo; 15.45 Jezikovni pogovo ri: 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Z opernih odrov;
19.20	Zabavna glasba; 19.35 Lah ko noč, otroci!; 19.45 Minute z an samblom Franci Puhar: 20.00 Če trtkov večer; 21.00 Literarni ve čer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Haydn v domači izvedbi; 23.05 Li terami nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
uiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiia
PRIMER PEKINŠKEGA DELAVCA FANGA
Kako so sodili tatu avtomobila
PEKING — «Nekega popoldneva se je mladenič v delavski obleki brezbrižno sprehajal po pekinških ulicah in jedel jabolko. Nenadoma se je ustavil pred zelenim avtomobilom, kot da bi se nečesa spomnil. Potegnil je iz žepa sveženj ključev, odprl avtomobil in se odpeljal.*
Ta primer tatvine avtomobila je opisan v nekem pekinškem listu. Po mnogih letih so taki in podobni dogodki spet prišli na časopise. Zadeva ne bi bila toliko zanimiva, če ne bi uredniki
lIMMIlUnilllVIIIIIIIIIIIIMIIlillllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIinnillllllllinillllllllJIllllllllllIMlIMJIHitlUIIIIIIII
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekaj bo šlo navzkriž, kar pa vas ne sme spravita iz ravnotežja. Tudi v družini ne bo najbolje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste srečo, ker bo eden od tekmecev moral popustiti. Ne zaletite se v prenaglih sodboh.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlična priložnost za sklenitev po-Voljnega posla.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaši načrti bodo odobreni. V družbenem življenju bo nekaj narobe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pripravite se na spremembe v poslovnih odnosih. Preveč zanemarjate svoje zdravje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo iz vaše poslovne družbe vas bo razočaral. Nevsakdanji dogodek, ki bo razveselil vašo družino.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.)
I Nekdo skuša izpodkopati vaš po-
ložaj. Zato bodite budni in previdni.
ŠKORPIJON (od 2.3. 10. do 22. 11.) Neki sporazum vam , bo omogočil napredovanje in ugled v poslovnem življenju. Pripravite se na potovanje.
STRELEC (od 2.3. 11. do 20. 12.) Brez sodelovanja ne boste prišli nikamor Trdno ohranite svoje stališče do nekaterih družinskih zadev.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Spoznali se boste z dobrim poslovnim partnerjem. Bodite bolj iskreni do osebe, ki vas ljubi.
VODNAR (od 21.T. do 19. 2.) Načeli boste delo, ki bo terjalo veliko < Igovornost. Prijeten izlet s staro družbo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dobili boste nepričakovan in zato še bolj prijeten obisk. Pazite se pred influenco.
kitajskega lista zasledovali tega primera vse do razsodbe.	\
Kako pa je bilo na sojenju proti tatu? Na to vprašanje se lahko dobi odgovor v reportaži, ki so je spremljale originalne slike.
Mladenič je 26-letni Fang Jeh Ling, delavec v neki tovarni. Aretirali so ga šest dni potem, ko se je z zelenim avtomobilom peljal po glavni pekinški ulici. Nekdo je spoznal avtomobil in krivec je bil hitro v zaporu.
Čez nekaj časa so ga postavili pred sodišče. Po objavljenih slikah je sodišče sestavljeno od treh članov. Predseduje mu glavni sodnik pekinškega mestnega sodišča z dvema pomočnikoma. Oba sta delovea iz tovarne, kjer je bil Fang zaposlen.
Obtoženec je obrnjen proti sodnikom, na svoji desni strani pa ima zagovornika. V dvorani je precej ljudi, ki so v glavnem Fangovi tovariši na delu. Sodišče je poklicalo na obravnavo tudi Fangovega starejšega brata.
Kako izgloda postopek? Tožilec, ki je preiskoval zadevo, našteva prekrške:	kraja	vozila, prisva
janjc povoščenega pogrinjala v vrednosti 270 Juanov (okoli sto tisoč lir), vožnja po mestu brez vozniškega dovoljenja To se Fan-gu ni prvič zgodilo. Po odsluže-nju vojaškega roka, kjer je v vojski delal kot šofer, pa je bil večkrat prijet brez vozniškega dovoljenja. Nazadnje so mil do vol jen je odvzeli ter ga postavili na drugo delovno mesto. Toda o-stala je strast do volana. Nekaj kiat si je izposodil džipe in male
tovornjake. Rad se je peljal do poletne palače ali pa do kitajskega zidu. Na sodišču je fant izjavil: »Nisem imel namena, da bi ukradel avto. Hotel sem se le malo peljati z njim in ga potem vrniti.*
Zagovornik obtoženega je menil, da bi Fanga ne bilo treba kaznovati Iznesel pa ie nekaj olajševalnih okoliščin, in sicer, da se je znašel prvič pred sodiščem in da sta bila vozilo in pogrinjalo vrnjeni. Nadalje obtoženec ni vzel vozila zaradi kake materialne koristi, ali da bi ga uporabil pri neki nezakoniti akciji. Na koncu je še dokazal, da se kesa.
Toda zagovornik je namignil tudi na družbene olajševalne o-koliščine Dejal je, da se je za časa bande četverice ustvari! v državi kaos, da je bila revclu cionarna zakonitost poteptana in da so mnogi mladi zašli pod vpliv anarhističnih idej.
Pred sodiščem so govorili tudi Fangovi tovariši iz tovarne. Kritizirali so ga zaradi njegovega sedanjega obnašanja, ki je bilo popolnoma različno od obnašanja njegovih delovnih tovarišev. Celo so mu dali ime »zaupen človek* a nekaj mladih je sledilo njegovemu zgledu, izogibal se je ideološko politične vzgoje, slabo je delal ter na delu preveč govoril.
Brat obtoženega je dejal, da je tudi družina deloma kriva za Fan-gov prestopek, ker ni pač storila dovolj, da bi ga odvrnila od buržoaznih idej. Govoril je tudi o težkem življenju starih članov družine in na koncu dejal bratu:
«Danes je vse delovno ljudstvo gospodar v državi. Kdo je to storil?* Fant je odgovoril: «Predsednik Mao in komunistična partija.*
Delavci pa so predlagali, naj kljub vsemu temu izrečejo Fangu blago kazen. «Navsezadnje» — so dejali — «to kar je Fang zagrešil ne predstavlja protislovja med nami in sovražnikom, temveč protislovje v samem ljudstvu.*
Sodišče je upoštevalo te zahteve. Po poldrugi uri posvetovanja je obsodilo Fanga na dve leti dela pod posebnim nadzorstvom. Poslali so ga nazaj v tovarno, kjer bo še naprej delal z obvezo, da se bo poboljšal in politično prevzgojil. Spal bo še vedno doma in ne bo izgubil državljanskih pravic.
Na delu pa ga bodo nadzorovali zelo strogo, a največ prostega časa bo moral posvetiti preučevanju marksistične literature ter še prav posebej Maocetungovih del. Če pa se bo v tem času ponovno pregrešil, potem bo moral v zapor.
Čeprav so ga na obravnavi večkrat slikali in je vedel, da bo njegov primer dobil veliko publiciteto, je Fang zadovoljen zapustil sodišče in šel domov.
BERITE REVIJO
i
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. aprila 1978
NOGOMET
V TEKMI «UNDER 2h
ITALIJA JE IZPADU ŽE V ČETRTFINALU
S slabo igro ji ni uspelo spremeniti poraza iz prve tekme (2:1) v uvrstitev v polfinale turnirja UEFA
s 5:2 (prva tekma 3:1 za ČSSR) in se tako tudi uvrstila v polfinale.
V mednarodni prijateljski nogometni tekmi v Teheranu je Iran i-gral proti Jugoslaviji neodločeno 0:0.
Zmaga Brazilcev
V lepi in borbeni mednarodni prijateljski nogometni tekmi v Hamburgu je sinoči Brazilija premagala ZRN z 1:0. Strelec edinega gola je bil v 76. min. Brazilec Nunes.
BERN — Artemio F ra ni'hi komentira danes v mesečni reviji UEFA možnost vstopa izraelskega nogometa v to federacijo, potem ko je bil izključen iz azijske federacije (iz političnih razlogov). Problem bo še primerno prediskutiran na prihodnjem kongresu UEFA 22. aprila v Istanbulu. Podporo za vstoo Izraela v UEFA so podprle sledeče države: ZRN, Francija, Švedska, Švica in Nizozemska.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
Obe naši ekipi na Goriškem sta s svojo igro zadovoljili
Na Tržaškem pa je Kras pripravil svojim navijačem hudo razočaranje
Iz planinskega sveta
doma tesno podlegle tretjeuvrščeni ekipi Fogliana.
Mladost je v srečanju (v gosteh) z dvema goloma Gabrijela Ferfo-lje osvojila celoten izkupiček. Sicer so naši fantje zaigrali nekoliko slabše kot proti Libertasu iz Koprivnega, a prišla je na dan večja izkušenost in tudi boljša telesna priprava, saj so naši fantje osvojili tekmo v drugem delu srečanja, ko niso bili nasprotniki več sposobni vzdržati hitrega ritma igre.
V naslednjem kolu bodo Dober-dobci igrali proti Azzurri, ki je trenutno tretja in je v preteklem srečanju v gosteh slavila zmago nad Brazzanesejem. Kljub temu, da bodo nasprotniki zelo močni, smo prepričani, da se bodo naši fantje tudi tokrat dobro izkazali, saj so iz tekme v tekmo boljši in s tem so bolj-
Italija — Anglija	0:0
ITALIJA: Galli, Collovati, Cabri-Sala, Manfredoma, Galbiati, Di Bartolomei, Giordano, Agostinelli,
Bossi, Bagni (v 65. min. Fanna).
ANGLIJA: Corrigan, Reed, Peach,
Sanstom, Sims, Futcher, Reevis, welliams, Hoddle, Owen, Bames.
SODNIK: Vigliani iz Francije.
GLEDALCEV: okoli 60 tisoč.
Italija si je včeraj v Rimu zapravila vstop v polfinale z dokaj medlo, negotovo in nepovezano igro. Italijani so tokrat zaigrali izredno sla-r°’ v vsem srebanju so ustvarili *e eno priložnost za gol (v 41. min. drugega polčasa, ko je zgrešil Ros->n lahko rečemo, da so si izločitev popolnoma zaslužili.
Nasprc‘niki so igrali izredno dober nogomet, njihova igra je bila bnva, odprta in povezana.
Ce je imela italijanska ekipa mno-znanih in tudi dobrih posamez-nikov, ji je manjkala enotnost, saj sn Prišle akcije le po naključju, brez organiziranega napada. Moramo po-vedati, da je trener Vicini tokrat res razočaral, ker ni znal toliko talentov spraviti v celoto.
u tekmi sami ni dosti povedati.
Angleži so imeli brez dvoma boljše priložnosti za gol kot Italijani, sreča jim pa ni bila naklonjena. V tekmi pa so zadeli prečko, ko je bil vratar Galli že premagan. Le-ta ‘s® J® nekajkrat dobro izkazal in z odličnimi posegi rešil lastna vrata, tudi obramba je tokrat precej šepala. Angležem je bilo namreč dovoljeno preveč, branilci so namreč bolj mislili na napad, kot da bi se Primerno branili. Verjetno je bit najboljši na igrišču Manfredonia, to-roj branilec. Iz tega je vse razvid ?°- pe je v tekmi, kjer bi morali ttajijani res pritisniti, najboljši na igrišču branilec, to dejstvo sploh ne potrebuje komentarja. Sredina igrišča je bila vseskozi v oblasti An-glfžev, ki so spretno zaustavljali vse napadalne akcije nasprotnikov ze na sredini igrišča, tako da niso dobili italijanski napadalci skoraj nobene uporabne žoge.
* • *
V	okviru tega tekmovanja so odigrali sinoči še dve tekmi, iz katerih sta se Jugoslavija in Bolgarija uvrsti-1 v Polfinale. Jugoslavija je v po-vratni četrtfinalni tekmi v Bekescsabi Premagala Madžarsko z 2:0 (prva tek-tn* 1:0 za Madžare), Bolgarija pa v Sofiji Dansko s 3:0 (prva tekma ’1 za Dance).
» » »
V	zadnji tekmi tega, tekmovanja K v Halleju NDR premagala ČSSR
....................M ■■■■ ■!■  .11IIIIM ■■■tlll 11111111 lil IM MM I ■>! ■■■ IM 1   1 lili 1 lil 1 lil lil I lili lil Hilli II1111111II11 lil II1111IHIIIIII1I111I1HIIH
V osmem povratnem kolu sta na-. ši tudi rezultati. V prvem delu prši goriški predstavnici zadovoljili, venstva so naši fantje premagali kljub temu, da sta odnesli le dve] Azzurro v Gorici z 2:1. od štirih možnih točk. Mladost je j Čeprav so Sovodenjci v prejšnjem v gosteh prepričljivo slavila zmago I srečanju doma izgubili, niso igrali nad Piedimontom, Sovodnje pa so -'-u • ^	--	A —
Košarkarski derbi med Poletom in Kontovelom
KOŠARKA
V NARAŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU
Prvouvrščena ekipa Pagnossina postala žrtev razigranega Borna
Hud poraz borovcev v srečanju z močno peterko DLT
Dom - Pagnossln 85:70 (44:39)
DOM: Cantelli, M. Orzan 16, Ju-pnVT ^evetak, Vižintin, Sancin 22,
fcvSkaJ* U' D°mik (k) 23’
„ Vrfolwto so naraščajniki goriške-odigrali peto kolo povrat-im§*A i a Prver'!tva in na domačem s isču z dokajšnjo razliko premagali * ^uvrščeno ekipo Pagnossina. Z
n a®.° -S0 se domovci oddolžili za sroz *n tcsen poraz iz prvega taliObenem pa so dohiteli i-
skupne 1°	na ^rugem mcs^u
^^b^deč« so z zelo motivirano a*°j prišli v vodstvo. Vendar nvči ? ,v korist domačinov ni nikoli Prekašala štirih, oz. petih točk. Go-ohr namreč z zFo doiro consko amho in izrednim Merljakom ve-kt°i aat^°knadili zamujeno in več-* at tudi izenačili. Toda ob izteku ntu a?a so domovci prireje pritis k~_.'!) z delnim rezultatom 10:2 korist PrV* de* srcčanJa v svoj0
na^..dr}1Rem polčasu je bila naloga na:K„..'antov nekoliko lažja ker je zaii V-?? fagnossinov igralec moral neri!S . 'Srišče (zaradi pete osebij rnat?ake). Kljub temu pa smo bi-PVvih minute) neve-7.,_,airrl1.naPakam obeh ekip, ki sta le r>SVl' n< šleto uporabnih žog. Še-bo peti minuti sta moštvi začeli
tin„” J, 1,1 ‘Jeno Košarko, nun pro-diip . *ePe kombinacije so si sle-* vseskozj je ori tem so se na-aotje najboljše odrezali, azadnje pa je treba omeniti še /aiicno igro centra Sancina, ki je m° 'bod'1'*813' svo^° najk"Ušo tek
brambi.
v napadu, bodisi v o-
Bor -
Vladimir
DLF 74:132 (34:59)
Lokar 22, Švara 16 (0:1), vel -f ^ 16- Merku 9 (1:1), Koso-
Skerl	Gerdo1 2’ Vassall° 2>
D! jr2' ,5evetak. Pregare.
24 Floridan 54 (0:2), Giannotti no it' n Pecchi (k) 18 (2:3), Bru-Porcell> 8. Briganti 7 (1:5), Dontrin ^ Visintini 4, Macuz,
SODNIK: Del Conte.
P°N: nihče.
0 PredvidevEinjih je v soboto zve-*a uljF zmagal brez posebnih te-Di Prot' Borovi naraščajniški eki-bicer je Ferroviario najmoč-J a tržaška ekipa te sezone in
prav zaradi tega je odpravil borovce z lahkoto.
V	prvem polčasu so naši fantje še precej dobro igrali. Tudi borbenosti ni manjkalo, čeprav so «plavi» dosegli zelo malo prostih metov. V na-oadu so se večkrat zanesli na likarjev met, v obrambi pa je bila te'-na ena najslabših v tej sezoni: lahko rečemo, da borovci niso sploh zapirali prostorov.
Drugi polčas je bil v tem smislu še slabši. Italijanski Tantje so vdirali v nrscšO!, tikovo co o brez težav in tako je prišlo do Floridano-vih štiriinpetdesetih pik: pod obema kocema in tudi v zunanjem metu je bil res neustav’jiv. V Borovih vrstah so se odlikovali Lokar, ki je s svojimi točnimi meti večkrat preluknjal nasnrotmkovo obrambo ter Švara in Merku. Črn dan pa sta imela Kosovel in Pečar. Upajmo, da se bo Borova obramba izboljšala in bomo to videli že v nedeljo proti Inter ju 1904.
LESTVICA STRELCEV PO DVANAJSTIH TEKMAH
Pečar 293, Lokar 158, Švara 146, Kosovel 71, Merku 43, Gerdol 25, Škerl 22, Vassallo K), Devetak, Furlan, Don 2 in De Walderstein, Cej ter Bembi 0.
Max
KADETI
Servolana - Bor 86:53 (42:26)
BOR: Canciani, Dovgan 9, Brana, Pegan 10, Ražem, Koren 2, Bajc 1, Mazzucca 23, Jančar, Slobec 10.
PM: 12:22.
PON: Dovgan.
SODNIKA: Škerlj in Del Conte, 'vi Trsts
Borovci so v dvoboju s Servolano okusili poraz. Že sama tekma je bila slika Borovih medsebojnih nesporazumov, ki so jih nasprotniki izkoristili in tako visoko premagali «plave».
Najbrž, so borovci v letošnjem prvenstvu najslabša ekipa.
uorovce Je v nedeljski tekmi pokopala predvsem netočnost pri podajah in pa živčnost pri metih na koš. Ekipa pa je v krizi predvsem, ker se igralci ne udeležujejo treningov, kar se jim v tekmi mašču je. Našim fantom primanjkuje predvsem tista kolektivnost, ki jim je v lanski sezoni omogočila vrsto lepih uspehov in zadovoljivo uvrstitev na končni lestvici.
V	nedeljski tekmi je med borovci
zadovoljil edino Mazzucca, ki se je dobro odrezal v napadu i.i v o-brambi.	Cancia
PROPAGANDA Dom — Arte 24:56 (8:27)
DOM: Feri 2, Komel (k) 2, Bavcon 6, N. Orzan 2, Pisk 6 in D., Orzan 6.
Kot je že običai za ekipo Do ma. ki nastopa v prvenstvu »propaganda*. je tudi v soboto igrala v okrnjeni |jostavi. Prav to je bil glavni vzrok za tako visok poraz. Naši fantje so namreč na domačem igrišču klonili pred ekipo Arte, ki še neporažena vodi na »kun-ni lestvici.
Gostje so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in zlasti z izkoriščanjem višinske razlike nizali koše z veliko lahkoto (pretežno z meti izpod koša). Razlika se je vse bolj večala, ko so morali «belo-rdeči* odigrati drugo četrtino v treh (kakor določajo košarkarska pravila) in zadnjo četrtino v štirih (ker sta morala dva igralca zapustiti igrišče zaradi osebnih napak).
Morda bo Dom kljub temu ohra nil končno tretje mesto, vendar smo mnenja, da bo društvo imelo zelo velike probleme zaradi neresnosti nekaterih igralcev.
Vladimir
ODBOJKA
V prvi finalni tekmi naraščajmo v Pordenonu je tamkajšnji Libertas sinoči premagal Breg z 2:0 (7, 7)
Delovanje ZSŠDI
Revival '78
Sinoči so na sedežu ZSŠDI izžrebali skupine in določili razpored rekreacijskega odbojkarskega tekmovanja Revival ’78.
SKUPINA A (moški):
Kasta, Nebojsega, Sokol, Cicero-novci, Kras, ZTT in Hranilnica Opčine.
SKUPINA B (moški):
Jamaha, Breg A, Breg B, Klapa, Bor, Mladina in Starine.
SKUPINA A (ženske):
Mladina, ZTT, Bor, Trim, Adria. SKUPINA B (ženske):
Kras B, Klapa, Ekipa 10 B, Kras A in Ekipa 10 A.
Tekmovanje se bo pričelo žc 17. tega meseca.
slabo; Foglianu so namreč nudili žilav odpor in imeli celo možnosti za remi. Tudi v naslednjem kolu čaka Sovodnje izredno težka naloga: zaigrale bodo v Gorici proti Audaxu; točka bi predstavljala za Sovodenjce izreden uspeh. O tem prvenstvu naj še omenimo, da je Romana zopet pridobila štiri točke prednosti, Audax je dokaj nepričakovano v gosteh remiziral s Foglianom. Romana je brez težav v gosteh premagala Edeno, isto pa je storil tudi Poggio s San Loren-zom.
IZIDI 21. KOLA
San Lorenze - Poggio	0:1
Edera - Romana	0:3
Piedimonte - Mladost	1:2
Brazzanese - Azzurra	0:1
Lib. Capriva - Pro Farra 4:1 Vermegliano - Audax	0:0
Sovodnje - Fogliano	0:1
LESTVICA
Romana 37, Audax 33, Poggio, Azzurra in Fogliano 26, Vermegliano 24, Pro Farra 22, Lib. Capriva 21, San Lorenzo 19, Mladost 18, Sovodnje in Piedimonte 12, Edera 11 in Brazzanese 6.
PRIHODNJE KOLO (9. 4.) Romana - Lib. Capriva Fogliano - Edera Brazzanese - San Lorenzo Piedimonte - Vermegliano Mladost - Azzurra Poggio - Pro Farra Audax - Sovodnje	F. G.
Po dveh tednih premora, med katerim so odigrali nekaj zaostalih tekem, se je nogometno prvenstvo 3. amaterske lige v nedeljo nadaljevalo s pari osmega povratnega kola.
V	skupini N, kjer igrata dve naši enajsterici, je v nedeljo igral le Kras, medtem ko je Vesna počivala. Kraševci so v nedeljo povsem razočarali, saj so prepustili obe točki nemočni ekipi Afi-Siat, ki je v povratnem delu prvenstva premagala le Union. Visok izid priča, da Kraševci za nedeljski poraz nimajo izgovora. Zaigrali so pod pričakovanjem in si s tem zapravili tudi edinstveno priložnost, da bi popravili svoj položaj na lestvici
Med osialimi izidi bi v prvi vrsti omenili nepričakovan remi vodje lestvice Giarizzol proti CGS in tem je drugouvrščena ekipa Čampi Elisi, ki ima dve tekmi manj, zni žala le na eno točko svoj zaostanek na lestvici. Ekipa Čampi Elisi je namreč v nedeljo z lahkoto, kot sam izid zgovorno priča, odpravila Esperio Pio XII, Do ponovnega poraza je prišla tudi ekipa S. Vito proti Modianu, kar potrjuje, da predstavniki S. Vita preživljajo krizo, potem ko so bili v začetnem delu pravi protagonisti prvenstva. Do visoke zmage je prišel tudi Roianese na račun poprečnega Uniona, s katero so Rojančani (skupaj z Mo-dianom) prehiteli na lestvici Vesno. Križane je dohitela tudi Esperia SA, ki je proti šibkemu Rozzolu dosegla le bel izid.
V	skupini O vodji lestvice Sovra-ni ni uspelo priti do zmage, s katero bi si Tržačani predčasno, matematično zagotovili prestop v višjo ligo. Z nedeljskim remijem so teoretično že v 2. AL, če upoštevamo da imajo kar 10 točk prednosti pred drugouvrščenim Baxterjem in da do konca prvenstva manjka še pet kol, Sovrana bi morala namreč zgubiti vseh pet tekem (do sedaj ni še pod legla nobenemu nasprotniku), Bax-ter pa bi moral osvojiti vse tekme in ob koncu bi se znašla z enakim številom točk. Nato bi bilo potrebno odločilno srečanje. To. je vsekakor teorija, kajti prepričani smo, da bo Sovrana že prihodnjo nedeljo novi član 2. AL.
SKUPINA N
IZIDI 21. KOLA
Afi - Siat - Kras	5:2
CGS - Giarizzole	1:1
Modiano - S. Vito	1:0
Esp. Pio XII - Čampi Elisi 0:5 Union - Roianese	1-4
LESTVICA
Giarizzole 32, Čampi Elisi 31, CGS 26, S. Vito 23, Modiano in Roianese 21, Vesna in Esperia SL 20, Kras 18, Afi Siat 14, Esperia Pio XII 12, Rozzol 6, Union 3.
PRIHODNJE KOLO (9. 4.) Vesna - Union Roianese - Esperia SL Rozzol - Esperia Pio XII Čampi Elisi - Modiano S. Vito - CGS Giarizzole - Afi-Siat
SKUPINA O
IZIDI 21. KOLA
Sovrana - Cave 1:1, Baxter - S. Andrea 0:0, Donatori - Artigiani 0:1, S. Anna - Rabuiese 1:2, Inter SS -Domio 1:0, Chiarbola - S. Sergio 3:0, GMT - Duino 2:1.
LESTVICA
Sovrana 38, Baxter 28, GMT in Artigiani 25, Cave 23, Rabuiese in Chiarbola 22, Domio, S. Anna in Inter SS 20, S. Andrea 16, Duino 13, Donatori 6, S. Sergio 2.
B. R.
km dolgo progo v 6.03’53” s p.h. 36,206 km/h. Po dveh sekundah zaostanka so sledili:
Rik van Linden (Bel.) Francesco Moser Saronni Gavazzi Martinelli
7.	Osler
8.	Borgognoni
9.	Chinetti Magrini
De Vlaeminck (Bel.)
Ceruti Basso Donadio Paleari itd.
Skupna lestvica:
Aldo Parecchini	13.14’19”
Rik van Linden (Bel.) po 2” Saronni Moser Martinelli Osler Gavazzi
8.	Borgognoni
9.	Ceruti
10.	Bitossi ,
10.
11.
12.
13.
14.
15.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Bližnje delovanje SPDT
To nedeljo bo na sporedu že četrti sezonski izlet za osnovnošolsko mladino, ki ga bodo vodili mladi, toda le izkušeni gorski vodiči, učitelji ter profesorji. Cilj izleta bo Kokoš, mladi planinci pa se bodo zbrali v nedeljo zjutraj na Oberdan-kovem trgu ob 10. uri. Z openskim tramvajem se bodo odpeljali od Škorkljanskega trga do Obeliska, od tod pa bodo peš krenili preko Ferlu-gov in Bazovice na Kokoš, s povratkom spet v Bazovico. Povratek bo z avtobusom iz Bazovice na O-berdankov trg približno ob 18.30. Kosilo bo iz nahrbtnika. Priporočamo primerno opremo.
* * *
Z nagrajevanjem zmagovalcev 12. Zšf, se je to soboto uradno zaključila uspela smučarska sezona SPDT, ki je trajala polne štiri mesece. V tem času je SPDT priredilo več nedeljskih smučarskih avtobusnih izletov, uspel smučarski tečaj, ki je trajal šest nedelj na Zoncolanu in u Ravasclettu ter je vedno zbralo preko sto smučarjev, ter nazadnje še zimske športne igre z rekordno udeležbo. Mimo tega je SPDT priredilo še predsmučarsko telovadbo za odrasle in za najmlajše. Seveda, ni šlo organizatorjem stalno vse po olju, vendar pa so morebitne napake le nujni sestavni del obsežne-

KOŠARKA
POKAL PRVAKOV
Danes v finalu Mobilgirgi-Real
Možnosti obeh ekip so precej izenačene
KOLESARSTVO
DIRKA PC PUGLII
Aldo Parecchini osvojil 2. etapo
ALBEROBELLO — Aldo Parecchini je osvojil 2. etapo mednarodne kolesarske dirke po Puglii. Lestvica:
1. Parecchini, ki je prevozil 220
Danes bo na sporedu finale pokala prvakov med italijanskim moštvom Mobilgirgi in madridskim Realom. Finale bo v olimpijski športni dvorani v Miincljnu, kjer so sovjetski košarkarji prvič osvo jili zlato pred košarkarji iz ZDA.
To je letošnji zadnji finale v evropskih pokalnih tekmovanjih, v katerih so doživele italijanske e-kipe res izreden uspeh.
V	pokalu pokalov je namreč v ♦italijanskem finalu* slavil zmago Gabetti iz Cantuja pred bolonjskim Sinudynejem.
V	pokalu prvakinj pa je letos (prvič v zgodovini italijanske košarke) osvojila prvo mesto italijanska ekipa in to Geas iz Šesta San Giovanni, ki je v finalu slavila zpiago nad prvakom-iz čSSR. Spar-to iz Prage.
Brez dvoma predstavljata Mobilgirgi in Real Madrid vrh evropske košarke, saj sta obe ekipi že petkrat osvojili to odličje.
Real Madrid je v prvem kolu premagal prvake iz Portugalske, Luksemburga in ZRN. Mobilgirgi pa je odslovil Federale iz Lučana (švicarske prvake) in romunski Dinamo. V finalu, kjer je nastopalo šest ekip, je Real Madrid osvojil vsa domača srečanja, v gosteh pa je izgubil v Tel Avivu. v Va-reseju in Lionu, kjer je nastopal brez Szczerbiaka, ker je bil praktično že finalist. Girgi pa je prak tično šel v finale s tem. da je premagal , Maccabi iz Tel Aviva doma z razliko +13, v gosteh pa so Italijani izgubili z enajstimi koši razlike.
Splošno mnenje izven Italije je, da je glavni favorit za osvojitev pokala prvakov Real Madrid, ker je Mobilgirgi po lanskem neuspehu v Beogradu občutno popustil in tudi letos prvič izgubil v pokalnih tekmovanjih domačo tekmo in to z Jugoplastiko. Prvo italijansko moštvo, ki je osvojilo to odličje je bil Simmenthal (leta 1966). Mobilgirgi nastopa že devetič zaporedoma v tem finalu, petkrat je zmagal, trikrat pa izgubil. Srečanje bo sodil Bolgar Arabadjan,
ODBOJKA
V L MOŠKI DIVIZIJI
Presenetljiv poraz 0lympie
Pav Despar — OlympIa 3:1
OLYMPIA:	Klanjšček, Pavletič,
Soban, Špacapan, Lavrenčič, Černič, Tommasi, M. in Š. Cotič.
Za največje sobotno presenečenje v ligi je poskrbela p>rav goriška šesterka, saj se ne pripeti prav tako pogosto, da bi predzadnja e-kipa na lestvici s tolikšno sigurnostjo premagala eno od vodilnih. Olympijci so v Vidmu nastopili izjemno skoncentrirani, v prenagljenem prepričanju, da jim zmaga tudi tokrat ne more uiti. V resnici pa so naleteli na nasprotnika, ki kljub svojim skromnim štirim točkam na lestvici ni pokazal prav nobenega občutka manjvrednosti. Psihološko nepripravljeni so fantje utegnili le deloma reagirati in to šele v tretjem setu. Potem pa nič več.
Seveda je Ol.vmpia za poraz kriva predvsem sama in sicer zato, ker je enostavno zgrešila vse. Sprejem, blok in kritje na tleh, vse je naenkrat odpovedalo, tako da se fantje dejansko niso mogli zo perstavljati Videmčanom. Vsi odbojkarji so zaigrali skrajno neza nesljivo, nekaj več odpornosti je v obrambi pokazal Soban, nekaj dobrega v napadu Špacapan, dru-gaga ni bilo videti.
Po tem trinajstem kolu ima O-l.vmpia osemnajst točk, doživela je tri poraze, medtem ko sta direktna nasprotnika za prestop v tretjo ligo Kras in CUS podlegla le en-
krat, Trenutno pa vodi tržaški CUS, ker je Kras odigral tekmo manj.
Priliodnjo soboto bo 01ympia doma pred težko nalogo: v goste pride CUS, ki ga sedaj mora absolutno premagati, če želi ohraniti še kakšno upanje in nadalje pričakovati še kak njegov spodrsljaj...
Tekma se bo začela ob 18. uri v telovadnici v dolini Koma.
3. MOŠKA DIVIZIJA
Olympia — Libertas Krmin 3:1
OLYMPIA: F. in M. Bagon, Malič, Ferfolja. Antonič. Maraž, Makuc, Jarc.	,
Z zgovornim rezultatom je druga ekipa Oiympie doma odpravila solidni Libertas,.! ki je edini, prav na začetku prvenstva uspel nadigrati slovensko šesterko. V povrat nem kolu je 01ympia vrnila ♦uslugo* nasprotnikom in se s tem krepko usidrala na prvo mesto. Ta Ulympiina ekipa, ki je pravzaprav začela prvenstvo brez vsakršnih ambicij, prinaša dejansko največja zadoščenja. Od prvega poraza, ko so bile razmere v ekipi še neurejene in ideje nejasne, je potekla več kot polovica prvenstva, slovenska ekipa pa ni nikoli več zgrešila cilja. Še pred veliko nočjo je prav tako doma odpravila zanesljivi Corridoni iz Foljana, ki jo je resno ogrozil, rezultat je bil 3:2. Z odličnim uspehom nad Liberta-som in glede na borbenost, ki jo kaže moštvo na vseh svojih nastopih, je pričakovati, da bomo to ekipo vsekakor videli prihodnje leto v drugi diviziji.	P T.
NOGOMET
SLOVENSKA LIGA Vozila Gorica — Šmartno 2:0
VOZILA: Trampuž, Mičič, Birsa, Modrijan, Krivič, Magajna, Žigon, Kavčič, Pini, Merljak, Simončič.
ŠMARTNO: Podgoršek, Pod vratnik, A. Podgoršek, Klamper, G. O-mladič, Žalig, A. Omladič, Železnik, Ermenc, Benetek, Golob.
V	prvem polčasu je bila igra kar dinamična in enakovredna. V 42. minuti je Kavčič podal uporabno žogo Piniju, ki je iz 15 m premagal vratarja gostov in povedel domače v vodstvo.
V	nadaljevanju domači igralci so pritiskali celih 15 minut in v 51. minuti je Žigon dosegel 2:0, zopet na podajo Kavčiča.
MEDOBČINSKA LIGA TNZ GORIŠKE
REZULTATI 9. KOLA
Renče - Bilje 2:2, Brda - Vodice 0:5, Adria - Vozila I 6:0, Vozila II - Tolmin 6:1.
Iz spodnje tabele je razvidno, da še vedno vodi ekipa Vodice (Šempas) pred Vozili II (veterani) samo z enim golom razlike.
LESTVICA
Vodice	16
Vozila II	16
Adria	14
Vozila I	8
Renče	7
Brda	5
Tolmin	5
Bilje	1
V nedeljo bo ekipa Vozil	(SNL)
ga delovanja, ki je osnovano izključno na prostovoljni osnovi nekaj navdušencev, ki so pripravljeni izgubljati večji del svojega prostega časa, zato da bi akcija čim bolje uspela.
• « •
V	ponedeljek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu občni zbor članov Zadruge Mangart, ki upravlja dvonadstropno stavbo v žabni-cah v Kanalski dolini, katero bi morali s primernimi popravili v najkrajšem času spremenili v planinski dom. člani te zadruge so se že od vsega začetka ubadali s finančnimi problemi, vendar pa kaže, da se je v zadnjem času nekaj premaknilo na bolje, saj je odbor-ništvo za turizem dežele F-JK nakazalo zadrugi večji denarni znesek, katerega pa bo lahko vnovčila le potem, ko bodo opravili del nakazanih popravil in dozidav. Predvideno je, da bodo stavbo pokrili z novo streho do konca tega leta, medtem ko bi morala biti vsa dela zaključena do konca prihodnjega leta.
« • •
V	četrtek, 20. aprila, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, s pričetkom ob 20.30 večer posvečen predvajanju diapozitivov članov SPDT, seveda z gorsko tematiko. Vsi člani, ki bi hoteli prikazati srnje diapozitive se morajo javiti na sedežu SPDT v ponedeljek, 10. aprila, od 20. do 21. ure, tudi telefonsko (tel. 744-249). Isti večer bodo tudi prejeli spominske kolajne vsi tisti, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi 12. Zšl.
• * *
Jutri, v petek, odpade telovadba za odrasle, katero vodi prof. Ivan Furlanič na stadionu «1. maj*. Nadaljevala se bo predvidoma čez teden dni.
Na slovenskih smučiščih
letos nekoliko boljše
Že mnogo let slišimo s strani mnogih smučarjev pritožbe nad slovenskimi smučarskimi centri, ki so, žal, v mnogih primerih tudi upravičene. Proga ni steptana, pravijo, ob uri kosila se uslužbenec pri vlečnici ali sedežnici lepo odpravi proč, vrsta smučarjev, ki je drago plačala svojo dnevno karto, pa ostaja z dolgim nosom (marsikateri ve povedati, da je to doživel v Črnem vrhu, na Kaliču, v Lokvah in še marsikje drugje). Nadalje se pritožujejo, da so uslužbenci neprijazni, da ne pomagajo najmlajšim ali pa zelo neizkušenim smučarjem in še bi lahko naštevali, če ti očitki delno držijo, pa se je na srečo stanje v letošnji sezoni nekoliko popravilo. Za primer lahko omenimo Krvavec, verjetno najbolj obiskano smučišče v Sloveniji, kjer so letos proge vzdrževali mnogo bolje kot druga leta (nabavili so celo dva nova teptalna stroja), uslužbencev ob žičnicah, vlečnicah in sedežnicah je bilo letos mnogo več kot druga leta, pa tudi prijaznost, pomoč in svetovanje
igrala v Celju. V medobčinski članski ligi bodo pa sledeče tekme: Bilje - Vozila II, Tolmin - Adria, Vozila I - Brda in Vodice - Renče.
Rudi Varl
TENIS
Izidi prvega kola teniškeg i turnirja WCT v Rotterdamu:
Borg (Šve) - Sanders (Niz.)
6:2, 6:3
Gerulaitis (ZDA) - Smith (ZDA) 6:2, 6:4
Connors (ZDA) - Crealy (Avstral.) 6:1, 6:3
Zadnik (ČSSR) - Rosewal (Astrah) 7:6, 6:2
le-teh se je povečalo. Upajmo, da se bo v bodoče stanje na teh smučiščih še izboljšalo, saj je tudi od tega odvisen uspeh zimske turistične sezone v Sloveniji.
Očistili so najglobljo jamo
na Poljskem
Jamarje neredki imenujejo tudi podzemske alpiniste in niso redke planinske organizacije, ki jim posvečajo skoraj enako pozornost. Imajo pa tudi podobne probleme, predvsem pa z varstvom narave. Pred kratkim je komisija za jamski alpinizem pri poljski alpinistični zvezi organizirala enomesečno (!) čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo 130 jamarjev iz 13 klubov. V najgloblji poljski jami — Velika snežna (783 m) so zbrali okoli dve toni odpadkov. konzervnih škatel, baterij, plastičnih vreč, odpadnih vrvi itd. Toda le dobro tono tega so spravili na površino in odpeljali na smetišče, drugo pa so morali pustiti še pod zemljo v posebnih plastičnih vrečah. Toda tudi to bodo letos potegnili na površje.
Pri pisanju teh podatkov pa mi prihaja na misel, kako sem se pred kratkim z nekaj jamarji spustil v globoko jamo pri Bazovici (Plutone -r- globina je kakih 250 metrov, z začetnim breznom 125 metrov). Komaj sem stovil z lestvic sem v jami ob svetlobi karbidovk videl dva avtomobila (prvi je bil fiat 600, drugi fiat 500), nadalje motorček vespa primavera, dva pralna stroja (eden je bil indesit, drugega nisem poznal), staro gugalnico ter še mnogo, mnogo odpadkov. Poljaki pa si delajo probleme ob dveh tonah smeti...
Dušan Jelinčič
NOVA GORICA - V Novi Gorici je bil tradicionalni telovadni turnir prijateljstva, na katerem so nastopili najboljši tekmovalci in tekmovalke iz vse Jugoslavije. Najuspešnejše so bile vrste Slovenije, Vojvodine in Hrvatske.
BASEL — V prijateljskem srečanju v tem kraju je včeraj Avstrija premagala Sv co z rezultatom 1:0. Strelec gola je bil Jara. Tudi Švedska,, ki bo (kot Avstrija) nastopila na SP v Argentini je v prijateljskem srečanju premagala Vzhodno Nemčijo v Leipzigu z rezultatom 1:0. Strelec za Švede je bil Aaslund v 67. minuti.
ZTKOS na Madžarskem
Delegacija zveze telesnokulturnih organizacij, in telesnokultume skupnosti Slovenije, ki jo je vodil predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič je vrnila obisk zastopstvu Železne županije, ki je bilo v Sloveniji lani.
Tudi tokrat so se zmenili za razširjeno in poglobljeno sodelovanje med športniki z obeh strani meje. Predstavniki ZTKOS so izkoristili priložnost in obiskali tudi slovenske vasi v Porabju.
3. amaterska nogometna liga: Kras — Union umuiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuimniniMiiiiHiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiitraMitiniiiiNI
NAMIZNI TENIS
V ZGONIKU
MLADI I. COLJA SE JE IZKAZAL
Na turnirju za osnovnošolce je premagal vse svoje tekmece
Učiteljstvo osnovne šole s celodnevnim poukom v Zgoniku je v preteklih dneh organiziralo (ob pomoči Krasovega trenerja Mihe Derganca) zanimiv notranji namiznoteniški turnir za dečke. Nastopilo je lepo število osnovnošolcev, ki so tako imeli priložnost, da za zeleno mizo pokažejo vse svoje znanje. Nekateri že redno trenirajo pri športnem krožku Kras, drugi pa so favno ob tej priložnosti prvič prijeli za 'opar in so postali potencialni kandidati, da okrepijo vrste domačega športnega društva.
Najbolj priseben in tehnično najbolje pripravljen je bil Igor Colja, ki je premagal vse svoje nasprotnike in zasluženo slavil končno zmago. Častno drugo mesto je osvojil presenetljivi Ivan Boeticco, tretji
je bil Mitja Grilanc, četrti pa Valter Auber.
Ta prvi tovrstni namiznoteniški turnir je doživel, lep uspeh in j« pokazal, da je treba že osnovnošolski mladini nuditi čim več možnosti, da goji telesnokulturno dejavnost, Učiteljem zgoniške šole gre vsa pohvala, da so pokazali občutljivost za ta problem in uspehi bodo lahke še boljši, če se bo še izboljšalo so delovanje med šolo in domačim športnim društvom, ki bo prav go tovo rado priskočilo na pomoč, ta ko s tehnične kot z organizacijske plati. Mogoče bi ne bilo zgrešeno če bi organizirali podoben turni) tudi za dekleta. Taka šolska tek movarja bodo postala toliko bolj u činkovita. če bodo redna in bod< šolarji tako lahko periodično pr* verjali svoj napredek.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico	Gorica. Ul. 24 Moggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
RIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» « DZS * 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 13.000 lir. Flnančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|s_ke krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
'	lzd.i.LJzTT
'in tiska f ^Trst založnikov FIEG
6. aprila 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
TRAGEDIJA OB PODVIGU JAHTE «SURPRISE»
Časnikar Mancini nepričakovano umrl ko je bil že na varnem na grški ladji
V štiriinsedem desetdnevnem boju za obsiamk je tako ošikl, daje klonil pred pljučnico
TRINAJSTI DAN PROCESA PROTI ZGODOVINSKEMU JEDRU RDEČIH BRIGAD
Bolj kot Curcio «pater mitra včeraj v središču pozornosti
Zavrnjeni pristranski nasveti po hitrejšem postopanju proti obtožencem
BUENOS AIRES - V torek ob 22. uri po srednjeevropskem času je umrl časnikar Mauro Mancini, ko je bil skupaj s Fogarjem že dva dni na varnem na krovu grške tovorne ladje «Master Stefanos*. po 74-dnev-nem boju za obstanek na malem gumijastem rešilnem čolnu.
Prve vesti o tej nenadni in skoraj nerazumljivi tragediji so še nepopolne, sprožile pa so že celo kopico vprašanj. Mancini naj bi podlegel zaradi vnetja pljuč, po vsej verjetnosti je imel prve znake bolezni že, ko je prodolomce rešila grška tovorna ladja. Nepojmljivo je, da je ladja, ko se je nahajala le 600 milj od Buenos Airesa, nadaljevala vožnjo proti Capetownu. Resnici na ljubo na krovu ladje ni bilo zdravnika, kar je običajno za trgovske ladje, zato je bilo po vsej verjetnosti težko u-gotoviti resnično bolnikovo stanje. Kljub temu pa bi moral ladijski poveljnik vzpostaviti zvezo z mednarodno zdravniško radijsko službo, ki v takih primerih posreduje po radiu napotke in ugotovi približno diagnozo. Rimska centrala je skušala to izvesti na lastno pest, a ni uspela vzpostaviti zveze z grško ladjo.
V torek zjutraj je italijanski veleposlanik v Pretorii ugotovil s pomočjo nekega južnoameriškega zdravnika, da je zdravstveno stanje časnikarja Mancinija zaskrbljujoče. Takoj so sprožili vse potrebne ukrepe, da bi rešilj življenje Manciniju. Italijansko zunanje ministrstvo je zaprosilo za pomoč veleposlaništvo ZDA v Rimu. Ameriške oblasti so nemudoma skušale ugotoviti, če je v bližini tMaster Stefanosa* kaka ladja z zdravnikom na krovu, obenem so pripravili vse potrebno, da bi s helikopterjem poslali na grško ladjo zdravnika. Medtem je «Ma-ster Stefanos» spremenila kurz in se usmerila proti Rio de Janeiru, a je bilo že prepozno. Nekaj ur kasneje, ko se je ladja nahajala približno 600 milj od brazilskega pristanišča, je italijanski časnikar umrl.
Stiriinsedemdeset dni na gumijastem rešilnem čolnu je bilo za 50-letnega florentinskega časnikarja Maura Mancinija prevelika obremenitev. Po rešitvi je tehtal le 55 kilogramov, njegova običajna teža pa je bila 90 kilogramov. Že ta podatek ‘ovolj zgovorno dokazuje, kaj sta moža pretrpela v dolgi odisejadi, saj je tudi Fogar shujšal celih 28 kilogramov, a je zaradi svojih let in boljše fizične kondicije lažje prenesel težko preizkušnjo.
Človek se ob vsem tem sprašuje, zakaj sta se lotila takega podviga. Koliko denarja so porabile razne reševalne enote argentinske, britanske in južnoafriške mornarice, ki so v preteklih dneh dobesedno prečesale ogromne površine Atlantskega oceana. Pravilen odgovor je nemogoč, v človeku je vedno skrita Želja, la bi z izrednim podvigom premagal naravo in samega sebe. Vprašajmo alpinista, kaj ga žene v steno, kjer prežijo nevarnosti, in odgovor bo v marsičem podoben tistemu, k; ga da samotni pomorščak pred odhodom na oceanske prostornosti. V prihodnjih dneh bo Fogarjev in Mancinijev primer še vedno dvigal precej prahu, tako glede ciljev tega podviga kot glede brodoloma in tragične Mancinijeve smrti.
Časnikarja je pogubilo prav morje, ki ga je nadvse ljubil, saj je v dvajsetletnem redakcijskem delu prj florentinskem dnevniku «La Na-zione* posveti) marsikateri članek in urico morskim valovom. Izdal je tildi več knjig o navigaciji in o svoiili pomorskih izkušnjah. Posmrtne ostanke bodo čez nekaj dni izkrcali v Južni Afriki, (voc)
Na sliki (telefoto ANSA) časnikar Mauro Mancini pred terenskim vozi-lem. s katerim je lansko poletje sam prečkal Saharo.
ZARADI POKOLA V VERCELLIJU
Dosmrtna zaporna kazen za morilska zaročenca
NOVARA — Proces zaradi pokola v Vercelliju, kjer so pod streli hčerke in njenega zaročenca padli oče, mati, brat in stara starša, se je včeraj končal z obsodbo morilske dvojice Dorette Graneris in Guida Badinija na dosmrtno ječo z dodatkom dnevnega pripora v samici za dobo 18 mesecev za slednjega Antoniu D'Elii, ki ga je tožilec obtožil skupno z drugima dvema, soudeležbe pri umoru, je sodišče prisodilo 22 let in 2 meseca zapora, Antoniu Coriolaniju 16 let. Giuliu Marsi-glieseju pa 15 let ječe.
Čadski predsednik obišče sosednje države
N'DJAMENA - Predsednik čada general Fe!ix Malloum je včeraj odpotoval v Kartum na uradne pogovore s sudanskim predsednikom. V prihodnjih dneh bo obiskal tudi Niger in Libijo. Pred tednom so namreč v Bengasiju podpisali dokument narodne sprave med vlado in pripadniki osvobodilne fronte Čada. Posredniki pri tem sporazumu so bili Sudan, Niger in Libija.
TURIN — Povsem miren včerajšnji, trinajsti dan. procesa proti zgodovinskim voditeljem rdečih brigad, ki so tokrat poslali v kletko kot sicer neme, a pazljive, opazovalce Giuliana Iso, Nadio Man-tovam in Arialda Lintramija. O obtoženih je bilo malo ali nič govora, zato pa so tem več razpravljali o Silvanu Girottu, bivšemu redovniku, roparju, gverilcu v Južni Ameriki. in končno vohunu posebnega karabinjerskega oddelka, kateremu se je, prav po zaslugi «patra mitro, kot so Girotta imenovali, posrečilo zajeti Curcia in Franceschinija. Girotto, ki je bil v stiku s Curciom, o čemer je sproti poročal kap. Pigneru, je s svojimi izjavami spravil na zatožno klop ne le tedanje voditelje rdečih brigad, temveč tudi odv. Giovanbattisto Lazagno in dr. En-rica Leva ti ja, ki ju je opisal kot sodelavca Curciove prevratniške organizacije. Oba sta bila dolgo v zaporu in sedaj bi morala pred sodnike. Toda Lazagno v zagovornik odv. Zancan je že včeraj, ko so sodišču izročiii magnetofonski posnetek Girottovih izjav, izkoristil priložnost in zahteval ne le zaslišanje bivšega redovnika, temveč tudi obtožbo lažnega pričevanja. Dokazi za 'to so v magnetofonskem posnetku, saj je kap. Pigneru izjavljal, da vohuni iz. ideoloških nagibov, ker je proti prevratniškemu delovanju, medtem ko je iz razgovora s karabinjerskimi preiskovalci razvidno,, da je bil. plačan za
UGRABILI SO JO BILI 29. JANUARJA V VEČERNIH URAH
Hči «kralja testenin» Mastromaura po 65 dneh ponovno v krogu družine
Po začeini zahtevi 3 milijard so se ugrabitelji baje zadovoljili s 500 milijoni lir
BARI — Po 65 dneh segregacije, vajino v udobnih prostorih, so u-grabitelji včeraj izpustili 20-letno hčerko «kralja testenin* Attilia Mastromaura, Danielo. V prvih jutranjih urah so ji pomagali iz avta nedaleč od Conversana, kakih 20 km cd Barija in jo pustili z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi samo na cesti. Dekle se je po začetnem presenečenju odpravila peš do prve kmetije, kjer si je, predvsem zaradi pozne ure, s težavo izposlovala, da bi ji odprli in jo okrepčali. Kmalu zatem je z bližnje hiše telefonirala svojcem. Oče, mati in drugi sorodniki sio se v spremstvu odv.
Giuseppeja Mazzllija, ki je navezal stike z ugrabitelji, nemudoma odpeljali po hčer, ki je bila sicer utrujena in šokirana, in jo spremili domov v Corato. V hišo ni smel nihče, razen državnega pravdnika iz Tranija in njegovega namestnika, ter seveda preiskovalnih organov, ki so nemudoma sprožili akcijo za identifikacijo ugrabiteljev. Žal je od izpustitve minilo precej ur, zaradi česar so imeli zlikovci dovolj časa, da so se umaknili na varno.
Sprejela nas je s tremi margeri-tami, ki jih je tedaj nabrala, je rekla časnikarjem njena ganjena sestra, medtem ko se je oče pritožil, da so državljani premalo zaščiteni. Tudi sindikati, je dodal, bi se morali zamisliti nad tem, saj u-grabitev lahko uniči sadove večletnega dela in tudi delovna mesta so v takih- primerih v nevarnosti.
Danielo Mastromauro so ugrabili v nedeljo, 29. januarja, zvečer; ko se je na osamljenem in temnem kraju v avtu pogovarjala s svojim 21-letnim prijateljem Vincen-zom Sforzo. Ta se je ugrabiteljem skušal upreti, vendar so tudi njega, skupno z Danielo stlačili v alfetto ali fiat 125 (tega niso mogli nikoli ugotoviti, ker nikoli niso našli vozila ugrabiteljev) brez zadnjih sedežev.
Fanta so se Iznebili na samotni cesti in čeprav je ta skušal ustaviti avtomobiliste, mu nihče ni prišel na pomoč, šele po dolgem času je sre čal policijsko izvidnico, vendar te daj so bili ugrabitelji že daleč.
Ugrabitelji so nemudoma naveza li stik z družino in prijeten glas mladega prijaznega fanta je z druge strani telefonske žice postavil zahtevo za izpustitev: 3 milijarde lir Mastromaurova družina, ki ni hote la sodelovati s preiskovalnimi orga ni, je pogajanja poverila odv. Maz zilliju in zaprosila tisk naj ničesar ne objavi. Ker so se pogajanja zavlekla, Mastromaurovi so namreč ponujali 450,000 milijonov, medtem ko so ugrabitelji vztrajali vsaj pri milijardi lir, so starši ugrabljenega dekleta v kratkem presledku dvakrat objavili v Časopisu poziva ugrabite1 'cm. Končno so ugrabitelji popustili in v soboto so prišli, kako je zaenkrat Še stvar preiskovalne tajnosti, do denarja. Še nred 10 dnevi s vztrajali pri Anilijardi lir in če so dekle vrnili že obupani družini, pomeni, da so se zadovoljili.
Baje odkupnina ni presegla 500 milijonov lir.
svoje «delo» in kar je še bolj čudno. mu je denar dajal tudi Curcio.
Girotta bodo s težavo iztaknili, saj je že dalj časa izginil brez sledu, pa čeprav ni izključeno, da nekateri ožji krogi v Italiji vedo za njegovo skrivališče, kakor ni izključeno, da ga bodo poklicali, če se jim bo seveda izplačalo, na zasliševanje. Vsekakor je sodišče poverilo karabinjerjem nalogo, da ga poiščejo.
Včeraj je sodišče zaslišalo nekaj prič na začasni svobodi in preči-talo zapisnike z zasliševanj drugih, ki se sodnikom niso predstavili.
Andreottijeve izjave predvčerajšnjim v parlamentu češ, da procesi proti rdečim brigadistom potekajo prepočasi in tudi poziv poslanca Pretija, da bi morali čim-prej obsoditi Curcia in pajdaše, je našel odmev v porotni dvorani. Predvsem je tajnica radikalne stranke Aglietta, ki je namestnica porotnikov, zavrnila vmešavanje drugih v proces, ko je vendar znano, da je vlada in še posebno pravosodni minister Bonifacio leta in leta zavlačeval nekatere sodne postopke. Bolj mimo je na ta neumestna vabila odgovoril predsednik dr. Barbaro. «Sodišče ne zaseda v agonističnem duhu in zavrača vabila po hitrejšem postopku in kakršnekoli pristranske nasvete* je pripomnil in nato demonstrativno odredil kratek premor.
Razprava se bo nadaljevala danes z zaslišanjem preostalih obtožencev ali s čitanjem zapisnikov. Če ne bo nepredvidenih zapletlja-jev, bo sodišče že prihodnji teden prešlo k zasliševanju prič (195), zasebnih strank (124) in 7 uradnih izvedencev, (md)
MANAGUA — Nikaragujski predsednik Anastasio Somoza je v teku svoje tiskovne konference obtožil Venezuelo, da skuša strmoglaviti njegovo vlado. Ti poskusi naj bi se začeli še pred umorom voditelja opozicije časnikarja Joaquina Cha-morra, ki je bil tesen prijatelj venezuelskega predsednika Pereza, kar naj bi razlagalo venezuelske domnevne poskuse za strmoglavljenje Somozovega režima.
PERTH (Avstralija) — Silovit tajfun je v torek pustošil po zahodni avstralski obali na 1.200 kilometrov široki fronti. Neurje je ubilo pet oseb, dve pogrešajo, še neznano je število ranjencev, škoda pa presega več milijonov dolarjev.
• ZDA pritiskajo na ZRN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaključen kongres ZKS
(Nadaljevanje s 1. strani)
tem je komisija obsodila asimilacijsko politiko Avstrije in protimanj-šinski sporazum treh strank do slovenske in hrvaške manjšine, ki je izraz popuščanja velikonemškemu nacionalizmu in oživljanju nacizma.. Za nesprejemljivo je ocenila teorijo o socialistični naciji in obsodila odnos Bolgarije do makedonskega vprašanja in s tem do integritete jugoslovanske skupnosti.»
V sami resoluciji pa je o tem zapisano naslednje:
«Zvcza komunistov bo tudi v prihodnje krepila stike s tistimi naprednimi silami v svetu, ki se bojujejo za prodiranje idej in prakse socializma, za pravičnejše in enakopravnejše mednarodne ekonomske in politične odnose, zoper podrejanje in nadvlado ter za krepitev samostojnosti in neodvisnosti držav in narodov. Skladno z načeli krepitve sodelovanja in varnosti v Evropi ter v svetu, bomo tudi v prihodnje spodbujali razvoj dobrososedskih odnosov, kot njihovo pomembno prvino pa tudi obmejno sodelovanje. Hkrati bomo vestransko podpirali prizadevanja naših manjšin v sosednih državah za uveljavitev njihovih pravic in za zagotovitev pogojev za narodnostni obstoj in nemoteni razvoj. Zato da bi krepili njihov gospodarski in socialni položaj ter utrjevali samostojnost in vsestransko nacionalno uveljavljanje in kulturno življenje, bo zveza komunistov spodbujala sodelovanje z organizacijami in nosilci dejavnosti naših manjšin. Sodelovali bomo z naprednimi silami v državah, kjer živijo manjšine in podpirali njihove napore za uveljavitev demokratičnih in naprednih družbenih odnosov.
Zveza komunistov Slovenije bo tudi v prihodnje posvečala posebno pozornost uresničevanju ustavnega položaja italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov kot
PO NEPRIČAKOVANI ARETACIJI ODVETNIKA
Zagovorniki zahtevajo izpustitev Lefebvra
V ponedeljek se pred ustavnim sodiščem začne proze s zaradi škandala Lockheed
ki so ga ameriškemu kapitalu zadali zaliodnonemški proizvajalci jedrskih central s tem ko so pred dvema letoma sklenili z brazilsko vlado posel stoletja o prodaji atomskih central v vrednosti preko dvanajst milijard mark. Novi ameriški zakon o neproliferaciji atomskega o-rožja, ki je med drugim tudi razveljavil veljavno pogodbo o oskrbi z uranom držav «Euroatoma» je, tako so prepričani v Bonnu, samo eden izmed izrazov ameriške jeze zaradi izgubljenega atomskega monopola in nov poskus nasilnega povračila izgubljenega nadzora nad razvojem in prodajo jedrske tehnologije. Okrepljeni ameriški pritisk prikazujejo zahodni Nemci tudi pri dogovorih o standardizaciji orožja v okviru NATO pakta. ZDA bodo še manj kot prej pripravljene pristati na to, da se v standardno oborožitev zahodne zveze v večji meri kot doslej vključuje tudi vojaška tehnika, ki jo izdelujejo v ZR Nemčiji in v drugih državah. Končno — tukaj so si na jasnem — da razprava o večjem prispevku ZR Nemčije k vzpodbuditvi svetovne konjunkture ki ga zahteva Washington, še vedno se ni končala. Pomirljive izjave vodil nih politikov o tem, da zahodnih Nemcev ne bo nihče več silil, naj pogumneje poženejo svoj gospodarski stroj in pri tem vzamejo v račun tudi nekaj več inflacije, so po splošnem prepričanju samo fasada. Strmi padec vrednosti dolarja je samo del trde resničnosti, kaj trka na vrata.
tudi pravic pripadnikov etničnih skupin. Podpirala ho vsestransko sodelovanje organizacij in skupnosti matičnega naroda z našimi izseljenci v tujini.
Posebna skrb bo posvečena našim delavcem, začasno zaposlenim v tujini, predvsem ustvarjanju možnosti za njihovo vrnitev v domovino. V času njihovega bivanja v tujini pa bo spodbujala njihovo tesnejše in vsestransko povezovanje * domovino, zlasti s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in skupnostmi.*
Na začetku včerajšnje zaključne plenarne seje je Franc Šetinc počastil spomin revolucionarja Borisa Kidriča ob 25-letnici njegove smrti.
«Boris Kidrič je bil na svoji kratki življenjski poti kot plamen — človek energije, človek dela, vrh gore hrast, kakor so pisali o njem, in pri takšnem delu je tudi zgorel, Živa je postala vsebina njegovega nenehnega delovanja in snovanja, njegov izreden polet, njegova odločnost in zahtevnost do sebe in drugih, njegova neustrašenost in pogum. ki ga je izpričal na robiji, na Rogu, v partizanskem osrčju nastajajoče slovenske države, vsepovsod, na vseh položajih revolucije. Njegovo delo je vzidano prav v temelje naše revolucije za zdajšnost.
Razmišljati danes o liku Borisa Kidriča, pomeni razmišljati tudi o nalogah mlade generacije. To je treba poudariti zato, ker se čas ne ustavlja in je zato več kot nujno, da novi rodovi iščejo nova pota, ki vodijo naprej, toda venomer ob spoštovanju dela preteklih rodov* — je dejal Franc Šetinc.
Daniela Mastromauro: konec dolge more
in sveta, ki je prizorišče taktične i-gre supersil opazuje od strani, izgubili precejšen del svojega ugleda in verodostojnosti.
V nepisana pravila igre obeh, supersil že dalj časa sodi tudi skupno eliminiranje rivalov, ki bi na svetovnem prizorišču lahko prenevarno ogrozile monopol ene ali druge strani. Posledica takšnega tihega dogovora je tudi kočljivi položaj, v katerem se je znašla bonska vlada, potem ko so v Moskvi pred dvema dnevoma dokončno določili datum obiska Leonida Brežnjeva v ZR Nemčiji ,ki so ga z različnimi izgovori odlagali celo leto in pol* Brei njev bo prišel v Bonn med 4. in 6. majem, vsega 14 dni pred zasedanjem političnega vrha NATO pakta v Washingtonu in ni težko uganiti, da bo tudi v razgovorih med sovjetskimi in zahodnonemškimi voditelji na prvem mestu problem razorožitve, konkretneje pritisk na Bonn, da zavrne nevtronsko bombo, seveda v primeru, da se je ameriška vlada že prej ne bo «odrekla». Izbira med zamero v Moskvi ali v Washingto-nu bo za zahodne Nemce skrajno kočljiva. V vsakem primeru jo bo kancler Helmut Schmidt moral razumeti tudi kot opozorilo, da ZR Nemčija kljub svoji ekonomski moči in vojaškemu potencialu še ni enakopraven člen kluba «velikih».
Posebno boleči so za Nemce ob Renu udarci, ki jih prejemajo od svojih velikih zaveznikov. Očitno je, da Washington ni prebole] udarca,
RIM — Po nepričakovanem sklepu ustavnega sodišča, ki je v torek preklicalo odlok o začasni izpustitvi na svobodo Antonia Lefebvra, so branilci znanega rimskega odvetnika in univerzitetnega docenta vložili priziv proti odredbi. V svoji vlogi zagovorniki pobijajo utemeljitve aretacije in zahtevajo takojšnjo izpustitev svojega klienta. Vse kaže pa, da se sodni zbor ne bo zopet sestal pred procesom, ki se bo začel v ponedeljek, in da bo zato šele v tem okviru odločal o aretaciji Antonia Lefebvra.
V	svoji vlogi branilci poudarjajo, da je odlok ustavnega sodišča neo-snovan, ker je bil Lefebvre sprva aretiran zaradi drugega kaznivega dejanja, še zlasti pa, ker da nima nobenega namena pobegniti na tuje. Končno trdijo, da je neosnovan tudi strah, da bi obtoženec lahko izkrivil obremenilno gradivo.
V	kaznilnici Regina Coeli, kamor so v torek zaprli Antonia Lefebvra, je dalj časa zaprt tudi obtoženčev brat Ovidio D’Ovidio, ki naj bi po mnenju nekaterih bil prvi «deus ex machina* v aferi Lockheed in vsekakor glavni posrednik med ameriško letalsko družbo in italijansko vlado. Prihodnji teden bo Ovidio Lefebvre operiran v kliničnem centru rimske kaznilnice, zaradi česar bo sodna obravnava najbrž kmalu po začetku začasno odložena.
Proces, ki se bo začel v ponedeljek v dvorani palače Consulta, kjer je sedež ustavnega sodišča, je prvi tovrsten proces v italijanski povojni zgodovini, saj doslej niso še nikoli sodili dvema bivšima ministroma zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešila med mandatno dobo. Obtoženca sta demokristjan Luigi Gui in socialdemokrat Mario Tanas-si, ki ju dolžijo, da sta proti mastni podkupnini kupila 13 orjaških transportnih letal hercules C-130, dasi
Smrtna prometna nesreča pri Dekanih
KOPER — Včeraj popoldne malo po 16. uri se je pripetila na glavni j cesti Koper - Ljubljana huda prometna nesreča. V zašelku Miši v
bližini Dekanov je iz neznanih vzrokov zapeljal na levo stran cestišča 1 voznik osebnega avtomobila renault I 4 29-letni Jožko Jurečič iz Ljubljane. Vozil je iz smeri Koper • Dekani.
V istem trenutku pa je pripeljal i* ljubljanske smeri tovornjak s prikolico last podjetja Iplas iz Kopra. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebno vozilo povsem zmečkalo, iz razbitin pa so potegnili že mrtvega voznika. Vzroke nesreče še raziskujejo.
L. O.
le-ta niso služila italijanskemu letalstvu.
Prav zaradi dejstva, da sta med obtoženci ministra, se bo ponedeljkov proces v marsičem razlikoval od navadnega procesa. Obtožnico je na primer odobril parlament na skupni seji, sodni zbor pa je sestavljen iz 15 članov ustavnega sodišča in 16 daičnih* sodnikov, ki jih je predsednik ustavnega sodišča izžrebal iz posebnega seznama državljanov (imeti morajo vse pogoje, da so lahko izvoljeni za senatorje). Glavna značilnost, po kateri se proces proti ministrom loči od navadne obravnave, pa je dejstvo, da proti razsodbi ustavnega sodišča ni priziva. Kvečjemu se ustavno sodišče na zahtevo obtoženca ali parlamentarne preiskovalne komisije odloči za revizijo, vendar pa le na osnovi tehtnih in nedvoumnih novih okoliščin.
Najbrž bo prav ta značilnost sodišča predmet uvodne pravne bitke med zagovorniki in sodnim zborom, saj naj bi «laični* obtoženci v tem primeru ne imeli istih pravic kot vsi ostali državljani (se pravi možnosti priziva na prizivno in kasacijsko sodišče). Ustavni sodniki so doslej že enkrat zavrnili tovrstne ugovore obrambe, ni dvoma pa, da bo slednja znova načela vprašanje, (vt)
:
•iitiiilHHiiimiiii..............m.......................................
AMERIŠKO LETALSTVO PRISKOČILO NA POMOČ OBUPANIM CARINIKOM
ELEKTRONIKA V BORBI PROTI TIHOTAPCEM MAMIL
Air force bo posodil carini sodobna letala nadzornega sistema AWAC, opremljena z močnimi radarji
VVASHINGTON - Združene dr žave so na tem, da spet stopijo v vojno; tokrat pa ne gre za Korejo ali Vietnam, temveč bolj enostavno za tihotapce z mamili, naj bo to marijuana ali pa heroin. A-meriško letalstvo je sklenilo, da se bo v borbi proti tihotapcem poslužilo najsodobnejše elektronske in letalske tehnologije, kar je strnjeno v letalih sistema AWAC. Ves sistem je veljal ameriške davkoplačevalce skoraj 130 milijonov dolarjev, bil pa namenjen hitremu odkrivanju morebitnih sovjetskih vdorov z nadzvočnimi lovci mig
Ameriški cariniki upajo, da bo
vsa zadeva stekla že prvega maja vzdolž 2.500 km dolge meje med ZDA in Mehiko, od Kalifornije do Teksasa. Poleti bodo uradno le poskusnega značaja, na krovu orjaških boeingov pa bodo poleg vojaških pilotov tudi cariniki.
Doslej so si cariniki pomagali, le z zastarelimi radarji, ki niso mogli pravočasno odkriti hitrih letal tihotapcev, ki so letela po globokih soteskah ob meji ali pa tik nad drevesi. V letu 1977 so cariniki sicer zaplenili skoraj 60 tihotapskih letal in za 16 milijondv dolarjev fnarijuane. to pa je zgolj kaplja v morje, saj računajo, da se je približno-80-90 odst. tihotapcev ne-
moteno izmuznilo carinski mreži in to predvsem zato ker se poslužujejo modernih reakcijskih letal tipa «executiv*, katerim letala carinikov niso kos. Največ uspeha so doslej imeli z majhnimi elektronskimi napravami, ki .jih je carinikom uspelo skriti na letala tihotapcev že na mehiškem ozemlju in tako slediti njihovemu letu ter jih pričakati ob pristanku v Združe lih državah. Upajo, da bodo z izredno občutljivimi radarji, s katerimi razpolagajo letala sistema AWAC .in ki raziskujejo tudi zračni prostor pod leta lom, tihotapcem dokončno stopili na prste.
Letala AWAC so v bistvu boeifi-gi 707, ki so jim z dokaj drznim posegom namestili na «hrbet» veliko radarsko anteno, ki je videti kot leteči krožnik. Ameriško letalstvo razpolaga za sedaj s šestimi tovrstnimi letali, naročilo pa jih bo še 28. Naj omenimo še, da eno samo tako letalo, ki leti nad Wa-shingtonom, utegne nadzorovati pomočjo svojega kompjuterja ves letalski promet med New Yorkom in Južno Karolino. Na meji med Mehiko in Združenimi državami bi zadostovali dve letali, ki bi imeli pod nadzorstvom vse področje od Tijuane ob kalifornijski meji, do Lareda v Teksasu, (if)
Preprečen množičen beg iz jetnišnice «Marassi»
GENOVA — Po zaslugi jetniške-ga podčastnika se je policiji in karabinjerjem posrečilo preprečiti morda najbolj množičen beg iz jet-našnice. Med preiskavo, ki so jo nepričakovano uvedli v jetnišnici Marassi, so namreč odkrili v celici 29-letnega napista Giovannija De Vite močan oddajnik, ki si ga je proti izstavitvi čeka nabavil v neki genovski trgovini. Najbolj presenet ljive rezultate pa so dosegli med preiskavo v orožarni, kjer so našli veliko število praznili nabojev, za radi česar pazniki, če bi prišlo do upora, ne bi mogli streljati. Agenti so tudi odkrili številne že prežagane rešetke notranjih vhodov, ki vo dijo na hodnike in dvorišča. Domnevajo, da je bila operativna cen trala za organizacijo bega v De Vitov: celiki in ker je bilo v sosednih celicah skoraj 100 jetnikov, ne izključujejo možnosti, da bi vsi ti skušali priti na svobodo.
Zanimivo je, da se še nobenemu ni posrečilo zbežati iz genovske jetnišnice, ki je v teh dneh prenaiiol njena. Prostora je namreč za 370 oseb, t.enutno pa je v celicah na-tr amih 594 pripornikov.
Sodna oblast, ki nadzoruje preiskavo, je odredila premestitev De Vita v drugo kaznilnico in aretacijo dveh ali treh jetniških paznikov, ki so De Vitu prinesli radijski oddajnik in izvedli vse priprave za ,pobeg.
APRILA
ot>14. uri
se odpre za občinstvo
56.
MILANSKI
SE|EM
ki se bo končal
23.
APRILA
ob 19. uri
18. in 21. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljala' izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.