Metode za spremljanje učinkovitosti naslavljanja globalnih tem v razredu METODE ZA SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI NASLAVLJANJA GLOBALNIH TEM V RAZREDU ZBIRKA GLOBALNI IZZIVI – GLOBALNI PREDMETI Avtorja: Abha Aggarwal in Dave Richards (organizacija Reading International Solidarity Centre / Velika Britanija; https://www.risc.org.uk) Prevod: Tadej Turnšek Urednica: Alma Rogina Grafična prilagoditev: Dalibor Kazija Izdajatelj: Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje Zemljemerska ul. 12, 1000 Ljubljana, Slovenija www.humanitas.si Elektronska izdaja, Ljubljana, 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 66658819 ISBN 978-961-95355-6-1 (PDF) Publikacija je nastala v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti (Global Issues – Global Subjects), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije ter drugih financerjev. Elektronske različice publikacije ter drugih gradiv, nastalih v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti, so na voljo na spletni strani https://humanitas.si/baza-gradiv. ZBIRKA GLOBALNI IZZIVI – GLOBALNI PREDMETI Metode za spremljanje učinkovitosti naslavljanja globalnih tem v razredu Ljubljana, 2021 Kazalo metoda stran Uvodnik 5 Pregled metod v publikaciji 8 01 NAČRT ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST 9 02 KDO JE ODGOVOREN ZA IZBOLJŠANJE SVETA? 12 03 SLIKA POVE VEČ KOT TISOČ BESED 16 04 KAJ BI IMELO NAJVEČJI UČINEK? 21 05 PODNEBNE SPREMEMBE IN JAZ 28 06 PRAVIČNO ALI NEPRAVIČNO? 32 07 KATERE VLOGE SO ZA ŽENSKE IN KATERE ZA MOŠKE? 39 08 KDO SO MIGRANTI IN MIGRANTKE? 43 4   | K A Z A L O Uvodnik Publikacija, ki je pred vami, je del zbirke Globalni izzivi – Globalni predmeti in je nastala v okviru istoimenskega evropskega projekta. Predstavlja dodatek k priročnikom za vnašanje globalnega učenja v predmetno poučevanje, ki smo jih zasnovali v sodelovanju z učiteljicami Uvodnik 5 in učitelji slovenskih osnovnih in srednjih šol, ter so namenjeni vsem, ki želijo v poučevanje matematike, etike, geografije, zgodovine in tujih jezikov v zadnji triadi osnovne šole (pa tudi širše), vnesti globalno dimenzijo in mlade podpreti pri razvoju kompetenc, ki so v današnjem hitro spreminjajočem se svetu nujno potrebne. Priročniki vsebujejo različna didaktična orodja, Pregled metod v publikaciji 8 obravnavajo aktualne tematike ter spodbujajo iskanje konkretnih rešitev za doseganje pozitivnih družbenih sprememb; metode, zbrane v tej publikaciji, pa predstavljajo raznolike načine za spremljanje učinkovitosti izvedenih aktivnosti ter spremembe v razumevanju in mišljenju mladih 01 glede obravnavanih globalnih tem. NAČRT ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST 9 Predstavljene metode omogočajo, da: a. najprej preverite poznavanje, razumevanje in stališča učencev in učenk do izbrane globalne 02 teme, KDO JE ODGOVOREN ZA IZBOLJŠANJE SVETA? 12 b. izbrano globalno temo obravnavate v okviru ene ali več učnih ur ali pa na šoli organizirate kampanjo osveščanja o izbranem globalnem izzivu, c. večkrat ponovite preverjanje ter analizirate rezultate in izmerite spremembe v razumevanju, 03 mišljenju in odnosu učencev in učenk do izbrane globalne teme ter njihovo pripravljenost na SLIKA POVE VEČ KOT TISOČ BESED 16 konkretne korake za doseganje pozitivnih sprememb v družbi (npr. izvedba šolskega projekta, akcije ali kampanje osveščanja na šoli, doma ali v lokalni skupnosti). 04 Z uporabo teh metod lahko sistematično preverjate tudi svoj pristop k obravnavi izbranih KAJ BI IMELO NAJVEČJI UČINEK? 21 globalnih tem ter ga po potrebi spremenite, dopolnite z novimi aktivnostmi ali nadgradite v okviru medpredmetnega poučevanja. Verjamemo, da vam bodo metode za spremljanje učinkovitosti ponudile dodatno motivacijo za obravnavo globalnih izzivov (tudi bolj občutljivih, kot so npr. migracije, podnebne spremembe ali enakost spolov) v razredu, saj boste napredek in spremembe 05 PODNEBNE SPREMEMBE IN JAZ 28 v razumevanju, mišljenju in delovanju učenk in učencev lahko spremljali še na drugačen način. O GLOBALNEM UČENJU 06 PRAVIČNO ALI NEPRAVIČNO? 32 Globalno učenje je pristop k učenju in k poučevanju, namenjen ozaveščanju o medsebojni povezanosti in soodvisnosti ljudi in okolja ter spodbujanju odgovornega in aktivnega globalnega državljanstva. Je transformativni pristop in deluje na treh nivojih: znanje (glava), vrednote (srce) in akcija (roke); prav prevpraševanje lastnih pogledov in dejanj ter spremenjeno delovanje pa sta 07 tudi glavna cilja tega pristopa. KATERE VLOGE SO ZA ŽENSKE IN KATERE ZA MOŠKE? 39 Globalno učenje obravnava izzive, ki izhajajo iz globalne povezanosti in soodvisnosti, hkrati pa spodbuja uporabo metodologije, ki omogoča in krepi aktivno participacijo učencev in učenk 08 ter spodbuja njihovo sodelovanje in vključevanje. Mladim pomaga, da se naučijo prepoznati in KDO SO MIGRANTI IN MIGRANTKE? 43 izkoristiti prednosti ter zmanjšati škodljive posledice globalizacije. Pripravlja jih na vsakodnevne izzive in vprašanja, s katerimi se soočamo tako na lokalni kot na globalni ravni, ter jim pomaga razumeti, kako njihove odločitve vplivajo na življenja drugih in na prihodnost našega planeta. 5   | U V O D N I K Z globalnim učenjem pri mladih spodbujamo razvoj kompetenc (znanj, veščin in vrednot), ki jih kot državljani in državljanke sveta potrebujemo za soočanje z globalnimi izzivi: • zavedanje povezanosti in soodvisnosti človeka in narave, • zavzemanje za socialno pravičnost in enakost, • mirno reševanje sporov, • izražanje in argumentiranje stališč, • samozavedanje in refleksija, • empatija, • kritično in kreativno mišljenje, • zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo, • prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja, • sprejemanje informiranih in ozaveščenih odločitev, • iskanje alternativnih rešitev za obstoječe družbene prakse, • solidarnost, • spoštovanje raznolikosti in • upoštevanje potreb prihodnjih generacij. Podrobnejšemu opisu globalnega učenja je namenjena publikacija z naslovom Celostni okvir globalnega učenja, ki smo jo pripravili v sodelovanju s projektnimi partnerji, in je prav tako del zbirke Globalni izzivi – Globalni predmeti, dostopne v spletni bazi gradiv na povezavi https://humanitas.si/baza-gradiv. O PROJEKTU GLOBALNI IZZIVI – GLOBALNI PREDMETI S projektom želimo prispevati k prepoznavnosti in kakovosti globalnega učenja v okviru formalnega šolskega sistema ter spodbuditi razpravo o pomembnosti vnašanja globalne dimenzije v poučevanje. Učitelje in učiteljice želimo dodatno motivirati in usposobiti za naslavljanje globalnih izzivov, tudi bolj občutljivih, ter jih spodbuditi k vključevanju tem, povezanih s cilji trajnostnega razvoja, v medpredmetno in predmetno poučevanje. Cilji projekta: • Raziskava o vključevanju globalnega učenja v predmetno poučevanje med učitelji in učiteljicami, ki globalno učenje že poznajo. • Publikacija Celostni okvir globalnega učenja, namenjena predstavitvi globalnega učenja in pomembnosti njegovega vključevanja v predmetno izobraževanje, s poudarkom na naslavljanju občutljivih globalnih izzivov in ciljev trajnostnega razvoja v razredu. • Priročniki za naslavljane globalnih izzivov v predmetnem poučevanju (geografija, zgodovina, etika, tuji jezik in matematika), ki smo jih razvili v sodelovanju z učitelji in učiteljicami osnovnih in srednjih šol. • Daljša usposabljanja za pedagoške delavce in delavke v kombinaciji izobraževanja preko spletne platforme, usposabljanj v živo ter mentorstva s strani strokovnjakov in strokovnjakinj s področja globalnega učenja. • Krajša usposabljanja za učitelje in učiteljice, namenjena spoznavanju pristopa globalnega učenja in praktičnih primerov za vnos globalne dimenzije v predmetno poučevanje. • Proakcijske delavnice za učence in učenke ter podpora njihovim mentorjem in mentoricam pri pripravi lokalnih akcij z globalno dimenzijo. • Osveščanje o pomenu vključevanja globalnega učenja v formalno in neformalno izobraževanje med izobraževalnimi in pedagoškimi institucijami, političnimi odločevalci ter ostalimi zainteresiranimi akterji (organizacija nacionalne konference globalnega učenja, priprava prispevkov o globalnem učenju, predstavitve projekta ipd.). 6   | U V O D N I K Projektni partnerji: • Centrum Edukacji Obywatelskiej / Poljska (nosilec projekta) • Anthropolis egyesulet / Madžarska • ARPOK / Češka • ASC – Associazione di Cooperazione e Solidarieta / Italija • Človek v ohrozeni / Slovaška • Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje / Slovenija • Leeds DEC / Velika Britanija (Anglija) • Le Partenariat / Francija • Scottish Development Education Centre / Velika Britanija (Škotska) • Sudwind Verein fur Entwicklungspolitik und globale Gerechtigkeit / Avstrija Financerji projekta: Projekt sofinancirajo Evropska unija ter nacionalni financerji (v Sloveniji Ministrstvo za zunanje zadeve RS). Vsebina projekta je izključno odgovornost projektnih partnerjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije ter drugih financerjev. Zbirka Globalni izzivi – Globalni predmeti je v obliki PDF dostopna v Humanitasovi spletni bazi gradiv na povezavi https://humanitas.si/baza-gradiv. Za dodatne informacije o projektu in naročilo tiskanih izvodov zbirke Globalni izzivi – Globalni predmeti se lahko obrnete na vodjo projekta Almo Rogina (alma@humanitas.si). 7   | U V O D N I K Pregled metod v publikaciji: METODA KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Kakšna je stopnja ozaveščenosti učencev in učenk glede ciljev trajnostnega razvoja? 01 NAČRT ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST • Kakšen je odnos učencev in učenk do skupnih potreb in prizadevanj? • Katere organizacije, skupine in posamezniki oz. posameznice so po mnenju učencev in učenk odgovorni za izboljšanje sveta oz. za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih s strani Organizacije združenih narodov? 02 KDO JE ODGOVOREN ZA IZBOLJŠANJE SVETA? • Ali učenci in učenke pri pripisovanju odgovornosti različnim organizacijam, skupinam in posameznikom ter posameznicam upoštevajo relativno moč, ki jo ti imajo? • Kakšne so predpostavke učencev in učenk o razvoju? 03 SLIKA POVE VEČ KOT TISOČ BESED • Kakšen je odnos učencev in učenk do ljudi iz držav globalnega juga? • V kakšni meri učenci in učenke razumejo svojo potencialno moč kot potrošniki oz. potrošnice in kot akterji oz. akterke sprememb – tako individualno kot del večje skupine? 04 KAJ BI IMELO NAJVEČJI UČINEK? • Ali učence in učenke ob razmisleku o posledicah svojih dejanj in želji po ukrepanju motivirajo krivice? • Kaj učenci in učenke vedo o vplivu svojih vsakodnevnih odločitev na podnebne spremembe? 05 PODNEBNE SPREMEMBE IN JAZ • V kakšni meri so učenci in učenke pripravljeni ukrepati, da bi zmanjšali svoj negativni vpliv na podnebne spremembe? • Kaj učenci in učenke razumejo pod pojmoma "pravično" in "nepravično"? 06 PRAVIČNO ALI NEPRAVIČNO? • V kakšni meri je izoblikovano njihovo razumevanje socialne pravičnosti? • Katere značilnosti in veščine učenci in učenke opredeljujejo kot tipično ženske oziroma tipično moške? 07 KATERE VLOGE SO ZA ŽENSKE IN KATERE ZA MOŠKE? • Kaj so po njihovem mnenju predpogoji za različne poklice ter ali se v njih kažejo stereotipi na podlagi spola? • V kakšni meri učenci in učenke poznajo in razumejo razloge za migracije ljudi po svetu? 08 KDO SO MIGRANTI IN MIGRANTKE? • Kakšno mnenje imajo učenci in učenke o migrantih in migrantkah? • Kakšen odnos imajo učenci in učenke do migrantov in migrantk v svoji državi in lokalni skupnosti? 8   | P R E G L E D M E T O D V P U B L I K A C I J I : NAČRT ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST 01 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Kakšna je stopnja ozaveščenosti učencev in učenk glede ciljev trajnostnega razvoja? • Kakšen je odnos učencev in učenk do skupnih potreb in prizadevanj? KAJ POTREBUJEMO? • Liste z ikonami ciljev trajnostnega razvoja (en list za vsak par) – PRILOGA 1 • Plakat z ikonami ciljev trajnostnega razvoja – PRILOGA 2 POSTOPEK: • Učencem in učenkam pojasnite, da je Organizacija združenih narodov (OZN) leta 2015 sprejela razvojni akcijski načrt, imenovan Agenda 2030 za trajnostni razvoj, in z njo tudi 17 ciljev trajnostnega razvoja (CTR). Države članice OZN so se s sprejetjem tega načrta zavezale, da si bodo prizadevale za odpravo vseh oblik revščine, za boj proti neenakosti ter za reševanje problematike podnebnih sprememb. Cilji veljajo za vse države. • Uporabite metodo »možganska nevihta« ter učencem in učenkam zastavite naslednje vprašanje: – Kateri razvojni cilji bi po vašem mnenju morali veljati za vse države? Njihove ideje zapišite na tablo. • Učencem in učenkam pojasnite, da je OZN oblikovala nabor ikon, ki predstavljajo vsakega izmed ciljev. Učence in učenke razvrstite v pare ter jim razdelite liste z ikonami CTR (PRILOGA 1). Pari naj si ogledajo ikone ter vsako izmed njih povežejo z ustreznim ciljem. • Ko pari končajo z delom, nadaljujte z diskusijo ter preverite, katere razvojne cilje so povezali s posameznimi ikonami. Predstavite jim tudi pravilne odgovore, učenci in učenke pa naj si na listih označijo cilje, ki so jih pravilno povezali. • Nato jih prašajte: – Katere ikone dobro/slabo ustrezajo pripadajočim ciljem? Zakaj? – Katere barve ustrezajo ciljem? • Učencem in učenkam pokažite plakat z vsemi cilji in opisi ikon (PRILOGA 2). Skupaj preverite, kateri CTR se ujemajo z razvojnimi cilji, ki so jih navedli med »možgansko nevihto« na začetku aktivnosti. Nato jih vprašajte: – Ali bi bila po vašem mnenju uporaba plakatov z ikonami CTR učinkovit način za izboljšanje ozaveščenosti o ciljih na naši šoli in v lokalni skupnosti? – Na kakšen način bi lahko CTR še bolje predstavili na naši šoli in v lokalni skupnosti? Učenci in učenke naj predloge zapišejo na liste, ki jih ob zaključku aktivnosti zberite ter shranite za analizo. 9   | N A Č R T Z A T R A J N O S T N O P R I H O D N O S T KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Preglejte odgovore, ki so jih učenci in učenke zapisali na liste. Zapišite si cilje in število pravilnih odgovorov. • Zabeležite si cilje, ki so jih med »možgansko nevihto« navedli učenci in učenke, ter glavne poudarke diskusije (še posebej, kateri cilji so se jim zdeli najbolj oz. najmanj pomembni). KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) ponovite aktivnost ter preverite, če se je prepoznavnost ikon CTR pri učencih in učenkah izboljšala. • Presodite, ali lahko učenci in učenke zdaj bolj samozavestno razpravljajo o CTR, zlasti o pomenu teh ciljev za njihova življenja. DODATNI PREDLOGI: • Učenci in učenke naj oblikujejo svoje ikone CTR, ki bi ji lahko uporabljali v vseh državah, ali pa nabor ikon, ki bi bil primeren za njihovo lokalne okolje. 1 0   | N A Č R T Z A T R A J N O S T N O P R I H O D N O S T PRILOGA 1 – List z ikonami CTR A Cenovno dostopna in čista energija B Čista voda in sanitarna ureditev C Podnebni ukrepi D Dostojno delo in gospodarska rast E Enakost spolov F Zdravje in dobro počutje G Industrija, inovacije in infrastruktura H Odprava revščine I Življenje v vodi J Življenje na kopnem K Partnerstva za doseganje ciljev L Mir, pravičnost in močne institucije M Kakovostno izobraževanje N Zmanjšanje neenakosti O Odgovorna poraba in proizvodnja P Trajnostna mesta in skupnosti Q Odprava lakote 1 1   | N A Č R T Z A T R A J N O S T N O P R I H O D N O S T KDO JE ODGOVOREN ZA IZBOLJŠANJE SVETA? 02 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Katere organizacije, skupine in posamezniki oz. posameznice so po mnenju učencev in učenk odgovorni za izboljšanje sveta oz. za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih s strani Organizacije združenih narodov? • Ali učenci in učenke pri pripisovanju odgovornosti različnim organizacijam, skupinam in posameznikom ter posameznicam upoštevajo relativno moč, ki jo ti imajo? KAJ POTREBUJEMO? • 6–8 kartic, na katerih so navedena imena organizacij, skupin in posameznikov oz. posameznic, za katere bi učenci in učenke lahko menili, da so odgovorni za uresničevanje razvojnih ciljev – PRILOGA 1 • Kratki opisi različnih organizacij in skupin, zlasti tistih, ki jih učenci in učenke manj poznajo (PRIPRAVITE SAMI) • 6–8 posodic oz. lončkov ali škatlic (za vsako skupino) • 20 fižolčkov oz. žetonov ali drugih enakih manjših predmetov (za vsako skupino) • Delovni list za beleženje (za vsako skupino) – PRILOGA 2 POSTOPEK: • Če želite aktivnost povezati s cilji trajnostnega razvoja (CTR), posameznim razvojnim ciljem ali drugim specifičnim globalnim vprašanjem, najprej izvedite aktivnost, namenjeno obravnavani temi. • Učencem in učenkam na kratko predstavite mednarodne in nacionalne organizacije, ki jih boste omenjali v okviru aktivnosti ali pa naj jih učenci in učenke preverijo za domačo nalogo. • Učence in učenke razvrstite v manjše skupine (po 3–5) ter vsaki skupini razdelite set posodic, kartice (eno kartico za vsako posodico; PRILOGA 1), 20 fižolčkov in delovni list (PRILOGA 2). Razložite jim, da fižolčki predstavljajo odgovornost, posodice pa predstavljajo različne organizacije, skupine in posameznike oz. posameznice. • Skupinam zastavite vprašanje: – Kdo je odgovoren za izboljšanje sveta? (ALI npr. Kdo je odgovoren za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja? ; Kdo je odgovoren za to, da vsem otrokom zagotovi dostop do osnovne izobrazbe? ) • Učenci in učenke naj se v skupinah pogovorijo in izmenjajo mnenja o postavljenem vprašanju. Posodice naj postavijo na mizo ter k vsaki posodici položijo kartico z nazivom organizacije / skupine / posameznika oz. posameznice, ki jo posodica predstavlja. Nato naj fižolčke razdelijo po posodicah tako, da jih položijo v tiste posodice, ki predstavljajo določeno organizacijo, skupino ali posameznika oz. posameznico, ki je po njihovem mnenju odgovoren za izboljšanje sveta. Fižolčke lahko razporejajo v skladu z skupnim mnenjem skupine (če so ga oblikovali) ali tako, da vsak učenec in učenka v skupini v posodice poljubno razdeli svoj delež fižolčkov. • Vsaka skupina naj končno razdelitev fižolčkov zabeleži v razpredelnico na delovnem listu ter dopiše razloge in utemeljitve za takšno razdelitev. 1 2   | K D O J E O D G O V O R E N Z A I Z B O L J Š A N J E S V E T A ? KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Zabeležite si število fižolčkov – delež odgovornosti, ki jo skupine oz. učenci in učenke pripisujejo posameznim organizacijam, skupinam in posameznikom oz. posameznicam. Presodite, ali učenci in učenke prepoznajo skupno odgovornost različnih akterjev tako na lokalni kot na globalni ravni. • Zapišite si vzroke in utemeljitve, ki jih navajajo učenci in učenke pri pripisovanju odgovornosti posameznim akterjem. Ali so prisotne vrzeli v znanju, ki jih je mogoče odpraviti? Ali učenci pri pripisovanju odgovornosti posameznim organizacijam, skupinam in posameznikom oz. posameznicam upoštevajo relativno moč, ki jo ti imajo? KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) ponovite aktivnost, pri tem pa uporabite iste kartice. Rezultate analizirajte na enak način kot pri začetni izvedbi aktivnosti, vendar bodite pozorni tudi na spremembe v pripisovanju odgovornosti. • Presodite, ali učenci in učenke enakomerno pripisujejo odgovornost različnim organizacijam, skupinam in posameznikom oz. posameznicam. Ali so učenci in učenke zmožni bolje utemeljiti svoje odločitve? Ali učenci in učenke bolje razumejo relativno moč posameznih akterjev? • V diskusiji se navežite na vpliv, ki ga ima pri spreminjanju sveta na bolje prav vsak posameznik oz. posameznica – torej prav vsak izmed nas. Učence in učenke spodbudite k razmisleku, kako lahko vsak izmed njih, njihov razred, šola ali družina prispevajo k spremembam na bolje. DODATNI PREDLOGI: • S pomočjo videoposnetkov, novic in drugih virov učencem in učenkam predstavite različne organizacij in njihov vpliv na družbena in okoljska vprašanja. • Proučite zgodovinske vire o posameznikih in posameznicah ter organizacijah, ki so prispevali k družbenim in okoljskim spremembam. Še posebej bodite pozorni na primere, ko je prišlo do sprememb statusa quo za izboljšanje sveta. 1 3   | K D O J E O D G O V O R E N Z A I Z B O L J Š A N J E S V E T A ? PRILOGA 1: Delovni list za beleženje ORGANIZACIJA / SKUPINA / ŠTEVILO RAZLOGI / UTEMELJITEV POSAMEZNIK OZ. POSAMEZNICA FIŽOLČKOV 1 4   | K D O J E O D G O V O R E N Z A I Z B O L J Š A N J E S V E T A ? PRILOGA 2: Kartice z nazivi organizacij / skupin / posameznikov oz. posameznic LOKALNE DOBRODELNE LOKALNE SKUPNOSTI ZASEBNA PODJETJA ORGANIZACIJE NACIONALNE DOBRODELNE OBČINE DRŽAVNA PODJETJA ORGANIZACIJE MEDNARODNE DOBRODELNE DRŽAVE MEDNARODNA PODJETJA ORGANIZACIJE POSAMEZNIKI IN POSAMEZNICE IZ POSAMEZNIKI IN POSAMEZNICE IZ PRIPADNIKI IN PRIPADNICE DRŽAV GLOBALNEGA SEVERA DRŽAV GLOBALNEGA JUGA MARGINALIZIRANIH SKUPNOSTI PRIPADNIKI IN PRIPADNICE BOGATI POSAMEZNIKI IN PRISELJENCI IN PRISELJENKE STAROSELSKIH LJUDSTEV POSAMEZNICE ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH SVETOVNA TRGOVINSKA SVETOVNA BANKA NARODOV ORGANIZACIJA PREDSEDNIKI OZ. PREDSEDNICE POLITIČNE STRANKE VSAK IZMED NAS DRŽAV 1 5   | K D O J E O D G O V O R E N Z A I Z B O L J Š A N J E S V E T A ? SLIKA POVE VEČ KOT TISOČ BESED 03 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Kakšne so predpostavke učencev in učenk o razvoju? • Kakšen je odnos učencev in učenk do ljudi iz držav globalnega juga? KAJ POTREBUJEMO? • Računalnik, tablica ali pametni telefon (za vsak par) • Tiskalnik • Pisala, plakati in lepilo (za vsak par) • Komplet kartic z ikonami ciljev trajnostnega razvoja – PRILOGA 1 • List za odgovore – PRILOGA 2 POSTOPEK: • Z učenci in učenkami obnovite že pridobljeno znanje o ciljih trajnostnega razvoja (CTR) in njihovih prizadevanjih za odpravo vseh oblik revščine, boj proti neenakosti in spoprijemanje s podnebnimi spremembami. Poudarite, da zastavljeni cilji veljajo za vse države na svetu, ter da so se k doseganju teh ciljev zavezale vse države članice Organizacije združenih narodov. • Uporabite metodo »možganska nevihta« ter učencem in učenkam postavite naslednje vprašanje: – Na kakšen način bi lahko o CTR ozaveščali na naši šoli? Njihove ideje zapišite na tablo. • Nato jih vprašajte: – Kako uporabne so po vašem mnenju ikone oz. sličice, ki v kampanji predstavljajo CTR? – Kako bi jih lahko izboljšali? Zabeležite si njihova mnenja ter jim kot možen način za predstavitev CTR predlagajte uporabo fotografij (če tega niso že sami predlagali). • Učence in učenke nato razvrstite v pare ter vsakemu paru naključno razdelite po eno kartico z ikono CTR (PRILOGA 1), plakat, pisalo in lepilo. (Vseh CTR je sicer 17, zato v primeru večjega ali manjšega števila učencev in učenk te ustrezno razvrstite v manjše skupine oz. jim razdelite več kartic.) • Vsak par naj s pomočjo računalnika, tablice ali pametnega telefona na svetovnem spletu poišče pet fotografij, s katerimi bi lahko učinkoviteje sporočali namen izbranega cilja. Ko pari končajo z izborom fotografij, jih natisnite ter ustrezno razdelite parom. • Vsak par naj na plakat nalepi ikono svojega CTR ter vseh pet fotografij. Pod vsako fotografijo naj zapišejo prednosti in slabosti prikazovanja cilja ter označijo tisto fotografijo, ki po mnenju para najbolje prikazuje izbrani cilj. Zapišejo naj tudi razloge za končno izbiro fotografije. • Ko pari končajo z delom, plakate razstavite po razredu, učenci in učenke pa naj si jih ogledajo. • Nadaljujte z diskusijo, pri kateri učencem in učenkam zastavite naslednja vprašanja: – Ali je bilo težko najti primerne fotografije? Zakaj? – Ali je bilo za nekatere cilje lažje najti fotografije? Za katere? – Ali ste uporabili fotografije tako iz držav globalnega juga kot iz držav globalnega severa? 1 6   | S L I K A P O V E V E Č K O T T I S O Č B E S E D • Učencem in učenkam pokažite plakate, ki so jih pripravili pri OZN, in prav tako naslavljajo CTR: https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals. Nato jih vprašajte: – Kakšne so razlike oz. podobnosti s fotografijami, ki ste jih vi izbrali? – Ali je s pomočjo fotografij lažje prepoznati namen posameznih ciljev ter razumeti, kako ste tudi vi povezani z njimi? KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Na listu za odgovore (PRILOGA 2) razvrstite fotografije ter prednosti in slabosti, ki so jih zapisali učenci in učenke. • Zabeležite si komentarje učencev in učenk, pri tem pa bodite še posebej pozorni na komentarje o tem, kateri cilji so za njih najbolj oz. najmanj pomembni ter kakšen je njihov odnos do ljudi, ki so prikazani na fotografijah. KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) ponovite aktivnost ter preverite, kako se je spremenil izbor fotografije učencev in učenk (npr. več podob iz držav globalnega severa, uporaba nestereotipnih podob iz držav globalnega juga ipd.). • Presodite, ali lahko učenci in učenke zdaj bolj samozavestno razpravljajo o CTR, zlasti o pomenu teh ciljev za njihova življenja. DODATNI PREDLOGI: • Učenci in učenke naj naredijo lasten nabor plakatov za vsak CTR, tako da uporabijo svoje fotografije, ki so jih posneli v domačem kraju, ali pa se fotografirajo s kartico, na kateri je ikona izbranega CTR v kontekstu, ki je povezan z izbranim ciljem. 1 7   | S L I K A P O V E V E Č K O T T I S O Č B E S E D PRILOGA 1: Komplet kartic z ikonami ciljev trajnostnega razvoja Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti Cilj 3. Poskrbeti za zdravo življenje povsod po svetu prehransko varnost in boljšo prehrano in spodbujati splošno dobro počutje ter spodbujati trajnostno kmetijstvo v vseh življenjskih obdobjih Cilj 4. Vsem enakopravno zagotoviti Cilj 5. Doseči enakost spolov ter Cilj 6. Vsem zagotoviti dostop do kakovostno izobrazbo ter spodbujati krepiti vlogo vseh žensk in deklic vode in sanitarne ureditve ter poskr- možnosti vseživljenjskega učenja za beti za trajnostno gospodarjenje vsakogar z vodnimi viri Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vklju- Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastruktu- cenovno sprejemljivih, zanesljivih, čujočo in vzdržno gospodarsko rast, ro, spodbujati vključujočo in trajno- trajnostnih in sodobnih virov energije polno in produktivno zaposlenost ter stno industrializacijo ter pospeševati dostojno delo za vse inovacije 1 8   | S L I K A P O V E V E Č K O T T I S O Č B E S E D Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine držav in med državami vzdržljiva in trajnostna mesta in proizvodnje in porabe naselja Cilj 13. Sprejeti nujne ukrepe za boj Cilj 14. Ohranjati in trajnostno Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske proti podnebnim spremembam in uporabljati oceane, morja in morske ekosisteme ter spodbujati njihovo njihovim posledicam vire za trajnostni razvoj trajnostno rabo, trajnostno gospoda- riti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo ze- mljišč in obrniti ta pojav ter prepreči- ti izgubo biotske raznovrstnosti Cilj 16. Spodbujati miroljubne in odprte Cilj 17. Okrepiti načine in sredstva za družbe za trajnostni razvoj, vsem izvajanje ciljev ter oživiti globalno omogočiti dostop do pravnega varstva partnerstvo za trajnostni razvoj ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh 1 9   | S L I K A P O V E V E Č K O T T I S O Č B E S E D PRILOGA 2: List za odgovore CILJ TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UPORABLJENE FOTOGRAFIJE KOMENTARJI UČENCEV IN UČENK CTR 1: Odprava revščine CTR 2: Odprava lakote CTR 3: Zdravje in dobro počutje CTR 4: Kakovostno izobraževanje CTR 5: Enakost spolov CTR 6: Čista voda in sanitarna ureditev CTR 7: Cenovno dostopna in čista energija CTR 8: Dostojno delo in gospodarska rast CTR 9: Industrija, inovacije, infrastruktura CTR 10: Zmanjšanje neenakosti CTR 11: Trajnostna mesta in skupnosti CTR 12: Odgovorna poraba in proizvodnja CTR 13: Podnebni ukrepi CTR 14: Življenje v vodi CTR 15: Življenje na kopnem CTR 16: Mir, pravičnost in močne institucije CTR 17: Partnerstva za doseganje ciljev 2 0   | S L I K A P O V E V E Č K O T T I S O Č B E S E D KAJ BI IMELO NAJVEČJI UČINEK? 04 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • V kakšni meri učenci in učenke razumejo svojo potencialno moč kot potrošniki oz. potrošnice in kot akterji oz. akterke sprememb – tako individualno kot del večje skupine? • Ali učence in učenke ob razmisleku o posledicah svojih dejanj in želji po ukrepanju motivirajo krivice? KAJ POTREBUJEMO? • Kartice z informacijami o pridelavi živil oz. proizvodnji izdelkov (za vsako skupino) – PRILOGA 1 • Komplet akcijskih kartic (za vsako skupino) – PRILOGA 2 • Barvice ali barvne nalepke (za vsako skupino) POSTOPEK: • Učence in učenke razvrstite v manjše skupine (po 3–5) ter vsaki skupini razdelite kartico z informacijami o izbranem živilu oz. izdelku (PRILOGA 1) in pripadajoči komplet akcijskih kartic (PRILOGA 2). • Vsaka skupina naj si prebere informacije o živilu oz. izdelku na listu ter možne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na ljudi in okolje, ki so zapisani na akcijskih karticah. Učenci in učenke naj se nato pogovorijo o tem, kateri ukrepi bi imeli po njihovem mnenju največji učinek, ter glede na to razvrstijo akcijske kartice. Kartice naj razvrstijo v stolpec tako, da bodo na vrhu ukrepi, ki bi imeli po mnenju skupine največji učinek, na dnu pa ukrepi, ki bi imeli najmanjši učinek na zmanjševanje krivic. Če želijo, lahko na kartico z napisom »Nekaj drugega« zapišejo svoj predlog. • V nadaljevanju aktivnosti naj se učenci in učenke znotraj skupin pogovorijo o tem, kako bodo v zvezi z obravnavanim problemom ukrepali. Svoje odgovore na vprašanje, kaj bodo naredili, naj na akcijskih karticah označijo z barvicami ali nalepkami. KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Primerjajte uvrstitev vsakega izmed možnih ukrepov na lestvici ter presodite, ali je mogoče dokazati, da učenci in učenke razmišljajo o zmanjšanju svoje potrošnje. • Kako učenci in učenke razmišljajo o posledicah svojih dejanj? Npr. s prenehanjem oz. zmanjšanem porabe pridelka ali izdelka, za katerega podjetja izkoriščajo poceni delovno silo, lahko delavci in delavke ostanejo brez zaposlitve, s pozivanjem trgovin, da naj zagotovijo boljše delovne pogoje, pa se bo položaj delavcev in delavk lahko izboljšal. • Preštejte število barvnih oznak oz. nalepk na vsaki kartici ter presodite, ali učenci in učenke dajejo prednost določenim ukrepom pred drugimi? V tem primeru se z njimi pogovorite o možnih razlogih za to. KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Ponovite aktivnost, pri čemer skupinam razdelite informativne liste in akcijske kartice, ki se nanašajo na drug izdelek oz. živilo. Nato ponovno preverite in primerjajte rezultate ter presodite o morebitnih spremembah v razmišljanju učencev in učenk. 2 1   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? • Z učenci in učenkami se pogovorite o tem, katere ukrepe so že uveljavili v praksi – kaj so že naredili, bodisi sami ali skupaj z drugimi. • Bodite pozorni na večje zavedanje učencev in učenk o tem, kakšne posledice imajo njihove odločitve in dejanja na proizvajalce, delavce in delavke ter okolje. • Bodite pozorni na večjo pripravljenost učencev in učenk za ukrepanje v smeri družbene in okoljske pravičnosti. DODATNI PREDLOGI: • Skupinam lahko razdelite kartice z opisi istega živila oz. izdelka ali pa opise različnih živil oz. izdelkov. • S pomočjo videoposnetkov, novic in drugih virov podrobneje raziščite družbene in okoljske posledice potrošnje različnih izdelkov in živil, ki jih učenci in učenke pogosto uporabljajo. • Preučite pretekle kampanje, ki so vplivale na spremembe življenjskih in delovnih pogojev ter na okoljske oz. podnebne razmere, tako lokalno kot na globalni ravni. • Poučite se o zgodovinskih vzrokih za sodobne trgovinske odnose, npr. o kolonialnih razmerjih. • Raziščite koncept pravične trgovine ter dostopnost pravično-trgovinskih izdelkov, ki so na voljo v Sloveniji. VIRI FOTOGRAFIJ: • DBeaune. (26. 1. 2010). L'épouillage chez les primates. LuiKotale, RDC. Dostopno na: https:// en.wikipedia.org/wiki/File:Grooming_de_Zo%C3%A9.jpg (pridobljeno 10. 2. 2021). • MONUSCO/Sylvain Liechti. (18. 3. 2014). Luwowo Coltan mine near Rubaya, North Kivu. Dostopno na: https://www.flickr.com/photos/monusco/13406579753 (pridobljeno 10. 2. 2021). • Nushrat Yeasmin/REACH. (27. 1. 2017). The polluted Turag River. Dostopno na: https://flic.kr/p/ S9MsQR (pridobljeno 10. 2. 2021). • Tareq Salahuddin. (2. 7. 2011). A clothing textile garment factory / assembly line in Bangladesh. Dostopno na: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Garment_factory_in_Bangladesh_ Women_working.jpg (pridobljeno 10. 2. 2021). 2 2   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? PRILOGA 1: Kartice z informacijami o pridelavi živil oz. proizvodnji izdelkov Pridelovanje avokada v Mehiki V Mehiki pridelajo 45 odstotkov vsega avokada na mednarodnem trgu. Zaradi povečanega globalnega povpraševanja po avokadu, še posebej v Evropi in ZDA, imajo mehiški pridelovalci in pridelovalke motiv za širjenje svojih kmetij. To pa je privedlo do okoljskih težav, kot so krčenje gozdov, kemično onesnaženje zemlje, zraka in vode, ter povečanje emisij toplogrednih plinov. Pridelovalci in pridelovalke avokada v Mehiki so izredno nezadovoljni s plačili, ki jih prejemajo za svoje delo. Njihovi delavniki so dolgi in naporni, dohodek je nezadosten za dostojno življenje, zaposlitev je negotova, pogosti pa so celo primeri otroškega dela. Dokazane so bile povezave med uporabo pesticidov na nekaterih območjih, kjer pridelujejo avokado, ter resnimi zdravstvenimi težavami kmetov in kmetic ter drugih ljudi v lokalni skupnosti. 2 3   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? Pridobivanje koltana v Demokratični republiki Kongo Koltan vsebujejo vse baterije mobilnih telefonov. 80 odstotkov vsega koltana na svetu izvira iz rudnikov v Demokratični republiki Kongo v osrednji Afriki. DR Kongo je bogat z naravnimi viri, a večina prebivalstva živi v skrajni revščini. V državi je potekala dolga državljanska vojna, še vedno prihaja do nasilnih napadov, številne rudnike pa nadzorujejo oborožene skupine. V nekaterih rudnikih so v težaško delo prisiljene tudi ženske, v številnih primerih pa celo otroci. Večina rudarjev ne prejema zadostnega plačila za dostojno življenje in vzdrževanje svojih družin. Pri delu v rudnikih pogosto prihaja do nesreč, številni rudarji pa imajo zdravstvene težave zaradi vdihovanja škodljivih vlaken. Zaradi rudnikov v DR Kongu posekajo ogromne površine gozda. Zaradi tako hitrega krčenja gozdov in posledičnega uničenja habitatov so v nevarnosti tudi živali, npr. šimpanzi, bonobi in ogrožena vrsta nižinskih goril. Pridobivanje koltana poleg tega onesnažuje reke in jezera ter tako vpliva na lokalne skupnosti in prostoživeče živali. V organizaciji Greenpeace Africa menijo, da bodo v primeru nadaljevanja sedanjih praks rudarjenja ekosistemi v DR Kongu uničeni v naslednjih 10–12 letih. 2 4   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? Tekstilna industrija v Bangladešu 40 odstotkov industrijskih delavcev in delavk v Bangladešu dela v tekstilni industriji, pri čemer skoraj vsa oblačila izvažajo v Evropo in ZDA. Kljub visokim dobičkom v tekstilni industriji kot celoti pa so plače delavcev in delavk prenizke za dostojno življenje in vzdrževanje njihovih družin. Številni imajo 14-urni delavnik, delajo v nevarnih razmerah, ženske pa se pogosto soočajo z nadlegovanjem na delovnem mestu. Od leta 1990 naprej je v 50 velikih požarih v tovarnah oblačil umrlo več kot 400 delavcev in delavk, več tisoč pa je bilo ranjenih. Številne tovarne oblačil izpuščajo neprečiščene odpadne vode neposredno v reke in rečne kanale. Zato umirajo ribe, kmetijska zemljišča so onesnažena s strupenimi kemikalijami, ljudje, ki živijo v bližini tovarn, pa se soočajo z onesnaženim zrakom, smradom in s tem povezanimi zdravstvenimi težavami. V Evropi in ZDA zaradi hitre mode nastajajo ogromne količine odpadnih oblačil. Nekaj jih konča na odlagališčih, preostanek pa pride na trge rabljenih oblačil v revnejših državah. Zahodnoafriška država Gana je primer države, v kateri je uvoz rabljenih oblačil iz Evrope in ZDA ogrozil domačo oblačilno industrijo. 2 5   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? PRILOGA 2: Kompleti akcijskih kartic Avokado Finančno podprem otroka Ničesar ne morem Lokalno trgovino pozovem, Kupujem samo avokado iz v Mehiki. spremeniti. naj ponudi avokado iz sistema pravične trgovine. sistema pravične trgovine. Prepričam svojo šolo Pišem verigi supermarketov, Pridružim se organizaciji, Pridružim se organizaciji, oz. lokalno skupnost v da želim, da bi prodajali ki si prizadeva za delavske ki si prizadeva za varstvo spoštovanje načel pravične le avokado iz sistema pravice. okolja in prostoživečih trgovine. pravične trgovine. živali. V ukrepanje proti krivicam Neham kupovati in jesti Spreminjanje stvari ni Nekaj drugega: prepričam tudi druge ljudi, avokado. moja odgovornost. ki jih poznam. Mobilni telefoni Finančno podprem otroka Ničesar ne morem Recikliram oz. ponovno Kupujem samo mobilne v Demokratični republiki spremeniti. uporabim stare mobilne telefone iz sistema Kongo. telefone. pravične trgovine. Zmanjšam pogostost Pišem proizvajalcem Pridružim se organizaciji, Pridružim se organizaciji, menjave mobilnih mobilnih telefonov in jih ki si prizadeva za delavske ki si prizadeva za varstvo telefonov. pozovem, naj uporabljajo pravice. okolja in prostoživečih samo koltan iz sistema živali. pravične trgovine. V ukrepanje proti krivicam Preneham uporabljati Spreminjanje stvari ni Nekaj drugega: prepričam tudi druge ljudi, mobilni telefon ali drugo moja odgovornost. ki jih poznam. tehnologijo, ki uporablja koltan. 2 6   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? Oblačila Finančno podprem otroka Ničesar ne morem Oblačila popravljam Kupujem samo oblačila iz v Bangladešu. spremeniti. ali predelujem. sistema pravične trgovine. Zmanjšam pogostost Pišem prodajalcem oz. Pridružim se organizaciji, Pridružim se organizaciji, nakupov novih oblačil. proizvajalcem oblačil ki si prizadeva za delavske ki si prizadeva za varstvo in jih pozovem, naj se pravice. okolja in prostoživečih poslužujejo samo poštenih živali. praks zaposlovanja. V ukrepanje proti krivicam Kupujem samo rabljena Spreminjanje stvari ni Nekaj drugega: prepričam tudi druge ljudi, oblačila. moja odgovornost. ki jih poznam. 2 7   | K A J B I I M E L O N A J V E Č J I U Č I N E K ? PODNEBNE SPREMEMBE IN JAZ 05 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Kaj učenci in učenke vedo o vplivu svojih vsakodnevnih odločitev na podnebne spremembe? • V kakšni meri so učenci in učenke pripravljeni ukrepati, da bi zmanjšali svoj negativni vpliv na podnebne spremembe? KAJ POTREBUJEMO? • Kompleti kartic z izjavami (za vsako skupino) – PRILOGA 1 POSTOPEK: • S spodnjega seznama izberite devet izjav, ki vključujejo visoke (V), srednje (S) in nizke (N) prioritetne ukrepe. Za vsako skupino pripravite komplet devetih kartic, pri čemer naj vsak komplet vsebuje najmanj eno izmed prioritetnih možnosti (V / S / N). (V) Hodi, kolesari ali uporabi javni prevoz namesto avtomobila. (V) Ne uporabljaj plastičnih vrečk in druge plastične embalaže. (S) Avto uporabljaj skupaj z drugimi. (V) Zmanjšaj število potovanj z letalom. (S) Zmanjšaj uživanje mesa in mlečnih izdelkov. (N) Recikliraj vse, kar lahko. (S) Podpri dobrodelno organizacijo, ki se bori za podnebne ukrepe. (V) Postani vegan oz. veganka. (V) Postani vegetarijanec oz. vegetarijanka. (S) Uporabi ostanke hrane. (S) Organiziraj šolsko stavko za podnebne ukrepe. (V) Kupuj lokalno sezonsko hrano. (N) Stvari, ki jih ne potrebuješ, podari dobrodelni organizaciji ali trgovini z rabljenimi izdelki. (V) Zmanjšaj svojo porabo / kupuj le tisto, kar potrebuješ (oblačila, naprave). (S) Kupuj izdelke z manj embalaže. (V) Pozovi vlado, naj sprejme podnebne ukrepe. (V) Uporabljaj obnovljive vire energije namesto fosilnih goriv. (S) Zmanjšaj porabo energije (ugašaj luči, izklapljaj elektronske naprave ipd.). (S) Odpri bančni račun pri »zeleni« banki. (V) Podpri dobrodelno organizacijo, ki varuje zemljiške pravice staroselskih skupnosti. (V) Pomagaj zaščititi neobdelana zemljišča oz. ekosisteme (npr. deževni gozd). (S) Zbiraj deževnico za uporabo na vrtu. (S) Na vrtu začni izdelovati kompost. 2 8   | P O D N E B N E S P R E M E M B E I N J A Z • Učence in učenke razvrstite v manjše skupine (po 3–5) ter vsaki skupini razdelite komplet z devetimi karticami (PRILOGA 1). • Na kratko predstavite vsebino izjav na karticah, ki jih učenci in učenke morda ne razumejo. • Skupine naj si preberejo vse izjave ter se pogovorijo, kako vsak izmed ukrepov vpliva na podnebne spremembe. Nato naj kartice razporedijo v obliki diamantnega vzorca, tako da bodo zgoraj najbolj pomembni, spodaj pa najmanj pomembni ukrepi, ki vplivajo na podnebne spremembe. Položaj kartic lahko spreminjajo, dokler se skupina ne dogovori o končni razporeditvi. Medtem, ko učenci in učenke razpravljajo o pomembnosti ukrepov, bodite pozorni na njihove komentarje ter si jih zabeležite. Zabeležite si tudi končno razporeditev kartic vsake skupine. • Ko skupine zaključijo z delom, naj končno razporeditev kartic predstavijo ostalim v razredu. Vsaka skupina naj ob tem na kratko navede razloge in utemeljitve za razporeditev kartic z ukrepi, o katerih so se najbolj in najmanj strinjali. • Skupine naj nato ponovijo aktivnost razvrščanja kartic, pri čemer naj učenci in učenke kartice razporedijo glede na to, kaj lahko naredijo oz. bi bili pripravljeni narediti. • Nadaljujte z diskusijo, v kateri se navežite na dejstvo, da podnebne spremembe zaobjemajo vrsto pojavov, ki vplivajo na globalne vremenske sisteme in podnebje, vključno z naraščanjem temperatur ter onesnaženjem zraka, vode in zemlje. Z učenci in učenkami se pogovorite o tem, kako dejanja vsakega izmed nas vplivajo na podnebne spremembe ter kaj lahko vsak izmed nas naredi, da bi zmanjšal negativen vpliv na podnebje. Postavite jim naslednja vprašanja: – Katere izmed ukrepov ste pripravljeni sprejeti? In katerih ne? Zakaj? – Kaj še lahko naredite, da bi prispevali k zmanjševanju negativnega vpliva na podnebje? KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Končno razporeditev kartic vsake skupine točkujte po naslednjem sistemu ter seštejte točke za vsako skupino: 9 TOČK 7 TOČK 7 TOČK 5 TOČK 5 TOČK 5 TOČK 3 TOČKE 3 TOČKE 1 TOČKA 2 9   | P O D N E B N E S P R E M E M B E I N J A Z • Kartice vseh skupin razporedite v diamantno obliko tako, da jih postavite v vrstice, ki so jih za posamezne ukrepe izbrale skupine. Seštejte točke ter si zabeležite rezultat skupne razporeditve kartic. • Analizo rezultatov ponovite tudi pri ponovitvi aktivnosti razvrščanja kartic (kaj učenci in učenke lahko naredijo oz. so pripravljeni narediti). KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) ponovite aktivnost. Uporabite lahko kartice z enakimi izjavami ali pa jih zamenjate z drugimi. Preverite, kako se je spremenilo razporejanje kartic (katere ukrepe so učenci in učenke izbrali kot bolj oz. manj pomembne, kaj menijo, da lahko naredijo oz. so pripravljeni narediti). Rezultate analizirajte na enak način kot pri začetni izvedbi aktivnosti. • Primerjajte, v kakšni meri se je pri učencih in učenkah povečalo razumevanje vpliva različnih ukrepov na podnebne spremembe. Ali so v večji meri razporedili visoko prioritetne ukrepe na vrh ter nizko prioritetne ukrepe na dno diamantnega vzorca? • Ali so učenci in učenke bolj oz. manj pripravljeni sprejeti določene vrste ukrepov? • Ali so učenci in učenke zaznali povezave med potrošnjo in odpadki (npr. med ukrepoma »Kupuj le tisto, kar potrebuješ« ter »Kupuj izdelke z manj embalaže«)? • Ali so učenci in učenke zaznali povezave med potrošnjo in potovanjem po zraku (npr. med ukrepoma »Kupuj lokalno sezonsko hrano« ter »Zmanjšaj število potovanj z letalom«)? • Ali so učenci in učenke zaznali povezave med potrošnjo in rabo zemlje (npr. med ukrepoma »Zmanjšaj uživanje mesa in mesnih izdelkov« ter »Pomagaj zaščititi neobdelana zemljišča oz. ekosisteme«)? 3 0   | P O D N E B N E S P R E M E M B E I N J A Z PRILOGA 1: Kartice z izjavami HODI, KOLESARI ALI UPORABI JAVNI AVTO UPORABLJAJ SKUPAJ ZMANJŠAJ UŽIVANJE MESA PREVOZ NAMESTO AVTOMOBILA. Z DRUGIMI. IN MLEČNIH IZDELKOV. UPORABI OSTANKE HRANE. POSTANI VEGETARIJANEC POSTANI VEGAN OZ. VEGANKA. OZ. VEGETARIJANKA. NE UPORABLJAJ PLASTIČNIH VREČK PODPRI DOBRODELNO ORGANIZIRAJ ŠOLSKO STAVKO IN DRUGE PLASTIČNE EMBALAŽE. ORGANIZACIJO, KI SE BORI ZA PODNEBNE UKREPE. ZA PODNEBNE UKREPE. KUPUJ LOKALNO SEZONSKO ZMANJŠAJ ŠTEVILO POTOVANJ ZMANJŠAJ SVOJO PORABO / HRANO. Z LETALOM. KUPUJ LE TISTO, KAR POTREBUJEŠ (OBLAČILA, NAPRAVE). KUPUJ IZDELKE Z MANJ EMBALAŽE. POZOVI VLADO, NAJ SPREJME UPORABLJAJ OBNOVLJIVE VIRE PODNEBNE UKREPE. ENERGIJE NAMESTO FOSILNIH GORIV. ZMANJŠAJ PORABO ENERGIJE ODPRI BANČNI RAČUN PRI PODPRI DOBRODELNO (UGAŠAJ LUČI, IZKLAPLJAJ »ZELENI« BANKI. ORGANIZACIJO, KI VARUJE ELEKTRONSKE NAPRAVE IPD.). ZEMLJIŠKE PRAVICE STAROSELSKIH SKUPNOSTI. POMAGAJ ZAŠČITITI NEOBDELANA ZBIRAJ DEŽEVNICO ZA UPORABO STVARI, KI JIH NE POTREBUJEŠ, ZEMLJIŠČA OZ. EKOSISTEME NA VRTU. PODARI DOBRODELNI (NPR. DEŽEVNI GOZD). ORGANIZACIJI ALI TRGOVINI Z RABLJENIMI IZDELKI. RECIKLIRAJ VSE, KAR LAHKO. NA VRTU ZAČNI IZDELOVATI KOMPOST. 3 1   | P O D N E B N E S P R E M E M B E I N J A Z PRAVIČNO ALI NEPRAVIČNO? 06 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Kaj učenci in učenke razumejo pod pojmoma "pravično" in "nepravično"? • V kakšni meri je izoblikovano njihovo razumevanje socialne pravičnosti? KAJ POTREBUJEMO? • List z lestvico mnenj – PRILOGA 1 • Komplet kartic s trditvami za naslavljanje izbrane teme – PRILOGA 2 POSTOPEK: • Izberite eno izmed tem, ki jih želite nasloviti z učenci in učenkami (PRAVIČNOST V RAZREDU / PODNEBNE SPREMEMBE / BOGASTVO IN REVŠČINA / SVETOVNA TRGOVINA S KAKAVOM) ter za vsako skupino pripravite ustrezen komplet kartic s trditvami (PRILOGA 2). • Učence in učenke razvrstite v manjše skupine (po 3–5) ter vsaki skupini razdelite list z lestvico mnenj (PRILOGA 1) in komplet kartic s trditvami, ki se nanašajo na izbrano temo (PRILOGA 2). Učenci in učenke naj v skupini izmenjajo mnenja o obravnavani temi ter se dogovorijo, kam na lestvici mnenj spada vsaka izmed trditev. • Ko učenci in učenke končajo z delom, si zabeležite, kako je vsaka skupina razporedila trditve. Bodite pozorni na vsa mnenja, o katerih so se skupine večinoma strinjale, ter vsa mnenja, ki so bila sporna. • Zabeležene rezultate predstavite celotnemu razredu. Pogovorite se o tem, kako težko se je bilo uskladiti glede mnenj znotraj posameznih skupin ter na kakšen način so se skupine lotile tega procesa. Izpostavite, da definicija tega, kaj je pravično in kaj nepravično, ni vedno jasna. Ljudje imamo pri svojih presojah različna stališča, mnenja in kriterije. • Učenci in učenke iz vsake skupine naj ostalim v razredu predstavijo razloge in utemeljitve za svoja mnenja, o katerih so se najbolj strinjali, ter za tista, o katerih je bilo največ nestrinjanja. Njihove komentarje si zabeležite, saj vam bodo prišli prav pri analizi rezultatov. KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Preglejte rezultate vsake skupine in točkujte vsako razporejeno trditev po naslednjem sistemu: ZELO NEPRAVIČNO (1), NEPRAVIČNO (2), NITI PRAVIČNO NITI NEPRAVIČNO (3), PRAVIČNO (4), ZELO PRAVIČNO (5). • Preglejte svoje zapiske o diskusiji ter preverite, če so komentarji učencev in učenk v skladu z rezultati. • Preverite, ali učenci in učenke drugače ocenjujejo situacije, ki jih bolje/slabše poznajo. Katere trditve imajo najvišje rezultate in katere najnižje? Ali se pojavljajo kakšni vzorci? Učenci in učenke imajo lahko na primer različne poglede na porazdelitev bogastva glede na to, ali gre za državno ali globalno raven. KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) aktivnost ponovite v povsem enaki obliki ali pa uporabite kartice s trditvami, ki se nanašajo na drugo temo. 3 2   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? • Presodite, ali učenci in učenke razlikujejo med konceptoma pravičnosti in enakosti. • Presodite, ali učenci in učenke razumejo pojma »pravica« in »pravičnost«. • Presodite, ali znajo učenci in učenke jasno izražati svoja mnenja glede tega, kako bi bilo mogoče zmanjšati nepravičnost. • Presodite, ali znajo učenci in učenke izraziti pripravljenost za ukrepanje ali njihovi odgovori kažejo na to, da se nepravičnosti ni mogoče izogniti. DODATNI PREDLOGI: • Z učenci in učenkami obravnavajte več različnih tem, povezanih s pravičnostjo in nepravičnostjo, saj boste na ta način lahko bolj poglobljeno analizirali njihov napredek pri razumevanju pojma pravičnosti. • Pri izvedbi aktivnosti lahko skupinam razdelite enake komplete kartic (o eni izbrani temi) ali pa različne komplete kartic (o različnih temah). • Raziščite, na kakšne načine je mogoče razumeti pravičnost: ENAKOST (npr. vsakemu učencu oz. učenki učitelj oz. učiteljica posveti enako časa), ZASLUŽNOST (npr. tisti, ki se potrudijo, so bolj nagrajeni) in POTREBA (npr. učenci in učenke, ki zmorejo manj, so deležni več pomoči). Različne vidike pravičnosti preučite s pomočjo znanih in neobičajnih primerov. • Z učenci in učenkami se pogovorite o pomenu spoštovanja in zagotavljanja človekovih pravic za vse ljudi. Pri tem lahko uporabite različna gradiva in participativne metode, ki bodo učencem in učenkam omogočila jasno izražanje mnenj in pogledov na obravnavano tematiko. 3 3   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? PRILOGA 1: List z lestvico mnenj ZELO NEPRAVIČNO NEPRAVIČNO NITI PRAVIČNO NITI NEPRAVIČNO PRAVIČNO ZELO PRAVIČNO 3 4   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? PRILOGA 2: Kompleti kartic s trditvami za naslavljanje izbrane teme pomoči pri učenju. učencem in učenkam, ki potrebujejo več Učitelj oz. učiteljica posveti dodaten čas ki imajo najvišje ocene. Nagrade dobijo tisti učenci in učenke, učencu oz. učenki enako količino časa. Učitelj oz. učiteljica posveti vsakemu ne dobi nihče v razredu. samo enemu učencu oz. učenki, nagrade če napreduje celoten razred. Če spodleti Vsi učenci in učenke dobijo nagrado, Vsi ki so pri delu najbolj prizadevni. Nagrade dobijo tisti učenci in učenke, Pravičnost v razredu učenci in učenke dobijo enake nagrade. učencem in učenkam, ki se lepo obnašajo. Učitelj oz. učiteljica posveti več časa Vsi učenci in učenke dobijo enake ocene. ki so najpametnejši. Nagrade dobijo tisti učenci in učenke, 3 5   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? na podnebje. lokalne izdelke, da bi zmanjšali svoj vpliv da kupujejo manj in da izbirajo predvsem Ljudi je potrebno spodbujati k temu, najbolj prispeva k podnebnim spremembam. Zelo majhen delež svetovnega prebivalstva ukrepe za okolju prijazno poslovanje. spremembam, bi morala sprejeti potrebne Podjetja, ki prispevajo k podnebnim in ljudi na svetu. vplivale na življenja najrevnejših območij Podnebne spremembe bodo najprej Podnebne spremembe ogljika vlagati v javni prevoz. Države bi morale za zmanjšanje emisij prinašajo podnebne spremembe. z letalom ne glede na posledice, ki jih Ljudje bi morali imeti pravico, da letijo 3 6   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? ljudem iz usmiljenja. Bogati ljudje bi morali pomagati revnejšim kot nekateri ljudje, ki so bogati. Nekateri revni ljudje delajo veliko več preostalih 90 % prebivalstva. približno enako bogatih kot vseh 10 % najbogatejših ljudi na svetu je ljudem, saj je to pravično. Bogati ljudje bi morali pomagati revnejšim enakomerno. Vse bogastvo bi bilo potrebno razdeliti premoženja, ki ga ima lahko ena oseba. Potrebno bi bilo omejiti količino Bogastvo in revščina Bogati ljudje niso odgovorni za revnejše ljudi. in bolj škodujejo podnebju. Bogati ljudje bolj onesnažujejo okolje izobraževanja in zdravstvenega varstva. ustreznega bivališča, sanitarij, hrane, Vsi ljudje bi morali imeti dostop do 3 7   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? proizvedene čokolade na svetu. prebivalstva, letno porabi 40 % vse Evropa, ki ima okoli 10 % svetovnega zaslužijo samo 1 evro na dan. in delavke na plantažah kakava pogosto V državah proizvajalkah kakava delavci Svetovna trgovina s kakavom možnosti za šolanje. ki delajo na plantažah kakava, nimajo V državah proizvajalkah kakava otroci, pogojih. otroci delajo v nevarnih in nezdravih V državah proizvajalkah kakava nekateri zasluži 10 milijonov evrov na leto. podjetja za proizvodnjo čokolade običajno Izvršni direktor oz. direktorica evropskega še nikoli ni poskusila čokolade. otrok, ki dela na plantažah kakava, V državah proizvajalkah kakava večina 3 8   | P R A V I Č N O A L I N E P R A V I Č N O ? KATERE VLOGE SO ZA ŽENSKE IN KATERE ZA MOŠKE? 07 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • Katere značilnosti in veščine učenci in učenke opredeljujejo kot tipično ženske oziroma tipično moške? • Kaj so po njihovem mnenju predpogoji za različne poklice ter ali se v njih kažejo stereotipi na podlagi spola? KAJ POTREBUJEMO? • Plakat (za vsako skupino) • Samolepilni listki (za vsako skupino) • Delovni list za beleženje (za vsako skupino) – PRILOGA 1 • Delovni list s prekrivajočima se krogoma (za vsako skupino) – PRILOGA 2 POSTOPEK: • Na vrh plakatov zapišite nekaj primerov poklicev, npr. avtomehanik/avtomehaničarka, pilot/ pilotka, plesalec/plesalka, računalniški programer/računalniška programerka, kmet/kmetica, policist/policistka, zdravnik/zdravnica, učitelj/učiteljica, prodajalec/prodajalka, znanstvenik/ znanstvenica, voznik avtobusa/voznica avtobusa ipd. • Učence in učenke razvrstite v manjše skupine (po 2–4) ter jim razdelite plakate, na katerih so zapisani primeri poklicev, in delovne liste za beleženje (PRILOGA 1). • Zastavite jim naslednji vprašanji: – Kdo je bolj primeren za opravljanje teh poklicev – moški, ženske ali oba spola enako? – Katere značilnosti in veščine so potrebne za ta delovna mesta? • Lahko jim zastavite tudi dodatna vprašanja: – Kakšna bi morala biti oseba, ki opravlja izbran poklic? – Kakšne sposobnosti bi morala imeti ta oseba? – Kakšno izobrazbo oz. znanja bi morala imeti ta oseba? • Učenci in učenke naj se v skupinah pogovorijo in svoje odgovore na vprašanja zapišejo na delovni list. Ko končajo, naj vsaka skupina predstavi svoje rezultate ostalim v razredu. • Zberite delovne liste vseh skupin ter jih ponovno razdelite skupinam tako, da bo imela vsaka skupina delovni list z odgovori druge skupine. • Učenci in učenke naj na samolepilne listke zapišejo dve značilnosti (npr. potrpežljivost, natančnost) in dve veščini (npr. računalniško znanje, organizacijske sposobnosti), ki so po njihovem mnenju najbolj pomembne za opravljanje določenih poklicev. Listke naj nato nalepijo na plakat k izbranim poklicem. • Aktivnost večkrat ponovite, tako da skupinam ponovno razdelite delovne liste z odgovori. • Skupinam (istim ali na novo oblikovanim) razdelite delovne liste s prekrivajočima se krogoma (PRILOGA 2). Učenci in učenke naj si ogledajo nastali seznam na delovnem listu, ki so ga dobili v zadnji ponovitvi aktivnosti. V kroga na novem delovnem listu naj vpišejo značilnosti in veščine iz nastalih seznamov, ki so po njihovem mnenju tipične za moške, za ženske ali za oba spola. Učence in učenke spodbudite, da naj ob tem utemeljijo svoje odločitve. 3 9   | K A T E R E V L O G E S O Z A Ž E N S K E I N K A T E R E Z A M O Š K E ? KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Preverite in zabeležite, kaj učenci in učenke menijo o delovnih mestih, ki jih običajno zasedajo ženske, ter o tistih, ki jih običajno zasedajo moški. • Zabeležite, katere značilnosti in veščine so po mnenju učencev in učenk tipično moške oz. tipično ženske. • Bodite pozorni na to, kakšne razloge učenci in učenke navajajo za pripisovanje značilnosti in veščin določenemu spolu. KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) ponovite aktivnost ter preverite, kako se je spremenil pogled učencev in učenk na razumevanje enakosti spolov. Presodite, v kakšni meri so se spremenili njihovi stereotipi na podlagi spola. • Pri tem bodite pozorni na to, v kakšni meri in na kakšen način se učenci in učenke odzivajo na morebitne stereotipe na podlagi spola, ki jih izražajo njihovi sošolci in sošolke, ter na čem temeljijo njihovi argumenti (statistični podatki, osebne izkušnje, prevladujoči pogledi v lokalni skupnosti, medijska poročanja ipd.). • Bodite pozorni tudi na to, če učenci in učenke morda izražajo dvom glede same aktivnosti, ter se z njimi pogovorite o njenem namenu. DODATNI PREDLOGI: • S pomočjo videoposnetkov, novic in drugih virov učencem in učenkam predstavite primere žensk in moških na delovnih mestih oz. v vlogah, ki izpodbijajo ugotovljene stereotipe. • Organizirajte obisk posameznika oz. posameznice, ki opravlja poklic, za katerega so imeli učenci in učenke največ stereotipnih predstav, ter jim tako omogočite, da jim gost oz. gostja sama predstavi svoje delo. • Z učenci in učenkami se pogovorite o primerih poklicev, za katere je v preteklosti veljalo, da so primerni le za en spol, a so danes splošno sprejeti kot spolno nevtralni. • Z učenci in učenkami se pogovorite o tem, kje in na kakšen način se odraža neenakost spolov v šoli, v družini in v lokalnem okolju, ter jih spodbudite k razmisleku, kako bi to neenakost lahko presegli. 4 0   | K A T E R E V L O G E S O Z A Ž E N S K E I N K A T E R E Z A M O Š K E ? PRILOGA 1: Kompleti kartic s trditvami za naslavljanje izbrane teme POKLIC MOŠKI / ŽENSKA KATERE ZNAČILNOSTI IN VEŠČINE SO POTREBNE / OBA SPOLA ZA OPRAVLJANJE TEGA POKLICA? 4 1   | K A T E R E V L O G E S O Z A Ž E N S K E I N K A T E R E Z A M O Š K E ? PRILOGA 2: Delovni list s prekrivajočima se krogoma ŽENSKE OBA SPOLA MOŠKI 4 2   | K A T E R E V L O G E S O Z A Ž E N S K E I N K A T E R E Z A M O Š K E ? KDO SO MIGRANTI IN MIGRANTKE? 08 KAJ ŽELIMO PREVERITI? • V kakšni meri učenci in učenke poznajo in razumejo razloge za migracije ljudi po svetu? • Kakšno mnenje imajo učenci in učenke o migrantih in migrantkah? • Kakšen odnos imajo učenci in učenke do migrantov in migrantk v svoji državi in lokalni skupnosti? KAJ POTREBUJEMO? • Komplet kartic s kriteriji za opredelitev, kdo je migrant oz. migrantka (za vsako skupino) – PRILOGA 1 • List s premico (za vsako skupino) – PRILOGA 2 • Kartice z izjavami – PRILOGA 3 POSTOPEK: • Učence in učenke razvrstite v manjše skupine (po 3–5) in jim razdelite komplet kartic s kriteriji za opredelitev, kdo je migrant oz. migrantka (PRILOGA 1) ter list s premico (PRILOGA 2). V skupinah naj si nato podrobno preberejo kriterije ter jih ustrezno razvrstijo na listu s premico glede na to, kako pomemben je po mnenju skupine posamezen kriterij pri opredelitvi osebe kot migranta oz. migrantke. • Zabeležite si porazdelitev kriterijev vsake skupine. Pri tem bodite pozorni tudi na to, kako lahko/težko je skupina dosegla dogovor o razvrstitvi posameznih kriterijev. • Ko skupine končajo z delom, se postavite na sredino prostora, učenci in učenke pa naj se postavijo v krog okoli vas, pri čemer pa naj bodo obrnjeni navzven. Eno roko naj dajo za hrbet ter s položajem palca pokažejo, ali se z naslednjimi izjavami o migrantih in migrantkah strinjajo ali ne (PRILOGA 3). Če se z določeno izjavo strinjajo, naj palec obrnejo navzgor, če se z izjavo ne strinjajo, naj prste stisnejo v pest, če pa so do izjave nevtralni, naj pokažejo plosko dlan. • Počasi preberite trditve o migrantih in migrantkah. Za vsako izjavo si zabeležite glasove strinjanja, nestrinjanja oz. nevtralnosti, ki jih bodo z rokami pokazali učenci in učenke. • Ko končate z branjem izjav, naj se učenci in učenke obrnejo v krog, vi pa jim predstavite rezultate glasovanja. Navedejo naj nekaj razlogov in argumentov o glasovanju glede izjav, o katerih so se najbolj oz. najmanj strinjali. KAKO ANALIZIRAMO REZULTATE? • Razmislite o dodelitvi kriterijev, ki se nanašajo na izraz »migrant« oz. »migrantka« ter o komentarjih učencev in učenk o tej temi. Ali so v aktivnosti uporabljeni kriteriji, ki bi lahko odražali predsodke o migrantih in migrantkah (npr. manjšinske skupnosti, ki v državi živijo že dolgo, a jih večinsko prebivalstvo vidi kot priseljence)? Ali so določeni kriteriji uporabljeni tako, da se nekateri ljudje ne uvrščajo med migrante in migrantke (npr. migranti in migrantke s podobno kulturo/jezikom/vero, kot prevladuje v državi; bogati migranti in migrantke niso opredeljeni kot migranti)? • Razmislite o tem, ali učenci in učenke migrante in migrantke dojemajo negativno. Je njihov odnos do migrantov negativen, nevtralen ali pozitiven? Ali učenci in učenke glede migrantov in migrantk uporabljajo negativne posplošitve? 4 3   | K D O S O M I G R A N T I I N M I G R A N T K E ? • Vsako izmed prebranih izjav je mogoče opredeliti kot izjavo o priložnosti (izjave v zeleni barvi) ali izjavo o grožnji (izjave v rdeči barvi). Kakšno je razmerje med »zelenimi » in »rdečimi »izjavami glede na glasovanje učencev in učenk? • Glede na glasovanje in komentarje učencev in učenk presodite, kako je njihova definicija migrantov in migrantk povezana z odnosom, ki ga imajo do ljudi z migrantsko izkušnjo. KAKO IZMERIMO SPREMEMBE? • Po določenem času (npr. na sredini ali ob zaključku šolskega leta, po izvedeni kampanji za ozaveščanje ipd.) aktivnost ponovite v enaki obliki ali pa dodajte kriterije in izjave, ki bi bili lahko pomembni v vašem lokalnem kontekstu. • Z učenci in učenkami poiščite bolj jasno definicijo izraza »migrant«. V kolikšni meri učenci in učenke razumejo, da se pogledi in mnenja o ljudeh, ki jih imenujemo »migranti in migrantke« s časom in krajem spreminjajo? Predstavite jim nekaj primerov (npr. slovenski izseljenci in izseljenke v Argentini = slovenski migranti in migrantke; posamezniki in posameznice iz naše države, ki se v tuje države selijo zaradi boljših zaposlitev = ekonomski migranti in migrantke ipd.). • Presodite, ali so učenci in učenke po izvedeni aktivnosti bolje pripravljeni, da se zoperstavijo negativnim posplošitvam in predsodkom v povezavi z migracijami. DODATNI PREDLOGI: • S pomočjo videoposnetkov, novic in drugih virov učencem in učenkam predstavite zgodovino migracij po svetu in v Sloveniji. • S pomočjo videoposnetkov, novic in drugih virov učencem in učenkam predstavite različne življenjske zgodbe ljudi, ki so se priselili v Slovenijo. • Učencem in učenkam predstavite pojme migrant oz. migrantka, prosilec oz. prosilka za azil, begunec oz. begunka ter razlike med njimi. • Povabite migranta ali migrantko, ki bo pripravljen svojo življenjsko zgodbo deliti z učenci in učenkami. • Učencem in učenkam predstavite nekaj primerov objektivnega in lažnega medijskega poročanja o migrantih in migrantkah ter jim razložite, kako lahko prepoznajo lažne novice. 4 4   | K D O S O M I G R A N T I I N M I G R A N T K E ? PRILOGA 1: Komplet kartic s kriteriji za opredelitev, kdo je migrant oz. migrantka Migranti in migrantke so rojeni Migranti in migrantke imajo potni Migranti in migrantke ostanejo v tuji državi. list tuje države. v naši državi dve leti. Migranti in migrantke imajo starše, Migranti in migrantke ne govorijo Migranti in migrantke se naselijo ki so bili rojeni v tuji državi. uradnega jezika naše države. v naši državi za nedoločen čas. Migranti in migrantke imajo stare Migranti in migrantke pripadajo Migranti in migrantke ostanejo starše, ki so bili rojeni v tuji državi. drugi veri kot večina ljudi v naši v naši državi dva tedna. državi. Migranti in migrantke imajo Migranti in migrantke imajo Migranti in migrantke so revni. neevropske korenine oz. so drugačno kulturo kot večina ljudi drugačne barve polti kot večina v naši državi. ljudi v naši državi. 4 5   | K D O S O M I G R A N T I I N M I G R A N T K E ? PRILOGA 2: List s premico NEPOMEMBNO POMEMBNO 4 6   | K D O S O M I G R A N T I I N M I G R A N T K E ? PRILOGA 3: Kartice z izjavami Migranti in migrantke povečujejo Migranti in migrantke opravljajo Migranti in migrantke se ne stopnjo kriminala v naši državi. dela, ki jih lokalni prebivalci in prilagajajo načinu življenja v naši prebivalke ne želijo opravljati. državi. Migranti in migrantke v državo Migranti in migrantke prevzemajo Migranti in migrantke govorijo prinašajo raznolika in dragocena delovna mesta državljanom in veliko tujih jezikov. znanja. državljankam naše države. Naša država je že preveč Migranti in migrantke plačujejo Migranti in migrantke izkoriščajo naseljena, da bi sprejela nove več davkov v naši državi, kot imajo sistem socialne podpore v naši migrante in migrantke. koristi. državi. Migranti in migrantke prispevajo h Migranti in migrantke izkoriščajo Migranti in migrantke pomagajo kulturni raznolikosti naše države. zdravstveni sistem v naši državi. ustvarjati nova delovna mesta. Migranti in migrantke prinašajo Nekoč bi rad živel oz. živela v Poznam migranta oz. migrantko, ki nove perspektive in nove poglede. drugem kraju ali v drugi državi. živi v naši državi. 4 7   | K D O S O M I G R A N T I I N M I G R A N T K E ? Zapiski 4 8   | Z A P I S K I 4 9   | Z A P I S K I 5 0   | Z A P I S K I Publikacija je nastala v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti (Global Issues – Global Subjects), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije ter drugih financerjev. Elektronske različice publikacije ter drugih gradiv, nastalih v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti, so na voljo na spletni strani https://humanitas.si/baza-gradiv. Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje in didaktična gradiva ter prirejamo javne dogodke, je nevladna, neprofitna in neodvisna organizacija, ki od leta namenjene osveščanju o različnih temah globalnega 2000 deluje na področju globalnega učenja in programa učenja. Pri svojem delu uporabljamo raznolike metode ter podpore otrokom in lokalnim skupnostim. Z izobraževanjem sodelujemo s številnimi strokovnjaki in strokovnjakinjami in informiranjem o globalnih izzivih poskušamo ozaveščati ter organizacijami iz Slovenije in tujine. V okviru o globalni soodvisnosti ter o vlogi, ki jo kot posamezniki specializirane knjižnice Hiša svetov, ki deluje pod okriljem in posameznice igramo v svetu. S spodbujanjem strpnosti, Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, nudimo raznolika odgovornosti, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic gradiva s področij globalnega učenja, človekovih pravic, želimo ljudi, še posebej pa mlade, spodbuditi k aktivnemu medkulturnosti, globalizacije, razvojnih študij, študij vključevanju v družbo ter do družbe in okolja odgovornemu konfliktov in miru, okolja, prehrane in vode ter aktivnega načinu življenja. državljanstva. Leta 2018 smo ustanovili Klub učiteljic in učiteljev globalnega učenja, ki je edinstven primer Društvo Humanitas je vodilna organizacija na področju povezovanja nevladnega sektorja s sektorjem formalnega globalnega učenja v Sloveniji. Izvajamo delavnice za izobraževanja v Sloveniji. učence in učenke, dijake in dijakinje, študente in študentke ter krajša in daljša usposabljanja za učitelje in učiteljice Več informacij o delovanju Društva Humanitas je na voljo ter ostale multiplikatorje. Razvijamo izobraževalna na spletni strani www.humanitas.si.