Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3(5-491 — Za Itailijo: Gorica. P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna št. Ur 25,— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizionie in abb. postale I. gr. ŠT. 35 TRST, ČETRTEK 20. JANUARJA 1955, GORICA LET. IV PO SESTANKU MED MENDES - FRANCEOM IN ADENAUERJEM Združitev Nemčije - pogoj miru v Evropi Posledice poganskega nacionalizma - Preteklost treba pozabiti in gledati v bodočnost Sklep zapadnjakov, da se politično tesno povežejo z Nemčijo in jo spet oborožijo, je vzdignil velikanski prah v Evropi in po vsem ostalem svetu. Sovjetska zveza je pretekli petek ponovno opozorila zahodne države, naj dobre premislijo, kaj delajo. Ce odobrijo vstop Nemčije v Z a p a d n oevr op sk o zvezo in oživijo nemški militarizem, naj sebi pripišejo posledice. Prva posledica bo po mnenju Moskve ta. da postanejo' katerikoli razgovori o pomirje-liju med vzhodom in zapadom nemogoči ter da se svet dokončno razdeli v dva sovražna labora. Med državami bo pričela še hujša lekma v oboroževanju, kar mora človeštvo nujno voditi v novo vojno. Moskva se obrača v svoji izjavi tudi naravnost na Nemčijo: Sovjetska zveza je pripravljena stopiti z vlado v Bonnu v prijateljske odnosa je, je voljna delati za združitev obeli Nemčij v enotno in svobodno državo, če A- denauer odkloni pariške sporazume ter se ne poleže z zapiadom. O zopetni združitvi naj odločajo Nemci sami v demokratičnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom. Ce pa bonnski parlament pariške sporazume odobri ter sklene obnoviti nemško vojsko, bo združitev Nemčije nemogoča. Sovjetska zveza bo prisiljena oborožiti tudi vzhodno Nemčijo' in tako bo nemški narod ostal stalno razdeljen. ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE NEMČIJE S to izjavo se je Moskva dotaknila problema. ki globoko vznemirja slehernega Nemca. Ni je nemške stranke, pa naj bo na skraj tli levici ali desnici, ki bi odločno ne zahtevala, naj se Nemci spet zedinijo v enotno nižavo. Zahteva je naravna in globoko utemeljena. Živimo v časih, ko- se celo zaostali kolonialni narodi hočejo združiti in bili gospodarji SMRT ANDREJA GABROVŠKA Ko smo bili na lem, da lisi zaključimo, nas je kakor strela z vedrega zadela vest, da je iznenada umrl č. g. Andrej Gabrovšek, župni upravitelj v Bo!juncu. Pretekli torek popoldne je bil še v Dolini, a ko ga je drugo jutro hotela hišna go-spodinja zbudili, da se pripravi za sv. mašo, iz njegove sobe ni bilo glasu. Odločila se je, da vstopi in ga našla mrtvega v postelji. Ker je bilo truplo še toplo, je najbrž izdihnil o-koli 6. ure in pol. Andrej Gabrovšek je bil vzoren duhovnik, velik prijatelj delovnega ljudstva in odločen borec za pravice svojega naroda. Njegova smrt pomeni nenadomestljivo zgubo za tržaške Slovence. Bil je soustanovitelj in velikodušni podpornik Novega lista ter poslevodeči predsednik Slov. kršč. soc. zveze. Bodil se je 24. X. IfiOl v Bovlah pri Vrhniki, torej na Kranjskem, a že med študijem v Gorici je tako vzljubil primorsko zemljo in njeno ljudstvo, da se ni hotel več od njega ločiti. Ostal je med nami do smrti in zrast el z vso dušo z našo domačijo. Za-njeno narodno in socialno pravdo se je boril z neupogljivo doslednostjo neustrašnega moža, zanjo je pod fašizmom tildi trpel. Fašisti so ga med vojno internirali v Bergamu. Ko se je iz izgnanstva vrnil v Trst, je ustanovil list Tednik. Ob smrti, bivšega poslanca Virgila Ščeku je tednik priobčil o zasluž- nem pokojniku članek, zaradi katerega je Gabrovšek prišel v spor s svojimi predstojniki. Baje ko da bi v listu pisal zoper svoje prepričanje, je Tednik ukinil. Tak je bil vse življenje Gabrovšek: značajen, pošten iti načelen. Njegova načelnost ga je v zadnjih letih izpostavila marsikateremu krivičnemu napadu, a nihče ga ni mogel premakniti od spoznane resnice. Ti na- padli so, kakor je večkrat potožil, zrahljali njegovo šibko zdravje ter pripomogli, da je predčasno umrl. Večno naj živi med Slovenci spomin na nesebičnega in zaslužnega javnega delavca! Naj mirno počiva v domači zemlji, ki jo je do poslednjega diha srčno ljubil! ________________________________ na svoji rodni zemlji. Borba za narodno o-svobojenje pretresa danes vso Azijo in Afriko. Kako je v takih razmerah mogoče braniti Nemcem, da zahtevajo isto’ zase? Saj tu ne gre za kako nerazvito afriški pleme, temveč za izobražen, napreden in velik narod v srcu Evrope. Vzhodna Nemčija, ki je v ruskem območju, šteje Ifi milijonov prebivalcev, zapadita pa domala 50. Skoraj 70-milijonskemu narodu z lastnostmi, kakor jih ima nemški, je nemogoče trajno preprečili državno zedinjenje. Kdor bi to poskušal, bi dokazal, da je brez pameti, ter pognal človeštvo v velikansko nesrečo: izzval bi med Nemci tak odpoT, da bi se med njimi vzdignil nov Hitler in po-legnil s seboj v pogubo vse sosedne narode. To spoznanje je k sreči prodrlo ravno tako med odgovorne voditelje zapada kakor Sovjetske zveze. Eni in drugi se zavedajo, da je državno zedinjenje življenjsko vprašanje Nemčije, obenem pa osrednji in morda najvažnejši problem bodoče evropske politike. Ce se ne posreči rešiti pravično in pravočasno ^nemškega vprašanja, ne more biti na svetu trajnega miru. Treba ga je rešiti pravično, čeprav je svoje današnje narodne razcepljenosti kriva Nemčija sama. Nemško ljudstvo je samo odgovorno za to, da je dovolilo Hitlerju priti na oblast ter trpelo, da je blazni Fiihrer sprožil drugo svetovno vojno in kruto tlačil sosedne narode. ZLOČINSKA POLITIKA Kar sta Hitler in Mussolini uganjala v Evropi. ostane neizbrisna sramola v zgodovini čl oveštva. Vojne so bile tudi že prej na svetu. Toda nikdar pred njima se ni še zgodilo, da bi/si odgovorni državniki postavili za cilj, da iztrebijo z obličja zemlje cele narode. Hitler je javno proglasil, da hoče uničiti vse Žide ter jih je dal na milijone pomoriti po koncentracijskih taboriščih. Na milijone Polja-kov je gnal kakor živino z rodne zemlje proti Rusiji, vse Celie je nameraval preseliti po zmagoviti vojni v Sibirijo. Slovensko Štajersko je ukazal nasilno ponemčiti in iz okraja Brežice je dal vse Slovence— od novorojenčkov do 80-letnih starčkov — izgnati iz njihovih hiš v Nemčijo. Mussoliniju na ljubo je sklenil izseliti co- lo južnotirolsike Nemce in prebivalce naše' Kanalske doline ter dal izprazniti Kočevje v Sloveniji. Južne Tirolce je hotel naseliti v Franciji in francosko mesto Besa n con spremeniti v nemški Bočen. Razume se, da bi zato moral pregnati z domače zemlje tamkajšnje Francoze. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA RIMSKI RAZGOVORI Mendes-Franee je končal svoje politične pomenke z italijanskimi’državniki in odpotoval. Pravijo, da uspehi niso bogsigavedi kako veliki. Najvažnejše je, da ho Italija smela uvažali v Francijo več blaga brez posebnega dovoljenja kakor doslej. Vrsto prostih predmetov so zvišali od 65 na 75 odstotkov. Francija je obljubila, da bo s svojim kapitalom pomagala tudi gospodarsko dvigniti južno Italijo. Ustanoviti hočejo mešane francosko-italijanske družbe za industrializacijo zaostalih južnih krajev. To je trenutno najvažnejši socialni problem italijanske republike. Kar se tiče skupne politike do Sovjetske zveze in evropskega zavoda za skupno izdelovanje orožja, v Rimu niso' prišli do enotnih sklepov. Izmenjali so si samo misli. Mendes-Franee je bil tudi pri papežu. Pij XII. — je dejal Mendes — pozna neverjetno dobro notranji položaj Francije ter ga je tudi za časa bolezni vestno zasledoval. Govp-rila sta prav gotovo tudi o krščansko-demo-kratski stranki Bidaulla, nasprotnici Men-des-Franrea. Pij XIT. pa je bil brez dvoma obenem radoveden spoznati od blizu moža, o katerem danes svet toliko govori in piše. AMERIŠKI PRORAČUN Predsednik Eisenhotver je predložil Narodni skupščini proračun, ki predvideva za leto 1955-56 državnih izdatkov za ogromno vsoto 62 in pol milijard dolarjev. Značilno je, da sta približno dve tretjini vseh stroškov namenjeni vojaškim in zunanjepolitičnim nalogam. Največje breme predstavljata letalstvo in atomsko orožje: od 34 milijard, določenih za vojsko, pojde za letalstvo in atomsko oboroževanje več ko polovica. Tu hoče Amerika za vsako ceno doseči premoč. V dveh letih namerava priti do 40.000 atomskih bombnikov na reakcijski pogon. Za pomoč tujini je zahteval Eisenhovver nove 3 in pol milijarde. Zdi se. da pojde velik dol tega denarja za industrializacijo zaostalih dežel v Aziji in na Srednjem vzhodu. Evropa si je v glavnem že opomogla in ne bo več prejemala pomoči. Podporo bodo Evropi dajali samo v izjemnih, zelo redkih primerih. Med te izjeme so doslej spadale Grčija, Turčija. Jugoslavija in Španija. Tako ostane najbrž tudi za bodočnost, le da bodo pridružili omenjenim državam še Italijo, kateri hočejo dati podporo, da industrializira in gospodarsko okrepi svoje južne pokrajine. ORMEJNA TRGOVINA Med Italijo in Jugoslavijo se pripravlja nov sporazum o trgovinskem prometu med Gorico in sosedno Slovenijo. Doslej je bilo dovoljeno kupiti v Slveniji za 600 milijonov blaga na leto in ravno toliko izvoziti iz Gorico v Slovenijo. Skupno torej za 1 milijardo 200 milijonov. Sedaj bodo vrednost blaga zvišali na 2 milijardi 400 milijonov, lo je podvojili. V listi so vsi mogoči predmeti: od strojev in tekstila do suhih gob in sena. Pogajanja so, kakor čujemo, zaključena in sporazum bo' v kratkem objavljen. Goričani ga bodo veseli. Sličen dogovor nameravajo skleniti tudi za obmejno trgovino med Slovenijo in Tržaškim ozemljem. Želimo, da hi ga čimprej. ZAMETI IN POPLAVE Strašni snežni viharji in poplave sejejo te dni po vsej Evropi strah in razdejanja. Vode velikih rek se hitro dvigajo, ponekod je že vdrla preko bregov in se razlila daleč po okolici. Na Škotskem je 55 tisoč prebivalcev odrezanih od sveta. Oblastva pošiljajo tja hrano po letalih. V Nemčiji se dvigajo vodo Rena. V Bonnu se njegovi valovi že zaletavajo v poslopje parlamenta. Na Holandskem, v Švici in Avstriji pa ne-, prenehoma sneži. Na mnogih mestih je uJ stavljen ves promet. Težak položaj je tudi v Franciji in Belgiji. Takih vremenskih nezgod Evropa ne pomni že od leta 1937. TOGLIATTI IN SECCHIA V vrhovnem vodstvu Italijanske komunistične stranke je nastal spor med Togliattijem in Petrom Secchio, ki je drugi najvažnejši mož med komunisti. Togliattiju je očital, da gleda pri organizaciji stranke bolj na število ko na načelno izgrajenost članov. Delavci niso dovolj upoštevani. V sporu je zmagal Togliatti, s katerim je potegnilo ostalo vodstvo. Secchio so izločili iz tajništva ter poslali na delo v Lombardijo. VESELA VEST Kljub hudim političnim sporom, ki trenutno razdvajajo Sovjetsko zvezo in zapadne države, so pri Združenih narodih v Ncvv Yorku enoglasno sprejeli sklep, naj se avgusta skliče v Švici zborovanje, kjer bodo razpravljali o skupn’ uporabi atomske sile v miroljubne namene. Sovjetska pveza je pripravljena seznaniti vse ostale države o svojih dosedanjih uspehih na tem področju. Pokazati jim hoče a-lomske električne naprave, ki so že v obratu v Rusiji. OTOK SA.LINA leži v bližini Lipari, kjer je toliko naših ljudi trpelo pod fašizmom v izgnanstvu. Prebivalci kraja Pollara so lam preživeli težke dneve. Na sveti večer so opazili, kako se stene hiš majejo in kako poskakujejo lonci in kozice na ognjiščih. Strop je začel pokati in petrolejke čudno plapolati. Ce si položil uho na zid, si čul, kako tuli v notranjosti zemlje. Ljudje so vedeli, da se bliža potres in padli na kolena k molitvi. V stalnem strahu za življenje so prebili božič, novo leto in sv. Tri kralje. Vas je do danes doživela 80 potresnih sunkov, a mrtvih k sreči ni bilo. Zares lepi prazniki! »LJUBEZEN” IN »ZVESTOBA” Armada Burme je pretekli teden darovala maršalu Titu dva velika slona. Prvega kličejo Ljubezen, drugi se imenuje Zvestoba. Potovala bostn skupaj s Titom na bojni ladji Galebu v Jugoslavijo. AMERIŠKO BOGASTVO Združene države so najbogatejša dežela na svetu. Njeni narodni dohodki znašajo 360 milijard dolarjev na leto. Predsednik Eisenhower je pred Narodno skupščino izjavil poslancem in senatorjem, da mora Amerika svojo proizvodnjo na vseh področjih še znatno povečati. Narodni dohodki naj bi se v 10 letih dvignili na 500 milijard dolarjev. Tako b ogata država lahko mirno podpira zaostale narode. TEŽKA SOCIALNA KRIVICA Amerik a nci so bili v Trstu veliki gospodje. Za vojaštvo so gradili športna igrišča, tako) na Opčinah in Hudem letu, ter potrošili zanje težke milijone. Manj gosposko so a ravnali z našimi kmeti: zemljišča so za svojo špoTtno zabavo enostavno zasegli in plačevali za to malenkostno najemnino. Kmetje so se sili vdali, a upali, da jim Amerikanci ob odhodu vsaj zapuste igrišča. > Lastniki so imeli vsekakor pravico zahtevati, da se naprave na igriščih na stroške A-merikancev odstranijo in zemljišča spravijo v prjšnje stanj. Tako zahteva zakon! Toda Amerikanci se niso mnogo brigali za zakon, ko je šlo za naš revne kmete. Ne da bi se z njimi sploh zgovorili, so igrišča enostavno darovali italijanski vladi ter odšli. Generalni komisar Palamara je sedaj naznanil, da ostane prisilna vojaška rekvizicija še naprej v veljavi. Lastniki bodo prejemali od 500 do nekaj nad 1000 lir mesečne najemnine. To je nesocialno ravnanje. Kdaj ho konec vojaških rekvizicij. Ali je športna zabava važnejša ko koristi domačega kmečkega prebivalstva? NA POTI V RIM Predvčerajšnjim so potovali skozi Trst zastopniki Jugoslavije, da v Rimu sklenejo trgovinsko pogodbo z Italijo. Zdi se, da se bodo v kratkem sporazumeli in da se bo trgovina med obema državama razmahnila. Poleg te splošne trgovinske pogodbe mislijo podpisali še dva posebna sporazuma o tako zvani mali obmejni trgovini: enega za Goriško, drugega za Tržaško in njuno bližnje zaledje. »ZNATNI USPEHI« Pretekli petek sta se sestala v nemškem mestu Baden-Badenu Adenauer in Mendes-Franee. Razpravljala sta o skupnem izdelovanju orožja za zapadno Evropo, oi bodočem razmerju do Sovjetske zveze in kar nepretrgoma 6 ur o nemški manjšini v Posarju. Po sestanku je Adenauer izjavil, da so razgovori »rodili znatne uspehe«. Mendes-Franceu so tudi pri tej priliki nudili neizogibno mleko. Ena njegovih sorodnic je rekla, da se zaradi mleka že hudo jezi njegova družina. Odkar ga ob vseh mogočih prilikah srka, se Mendes preveč debeli. DEŽNIKI IZ PAPIRJA Švicarske železnice izposojajo že nekaj let na glavnih postajali potnikom kolesa proti primerni odškodnini. S 1. februarjem bodo prodajale tudi cenene dežnike, prekrite z oljnatim papirjem. Dežnik bo stal 300 lir in vzdržal najmanj en dan. Kdor pozabi dežnik doma in se pripelje po železnici v ploho, temu sc ni treba bati, da se premoči. Združitev Nemčije - \ (Nadaljevanje s 1. strani.) Mussolini sc lej roparski politiki ni upiral. Kot opica je posnemal Hitlerja. Nič ga ni pekla vest, ko so obupani kmetje južnega Tirola in Kanalske doline morali zapuščati svoje rodne domove ter se seliti v neznano tujino. V Ljubljani je ustanovil zloglasno družbo Emono, ki naj bi pokupila zemljo v Kočevju ter po vojni na njej naselila italijanske družine. To naj bi sc izvršilo v srcu Slovenije. Toda Mussolini je med vojno šel še dalje: v Gorici je imel govor, v katerem je naznanil, da hoče sploh vse Slovence izseliti iz I-talije. Narodne meje Italije — je rekel — naj se krijejo z državnimi. Ker si je poleg Julijske krajine nameraval prisvojiti tudi Ljubljansko provinco, bi bili morali tudi tamkajšnji Slovenci s popotno palico po svetu. Grozila nam je torej narodna smrt. Danes se nam zdi ta politika blazna, postala bi pa kruta resničnost, da sta fašistična Italija in Hitlerjeva Nemčija zmagali. TEŽKE POSLEDICE Naravno je, da ti zločini niso mogli ostali brez posledic. Italija se je izmazala, ker je pravočasno strmoglavila Mussolinija ter prestopila na stran zaveznikov. Ni pa bilo tako z Nemčijo, ki se ni do poslednjega trenutka mogla ločiti od Hitlerja. Zmagovalci so poravnali račune z Nemčijo s Hitlerjevim denarjem. Poljaki so izselili vse Nemce iz svoje dežele. Cehi in Slovaki so poslali čez mejo Iri milijone nemških prebivalcev, pol milijona jih je zbežalo iz Jugoslavije, približno ravno toliko iz Ogrske in isto število iz Romunije. K temu je zopet znatno pripomogel Hitler, ker je nemške manjšine teh dežel organiziral v nacionalno-socialistični stranki, jih oborožil ter nagovoril, da so se v nemških vojaških edinicah borili zoper državni narod. Toda ko je prišel dan obračuna, niso beža- li proti Nemčiji samo' pripadniki manjšin, temveč tudi prebivalci iz onih delov Nemčije, ki so jih zasedli in si jih prisvojili Rusi in Poljaki. Posebno velike množice so se valile iz Šlczije, Pomeranskega in vzhodne Prusije. To je bilo pravo preseljevanje narodov. Nemške statistike trdijo, da se je po vojni vsulo čez meje zapadne Nemčije in Avstrije nič manj ko 14 milijonov beguncev. Na begu je umrlo nad sto tisoč starcev, otrok in žena. Pomislite, kakšna žaloigra! In za vse to gorje se morajo Nemci zahvaliti Hitlerju, ki je sam s podjarmljenimi narodi seveda še huje ravnal ter jim skupno z Mussolinijem pripravljal še brezprimerno krutejšo bodočnost. Kljub vsem Hitlerjevim zločinom in njegovim zločinskim načrtom bi pa bilo kratkovidno, če bi se zmagovalci hoteli nad nemškim ljudstvom maščevati in ga spraviti v neznosen in trajno krivičen položaj. S tem bi nakopičili sredi Evrope dinamit, ki bi se prej ali slej razpočil in vrgel v zrak vso evropsko stavbo. DVE POTI K ZEDINJENJU Tega se zavedajo ravno tako zahodne države kakor Sovjeti in zato zagotavljajo eni in drugi Nemcem, da se nimajo namena nad mgoj miru v Evropi njimi maščevati, temveč jih priznati kot e-nakopravnega člana v družini narodov. Eni m drugi jim obljubljajo najprej zopetno združitev v enotni državi. Samo način, kako si zamišljajo združitev Rusi in zapadnjaki, je različen. Sovjetska zveza pravi, da bi bila voljna takoj privoliti v nemško zedinjenje, če ostane Nemčija nevtralna in razorožena ter se ne vključi v zahodni svet. Bonnska vlada to zahtevo odločno odklanja. Enakopraven narod — poudarjajo v Bonnu — mora imeti tudi pravico, da brani 7. lastnimi silami svojo svobodo in neodvisnost. Nemčija se ne protivi razorožitvi, toda ta naj velja za vse države na svetu. Zakaj naj bi bila razorožena samo Nemčija, njeni sosedi pa do zob oboroženi? Ce se ti lepega dne sprejo, lahko vsakdo mirno vdre v Nemčijo, ki se tako spremeni v bojišče in kup razvalin. Ali naj Nemci s prekrižanimi lokami to trpe? Razen tega je bila Moskva div danes stalna nasprotnica demokratičnih nemških volitev, Zakaj? Zato. ker ve, da so komunisti med Nemci v veliki manjšini in da bi pri volitvah propadli. Vzhodna Nemčija bi bila za Sovjetsko zvezo za vselej izgubljena. Ker se Moskva s to izgubo ne more sprijazniti, svobodno združitev Nemčije načrtno preprečuje. Vdala se bo samo tedaj, ko bo Nemčija spet močna in če bodo nemško združitev zagovarjale in čvrsto podpirale tudi zahodne velesile. Edino pred združenimi močmi celotnega zapadnega sveta mora Sovjetska zveza prej ali slej popustiti. To je edina pot, ki vodi do zedinjenja nemškega naroda. NOVICE AVSTRIJSKA BLAGINJA Denarne vloge v avstrijskih hranilnicah so-v preteklem letu zrasle za eno' milijardo in 100 milijonov šilingov. Odkar so Avstrijci z ameriško pomočjo u-redili in ustalili svoj denar, je to največji znesek prihrankov, ki so ga Avstrijci dosegli. Nov dokaz, kako je njih gospodarstvo napredovalo. DJILAS IN DEDIJER Sodna preiskava proti Djilasu in Dedije-ru je zaključena. Zagovarjati se bosta morala zaradi »protidržavnega delovanja«. Oba sta na svobodi, ker sta s častno besedo' obljubila, da medlem ne bosta priobčevala izjav v tujem časopisju. Dedijera bo na razpravi branili dalmatinski odvetnik dr. Politeo, ki je 1. 1928 zagovarjal pred zagrebškim sodiščem Tita in 1. 1946 nadškofa Stepinca. DVE DOKTORICI Gospodična Uta Heinemann je bila povišana v doktorico bogoslovja na vseučilišču v Monakovem. Pričela je študirati protestantsko bogoslovje, a nato prestopila v katoliško vero. To je druga ženska, ki je po vojni postala doktorica bogoslovnih ved. MENDES-FRANCE IN ADENAUER Tu je treba iskati vzrok, zakaj je Adenauer pri vseh pogodbah, sklenjenih z zapad-nimi državami, zahteval, naj se zahodnjaki izrecno obvežejo, da bodo z vsemi močmi podpirali združitev Nemčije. Tako obvezo so vzele nase že Amerika, Velika Britanija in Francija in jo bodo vsi bodoči zavezniki Nemčije. Istodobno so se pa zapadnjaki zavarovali proti nevarnosti obnovljcnja nemškega militarizma. Mendes-France je predložil načrt, po katerem naj bi posebna naddržavna evropska ustanova skrbela za skupno izdelovanje orožja, orožje med zaveznike razdeljevala ter sploh izvajala natančno nadzorstvo nad vsemi zapadnoevropskimi armadami. V razgovorili, ki jih je imel Mendes-France pretekli teden v Nemčiji, je Adenauer ta načrt v načelu sprejel. Da bi priklenil JNemoe nase, jih je Mendes-France ne le povabil, naj skupno s Francozi izkoriščajo naravna bogastva francoskih afriških kolonij, temveč naj s svojim kapitalom postanejo tudi solastniki francoskih tovarn za izdelovanje vojnih letal. Ce bosta oba naroda na vseh področjih gospodarstva tesno povezana ter skrbela za skupno proizvajanje orožja, je zelo težko, da bi se zlepa sprla in zagazila v novo vojno. Francosko-nemško prijateljstvo je prvi pogoj resničnega miru med evropskimi narodi. V tem sta si bila Mendes-France in Adenauer pri zadnji izmenjavi misli edina. Ravno tako sta bila složna, da je treba po odobritvi pariških sporazumov delati z vsemi silami na tem, da se začnejo razgovori med Sovjetsko zvezo in zapadnim svetom ter najde način mirnega sožitja z Moskvo in njenimi zavezniki. Bog daj, da bi se to posrečilo! KJE JE URA? Elizabeta II. je kot 18-letno* dekle dobila od predsednika francoske republike Lebru-na v dar majceno 2 centimetra dolgo' uro iz platine. Posuta je z briljanti in vredna nad pol milijona lir. Kraljica jo ima zelo rada in jo nosi vedno na zapestju. Te dni jo je na sprehodu skozi gozd zgubila. Sedaj so cele trume policistov in tudi vojakov na nogah, ki stikajo za izgubljeno dragotino. OPICE POTUJEJO Vsak teden potuje na letalih iz Indije v New \ ork okoli 2000 opic. Potrebujejo jih zdravniki, ki poizkušajo na njih vpliv raznih serumov. V Londonu imajo zanje pripravljene ko1-palnice in vrtove, v katerih pozimi kurijo, da se živali ne prehladijo. PO 80 URAH Pretekli teden je 22-letnega učitelja Andreja Rizzija v bližini Trapanija prijel strašen krč in zdravnik je izjavil, da je mož u-mrl. Ko so ga odnesli na pokopališče, se je v zdravniku zbudil naenkrat rahel dvom in zato je ukazal, naj pokop odložijo' in puste rakev odprto. Po 80 urah so mrliča spet preiskali in ugotovili, da postaja truplo počasi toplo in se začenja gibati. Na pokopališču se je nabralo toliko ljudstva, da so orožniki morali skrbeti za red. Seja občinskega sveta v IVabrežIni V torek, 18. t. in., je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta. Ponovno so razpravljali o ukazu št. 16 ZVU iz leta 1952, ki daje pravico občinam, da povišajo trošarino na električni tok, in sicer do 10 lir na kilovatno uro. Ker je lok že tako drag, je sam podžupan Florida n predlagal, naj ostane trošarina nespremenjena, to se pravi 0,95 lir na kilovatno uro. Da se dohodki zvišajo, bo morala uprava iskati novili poti, ki ne bodo tako težko prizadele naših davkoplačevalcev. Občinski svet je predlog g. Floridana soglasno sprejel. Nato fso spremenili nekatere postavke v proračunu za leto 1954; to je potrebno, da se izdatki in dohodki izenačijo. Daljša razprava je nastala, ko je podžupan predlagal, naj se sprejme nov pravilnik za prodajo mleka. Svetovalec Srečko Colja je izjavil, da se ne strinja z nekaterimi členi pravilnika, zlasli ne z onimi, ki predpisujejo kmetovalcem, da morajo prodajali mleko z istimi pogoji kot mlekarne, to je v zaprtih steklenicah. Dr. Skerk je poudaril, da je podžupanovo stališče v soglasju s stališčem grofa Marzotta in tržaškega župana, o katerem so razpravljali v tržaškem mestnem svetu in ki je naletel na splošen odpor naših svetovalcev. Mnenja smo, da je prav gotovo potrebno uvesti nekaj reda pri prodaji mleka, a to ne sme ovirati naših živinorejcev, ki jim je mleko najvažnejši vir dohodkov. Na seji so sklenili, naj pravilnik za prodajo mleka sestavi posebna komisija, ki jo tvorijo občinski zdravnik, Drago Legiša, dr. Škerk, Colja in Pahor. G. Floridan je tudi predlagal splošni pravilnik za zdravstvo. Dr. Skerk je poudaril, da bi morali upoštevati predvsem naše razmere in ne jemali za vzor pravilnikov mestnih občin. Tudi ta pravilnik bo sestavila posebna komisija. Na predlog odbornika Vižintina so sklenili prodati g. Mariji Trobec iz Sesljana 227 kv. m zemljišča ob vhodu na pokopališč«. Cena 250 lir kv. m. Ravno tako so sklenili prodati g. Volčiču Stanislavu 1.250 kv. m zemljišča po 400 lir kv. m, da si sezida stanovanjsko hišo, 2.800 kv. m pa so mu dali v najem za dobo 9 let, in sicer za 10.000 lir letno. G. Volčič je lesni trgovec in misli u-porabiti zemljišče za skladišče. 01) koncu je odbornik Albin Škrk preči-lal pismo, v katerem pozdravlja delo odbora za prosto' cono ter prosi župana, naj zastopa našo občino v tem odboru. Predlog je bil soglasno sprejet. G. Colja je ponovno vprašal župana, kako je z dvojezičnimi napisi. G. Terčon je dejal, da ni prejel še nobenega odgovora od kvesture. Priporočal pa je občinskemu svelu, naj zadevo prepusti upravnemu odboru. Seja rep en taborskega obe. sveta Na zadnji seji jesenskega zasedanja je župan Škabar podal najprej poročilo o delu občinskega traktorja. V preteklem lelu znaša čisli dohodek 81.693 lir. Župan je dostavil, da niso ljudje preveč zadovoljni z delom, ki ga opravlja traktor, in so zato potrebna nekatera popravila pri plugu. Iz 15. gospodarskega načrta so oblastva o-dobrila 2,500.000 lir za podaljšanje vodovodnih cevi po' vseh vaseh. Na ta način bodo zasebniki lahko brez velikih stroškov napeljali vodo v hiše. Svetovalci so poudarili, naj se cevi napeljejo tako, da bodo vsi prizadeti zadovoljni. Prebivalcem pa priporočajo1, naj z nasveti sodelujejo pri načrtu, ki ga bodo napravili tehniki konzorcija za vodovod. V nadaljnji razpravi je občinski svet sklenil postavili dvojezične cestne napise. V la namen sc odobrili 60.000 lir iz jusarskega sklada. Sklep pozdravljamo' in ga priporočamo tudi ostalim občinam, v kolikor ga ni* Seja občinskega sveta v Zgoniku Na zadnji seji občinskega sveta v Zgoniku, dne 16. t. m., so odobrili najprej pravilnik za zdravstveno in živinozdravniško službo ter spremenili nekatere postavke v občinskem proračunu. Ko uprava sestavlja proračun, ne more namreč natančno vnaprej določiti izdatkov oziroma dohodkov. Zato je ob končnem obračunu potrebno spremenili nekatere postavke, da se obračun izenači. Ob tej priliki je svetovalec Pirc pripomnil, da je potrebno večje nadzorstvo nad delom, ki ga opravlja Selad. Kakor se zdi, je s to u-stanovo povsod enako: delavci ne vršijo svojih dolžnosti, kakor bi jih lahko. Tudi na tem mestu povemo delavcem, naj se zavedajo, da delajo zase in za svoje vasi, čeprav u-poštevamo nepopolnosti ustanove, o katerih smo že pisali. Nato so svetovalci razpravljali o občinskem proračunu za leto 1955. Po daljši razpravi so sprejeli naslednje: Redni stroški znašajo 21,969.915 lir, dohodki pa 7,261.806 lir. Primanjkljaj bi torej znašal 14,708.109 lir. Poleg tega predvidevajo 6,632.000 lir izrednih stroškov za razna dela. Iz poročil smo zvedeli, da so v proračun vnesli tudi 60 tisoč lir za nove dvojezične krajevne in cestne napise. Vidimo torej, da so naše občine začele izvajati člen londonskega sporazuma, ki se tiče krajevnih napisov. To je edino pravilno! Ce bi namreč čakali na vladni odlok, bi najbrž še dolg’o čakali. Upravni odbor je tudi predlagal, naj se začasno sprejmeta v službo dve vrtnarici. G. Pirc je dejal, da bi občina ne smela sprejemati v službo sorodnikov občinskih svetovalcev, ker bi ljudje lahko šušljali, da se »žhihta« med seboj podpira. Predlagal je, naj se raje sprejme v službo oseba, ki ni iz zgoniške občine. Predlog so svetovalci zavrnili. Saj je razumljivo, da mora občina skrbeti najprej za svoje ljudi. Na seji so tudi potrdili občinska obračuna za leti 1952 in 1953 ter splošni pravilnik o zdravstveni oskrbi. Brezplačnega zdravijo* nja bodo deležne družine, vključene v seznam, katerega bo sestavila občinska podporna ustanova. Seznam kmetovalcev, ki bodo imeli brezplačno živinozdravniško oskrbo, bo pa sestavila posebna komisija. Tu bi želeli poudariti, da bi morali brezplačno zdravili živino samo onih kmetovalcev, ki so revni ter živijo izključno od poljedelstva. Krivično bi namreč b:lo, da bi vključili v seznam ljudi, ki imajo res le eno ali dvoje goved, a so še drugod stalno zaposleni. Taki bi morebitno prišli v poštev le ob pomanjkanju poklicnih kmetov ali pa v izjemnih primerih (mnogoštevilne družine, bolezen v hiši itd.). V Gabrovcu bodo povečali javno razsvetljavo s 6 novimi žarnicami. Ob koncu je g. Pirc predlagal, naj občinski svet izglasuje svoj pristop k odboru za prosto cono. Predlog je bil po krajši razpravi soglasno sprejet. so se sprejele in izvedle. Nato je župan podal letni obračun jusar-skega sklada. V tržaški hranilnici jo bilo ob zaključku predpreteklega leta 309.5-15 lir; lansko leto jo občina prejela za najemnine 1,^05.932 lir, skupno torej A,515.47 i lir. Od le vsote je treba odbili iOO.bll lir zemljiškega davka in potrebni denar za odstranitev borovega prelca. Zupan je sporočil, da so 20. oktobra prenehale najemnine ZVU m da bo odslej treba sledili z jusarskim denarjem, kajti ni upanja na nove dohodke. Občinska uprava je naredila prošnjo za utrpelo škodo, toda ni znano, kdaj in koliko bodo oblastva plačala. Svetovalci so nato odobrili predlog upravnega odbora, naj se kupi stroj z pozneje o njih še mladim rodovom pripovedovali, naj ho iz francoskih časov omenjen še en strašen dan, pravzaprav noč 5. septembra 1812. Polnoč je že odbila, ko je vse mesto pretresel silovit vzbuh in krik kot iz stotin človeških obupancev. Vse šipe po mestu so se sesule v drobce; po zraku so leteli železni kosi in krvavi udje človeških teles. Po nekaj minutah je obalo in mesto zajela globoka, mrzla tišina. Še nekaj sekund in morje vzkipi ter preplavi Veliki trg in ves spodnji del mesta. Kaj je? Vesoljni potop? Izbruh ognja iz zemlje? Šele zjutraj so prepadeni Tr- žačani zlezli iz stanovanj in zagledali pri pomolu »Sv. Karel« strašno razdejanje. Ondi je bila vsidrana francoska fregata »Danae«. Na krovu je imela 44 topov in 350 mornarjev. Tisti večer je bila v gledališču velika predstava. Udeležil se je je tudi poveljnik fregate z oficirji. Kaj se je medtem na ladji zgodilo, bo tajnost za večno. Komaj je poveljnik ladje pristal z barko pod bokom fregate, je nastala nenadoma eksplozija. Vžgal se je smodnik na zadnjem delu ladje v skladišču, »Sv. Barbara« imenovanem. Vse je zletelo, v zrak. Velike železne dele ladje je neslo celo na streho gledališča. Trupla in kosi človeških trupel so plavali po vsem pristanu tja do cerkve sv. Jerneja v Barkov* Ijah. Od vse posadke sta se rešila le dva mornarja. Pok je bil tako silovit, da so celo v cerkvi na Opčinah padle svete podobe z zidu. Sreča, da je bila smodnišnica bojne ladje obrnjena proti morju, sicer bi razdejalo pol Trsta! Taki in še drugi dogodki so se pripetili, ko je Napoleon gospodaril po naši zemlji. GUVERNERJI VLADAJO Prvi francoski guverner Marmont in njemu podrejeni tržaški intendanti so se trudili, kako hi Trstu pomagali. Kontinentalna zapora je mestu škodila bolj kot Angležem. Ti so se utrdili na otoku Lješu in celo pri Gra-dežu; a upali so si tudi pred Trst sam. Sredi poletja 1810 so njih fregate priplule do Lazareta in metale ognjene rakete v mesto. Komaj so jih obrežne baterije odpodile. Tudi pred Benetkami so napadli francoske oziroma tržaške ladje. Celo noč so meščani trepetaje poslušali močno kanonado. Spomladi I. 1811 so si pa upali Angleži kar na kopno po obalnih vaseh in so pobirali živež pri kmetih. Zato so Francozi ukazali, da morajo moški od 25 do 45 leta stražiti obalo ponoči in podnevi. Napoleon je nameraval utrditi Trst kakor Toulon v silno pomorsko trdnjavo. Pa mu je Marmont odsvetoval, češ da se s kopna Trst ne da zavarovati zaradi visokega kraškega roba, ki ga obdaja. Ta guverner je hotel, naj hi šla trgovina raje po kopnem v Turčijo in bližnji Levant po bombaž. Trst naj bi postal nekaka vmesna postaja za trgovino po suhem. Izdal je tudi proglas, naj se v Trstu naselijo tujci, posebno Iliri. Drugi generalni guverner Ilirije maršal Bertrand je posnemal prednika. Trst je postal prehodna postaja za bombaž in riž. Ko je izšla postava o olajšavi trgovskih pristojbin. so Tržačani od veselja prekinili predstave v gledališču in so vse mesto razsvetlili. Tako so se zavedali, da Trst živi le od trgovine. lAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA) GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v sredo 26. januarja ob 20.30 uri v Avditoriju JAVNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE s sodelovanjem tržaških dijakov, ki študirajo v Ljubljani. Poleg solistov nastopita tudi šolski pevski zbor in orkester, ki bo med drugim izvajal IIaydenovo simfonijo v g-duru. Sporedi so na razpolago v ul. Roma 15-11 ter v Glasbeni šoli ul. R. Manna 29. Spomini iz starega Trsta IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA I lovu itfriiz&tiieu WlQ: Mfuftatuiliri V petek, 14. januarja, nam je pripravilo Slovensko narodno gledališče za Tržaško' oz;mlje novo krstno predstavo in sicer komedijo Jana De Har-toga »Sopotnika« ali »Pod nebom zakonske postelje«, kiii je pa bila na nekaterih mestih tudi precej žalostna ali je vsaj nudila občutljivejšim gledalkam obilo priložnosti za pretakanje solz. Mnogi so jo videli že v filmu, ki so ga svoj čas predvajali v Trstu in težko se je znebiti suma, da je prišla režiserju Jožetu Babiču ideja za uprizoritev komedije prav v hipu, ko je sedel v kinu in gledal omenjeni film. Drugače si ni mogoče misliti, kako da si je izbral prav to delo. Priznam, da sem šel nekoliko v strahu k predstavi. Bal sem se, da se bom dolgočasil. Komedija pač je, kakršna je — nekoliko pukantna (pa ne prehudo), precej zabavna, malce tudi duhovita li. satirična ter predvsem močno sentimentalna. V nobenem pogledu nič posebnega, razen da. nastopata v njej samo dve osebi. In tega sem se najbolj bal Težko si je bilo misliti, da bosta mogla dva igralca ves čas enako dobro igrati in držati občinstvo v napetosti. Takoj pa moram reči, d:i ta strah ni bil upravičen. Jožko Lukeš kot »on« in Štefka Drolčeva kot »ona« sta zaigrala tako, da se gotovo ni nihče niti pol minute dolgočasil. Lahko bi celo dejal, da sta znala sama bolj očarati in pritegniti gledalce kakor včasih pri drugih predstavah ves ansambel. Igra obeh je bila ves čas od1ična in se je stopnjevala od slike do slike. V prvi je bila njuna igra sorazmerno še najbolj šibka, Morda sta se hotela izogniti pikantnosti položaja s tem, da sta nekoliko pretiravala s komiko. Res se jiitna je posrečilo, da sta pregnala iz prizora vsako sled patetičnosti, a to je nakoliko škodilo psihološki verjetnosti dogajanja. Pri tem bi lahko bolj kritizirali Lukeša kot Drolčevo, ki je bila v splošnem vendarle prisrčna, naravna in kot nevesta zelo verjetna. Jožko Lukeš pa je bil 'kot novoporoče-nec psihološko kaj malo verjeten lik. Saj se je kar z užitkom delal smešnega pred njo, kar zakonski možje hote nikoli ne počenjajo, najmanj pa še prvi večer. NOVA UMETNINA Na praznik sv. Treh kraljev so v cerkvi na Bazovici blagoslovili novo krstnico, ki so jo uredili po načrtu našega rojaka Vilka čekute. Kapelica je zelo smotrno in okusno urejena: njen strop je kasetiran z motniim steklom, skozi katero prihaja svetloba; njene stene so obložene z umetnim kamnom v sivo-zelenih odtenkih, ki se zelo lepo skladajo s temnejšim tlakom; v ozadju je okno iz barvanega stekla, v katerem sta naslikana sv. Janez Krstnik in golob, simbol svetega Duha-. V sredini kapelice je krstni kamen, izklesan iz nabre-žinskiga marmora. Njegov pokrov je iz tolčenega brona, iz katerega je tudi mali tabernakelj za sveta olja. Vrata v kapelo so iz kovanega žeieza Vsi ti stavbarski elementi tvorijo zelo posrečeno in ubrano celoto. Krstni kamen sta izdelala kamnarja Devetak in Golob iz Nabrežine, sliko v steklenem oknu je na podlagi čekutove risbe izdelal tržaški slikar Sbisa, železna vrata so pa delo kovaškega podjetjn Ferluga od Sv. Ivana iz Trsta. Bazoviška krstnica je nov uspeh na poti umetniškega izpopolnjevanja Vilka čekute. Njegova dosedanja glavna dela so: cerkev Matere Božje na Pesku, svetoletna kapelica v Mavhinjah, osrednji križ na devinskem pokopališču, znamenje na grobnici družine dr. Bitežnika na goriškem pokopali šču, nagrobni spomenik družine dr. Tončiča in na grobna kapelica družine Fiajbana na tržaškem pokopališču. Kulturne vesti V Budimpešti so z uspehom predvajali slovenski umetniški film Vesna in dokumentarni film Dubrovnik. Prvi film so prikazovali lani tudi v Trstu, kjer ga je občinstvo zelo navdušeno sprejelo. Krstne predstave v madžarski prestolnici so se udeležili najvišji zastopniki oblasti in predstavniki jugoslovanske manjšine na Madžarskem. V naslednjih slikah pa je ujel korak z Drolčevo in zaigrala sta tako, da ni bilo prav nikomur dolgčas. Ce je hotel režiser s to komedijo preizkusiti njuno igralsko zmogljivost, se je lahko prepričal, da ima v njiju dovršena igralca in velika umetnika. Nekaj kritičnih besed bi lahko, navedel le o njunih maskah v različnih slikah. Taku je dobila n. pr. večina gledalcev vtis, da sta se med peto in šesto sliko preveč postarala z ozirom na čas, ki je potekel vmes. A to so malenkosti, ki niso bistvene in zato niso motile. Režija Jožeta Babiča je bila v splošnem tudi zelo dobra. Pač pa je treba pripomniti, da se je podalo Slov. narodno gledališče v Trstu na nevarno nagnjeno gladino. Kar zapovrstjo so nam letos prikazali čisto povprečna dela, ki so nas zadovoljila le zaradi igre. Ne moremo pa se sprijazniti z mislijo, da bo v letošnji sezoni ves repertoar našega Narodnega gledališča tak. Ena ali dve taki igri, kot so jih uprizorili letos, sta čisto prebavljivi — to velja posebno za »Mladost pred sodiščem«. A škoda bi bilo, če bi; jim prišla ta nelz-birčnost v navado in bi začeli igrati same lahke in povprečne stvari. Ce čutijo potrebo — kat verjetno odgovarja tudi željam večine občinstva da modernizirajo repertoar Narodnega gledališča, zakaj nam ne bi prikazali kako solidnejše delo, n. pr. Ancuilhovo? Prepustiti samo igralcem, da rešujejo ugled in umetniško čast slovenskega gledališča v Trstu, bi bilo preveč udobno in neodgovorno. Končno še opombo nekaterim iz občinstva: čisto razumem, da bi žene rade prišle k predstavam našega gledališča v spremstvu svojih mož in cu» jih ne mika same v gledališče. A to še ni zadostno opravičilo, da jemljejo s seboj k večernim predstavam, ki trajajo do blizu polnoči, tudi otroke. Marsikatera jih res nima komu .pustiti, zato pa bi bilo morda vendarle bolje, da gre rajši gledat ponovitev in da takrat mož popazi doma na otroke. Taka gledališka predstava ne nudi otroku prav ničesar, pač pa ga hudo utrudi in mu razburka domišljijo. Zato tudi vzgojitelji svare, naj ne vodijo otrok pod desetim letom h gledališkim ali filmskim predstavam za odrasle. Res pa je, da Je SNG v Trstu v letošnji sezoni čisto pozabilo na naše male. Razveselilo jih ni še z nobeno predstavo, ki bi bila zanje primerna, n. pr. s kakšno pravljično igro. Niti za božič je ni bilo. Ali jim. pa le pripravlja kakšno presenečenje? m. Z. Ha potovanju z gospo Klaro »Kam pa Vi, gospod Pepi?« je nekdo zavpil za mojim hrbtom, ko sem na postaji kupoval vozni listek. Obrnil sem se in na svoje presenečenje za gledal — gospo Klaro. »V Benetke, gospa Klara,« sem ji odgovoril. »Joj, kako sem vesela, da bom imela družbo, gospod Pepi, tudi jaz se peljem v Benetke k svoji sestri.« »V dvoje nam bo hitreje potekala vožnja, gospa Klara,« sem ji tresoče odvrnil. v duhu sem si pa predstavljal najino skupno potovanje. In nisem se motil. Gospa Klara ljubi družbo, zato so jo na postajo spremile številne prijateljice. Toda kljub obilnemu spremstvu sem iz vljudnosti moral nesti na vlak dva težka kovčka. Poiskal sem v železniškem vozu primeren kupe, pozdravil sopotnike, odložil kovčke in rezerviral dva sedeža. Medtem se je gospa Klara glasno poslavljala in poljubovala ali bolje rečeno cmokala s svojimi prijateljicami, pa seveda tudi točila grenke solze slovesa. Saj je re-progam°rala Za štirina-’st dni zapustiti svojega so- Vsa objokana in nejevoljna je stopila v kupe. Nikogar ni pozdravila, pač pa sem bil jaz takoj deležen njene vljudnosti. Skoro zarenčala je nad menoj: »Ja, gospod Pepi, ali niste mogli najti lepšega kupeja?« »Je vse zasedeno,« sem ji odvrnil. »Veste, jaz se rada vozim udobno,« je jezno godrnjala in sedla k oknu. »Oprostite gospa,« jo vljudno opozori nasproti sedeči gospod, »ta prostor je rezerviran za mojo ženo.« »Kaj me briga BOŽIl)AK JAKAC je slikar in grafik. Rodil se je v Novem mestu leta 1899. študiral je na umetniški akademiji v Pragi. Nato je mnogo potoval po Nemčiji, Italiji, Franciji, Severni Afriki, Severni Ameriki, Norveškem in Madžarskem. Konec, leta 1945 je bil imenovan za prvega rektorja novo ustanovljene umetniške akademije v Ljubljani. Kot umetnik je Jakac zelo plodovit. V olju se je uveljavili zlasti kot portretist; v pastelu je upodobil številne pokrajinske motive z Dolenjske, iz Bele Krajine, z Norveške, iz Združenih držav, Afrike in ustvaril svojski tip lirično doživete pokrajine: B- JAKAC VINIŠK1 GODliC JARO kot grafik obvladuje z enako spretnostjo razne grafične zvrsti kot lesorez, kamnotisk, suho iglo, linorez, monotipijo, ujedanko itd. Jakac je tudi dober risar. Njegova glavna dela so: v olju — portreti očeta, družine, žene; portret Prešerna; v pastelu — Novo mesto, Ljubljana, razni dolenjski in belokranjski motivi, razne afriške in severnoameriške krajine; v grafičnih tehnikah — razni portreti družbeno in kulturno pomembnih sodobnikov, knjižne slike; v risbi — skilce iz narave, ilustracije, portreti. Njegovo ime je prodrlo v zunanji svet. Razstavljal je z velikim uspehom v Ljubljani, Zagrebu, Pragi, Parizu, Berlinu, Beogradu, Clevelandu in Los Angelesu. vaša žena,« mu je odgovorila, »tu sem sedla in tu bom ostala,« Gospod je umolknil. Hotel sem ji pokazati njen sedež, pa sem se premislil. Nerodno mi je bilo zaradi vljudnega gospoda, a kaj sem hotel. Z bikom se ni dobro bosti, sem ‘si mislili. Gospo Klaro so verjetno tiščali novi čevlji, zato jih je sezula. Sopotniki so se spogledovali, a gospe Klare se ni upail nihče lotiti! Gospod na nasprotni strani je stopil na hodnik. To priložnost pa je hitro izrabila gospa Klara in je svoje trudne no-ge položila na 'njegov sedež. Toda kmalu se je naveličala molka in je prij čela klepetati najprej z menoj, nato pa se je lotila še drugih sopotnikov. Vsem se je poznalo na obrazih, da so jim neljuba vprašanja, a gospa Klara se za to ni zmenila. Vroče ji je postalo, zato je odprla okno, ne da bi koga prosila za dovoljenje. Tedaj pa so pričeli sopotniki protestirati, češ da je hladno. Gospa Klara, pa jim je zabrusila: »Ge vam ni prav, pa pojdite v kak drug kupe,« In res so drugt za drugim zapuščali svoje prostore in glasno oštevali gospo Klaro. »Tako, pa sva sama, gospod Pepi,« je vzkliknila gospa Klara in se zakrohotala: »Vesela sem, da sva se znebila teh neotesanih ljudi. Saj niso vzgojeni za boljšo družbo.« Potrpel sem s svojo sopotnico do Benetk. Želela je, da bi jo spremil do njene sestre, a sem se je odkrožal z izgovorom, da moram nujno po opravkih. Nikoli več na potovanje z gospo Klaro! V ZGOJ JN I KOTIČEK GOSPODARSTVO “ NE POZABITE SADNIH DREVES! 2e oči uživajo, če vidijo lepo zraščeno sadno drevo, ki ima pravilno oblikovano krono vrhu ravneg'a, navpičnega debla. Taka drevesa postanejo velika in rodijo obilen sad. Pokveke in kljuke niso prijetne za oči, pa tudi dohodka prinašajo malo. Sedaj so drevesa gola, brez listov in zato jih prav lahko presodimo. Presodimo pa predvsem njih krono. Na drobno si oglejmo vejevje, med katerim je najbrž potrebno napraviti red. Ce je drevo zdravo in še razmeroma mlado, gotove zaganja preveč vej, lu so si zato druga drugi v napotje. Eno ali drugo moramo odstraniti. Misliti moramo predvsem na to, kakšna bo videti drevesna krona v prihodnjih letih. Zato odstranimo predvsem tiste veje, ki ne rastejo v pravilno smer. Cim prej odstranimo take veje, tem bolje je, ker, dokler je veja drobna, ne napravimo z odstranitvijo prevelikih ran, ki drevc vedno šibijo. Izločanje velikih vej je vedno tvegano. Za odstranitev nepotrebnih vej je primerna samo drevesna žagica. Ce je veja drobna, jo odžagamo kar tik debla. Ce pa je veja debelejša in zato težja, moramo paziti, da se pri žaganju ne odčesne in tako škodi deblu. Zato take vejo odžagamo na čep: v primerni razdalji od debla nažagamo vejo najprej na spodnji strani, potem pa na zgornji, dokler se ne odlomi. Cep, ki tako ostane, odžagamo potem tik debla in ker ni težak, ni nevarnosti, da bi poškodoval deblo. Nikakor pa ne smemo pustiti na deblu čepov, ker bi se tam sušili še v notranjost debla. Na takih mestih se razvije gniloba, se zateka mrčes in škoda raste. Zanemariti pa ne smemo niti najmanjše rane, k.i smo jo zadali drevesu. Vsaka, tudi najboljša žag'a zmrcvari nekoliko luba, ki bi se sušil in potem gnil. Zato moramo tak zmrcvarjen lub odrezati z nožem. Celo rano — naj bo velika ali majhna — moramo z nožem izgladiti, večje pa še pokriti s cepil-nim voskom; s tem onemogočimo, da bi so les na sredini rane prehitro sušil in postal KAJ JE S SMETMI IN ODPADKI V TRSTU? V petek popoldne je bil na sedežu Kmetijskega nadzorništva važen sestanek kmetovalcev in vrtnarjev, kjer so govorili o uporabi mestnih smeti in odpadkov. Razprave se je udeležilo približno 70 kmetovalcev. Na koncu so soglasno sprejeli tale sklep: Kmetovalci in vrtnarji na Tržaškem so se 14. januarja t. 1. skupno z zastopniki glavnih kmečkih posestev iz okolice Tržiča, Ogleja in Gradeža zbrali na sedežu Kmetijskega nadzorništva v Trstu, da bi razpravljali o novem načinu odstranitve smeti, to je s sežiganjem, kakor ga nameravajo vpeljati v Trstu. Po posvetovanju s kmetijskim nadzornikom in s prizadetimi kmetijskimi organizacijami so izrazili soglasno mnenje, da je nesmiselno uničevati gospodarsko tako važno snov kot so smeti, saj se dajo uporabiti koristno v poljedelstvu. Vsa organska gnojila, ki bi jih smeti in odpadki s primemo predelavo lahko dala, naj se uporabijo na kmetijah in vrtovih Tržaškega in bližnje Furlanije. Občinska uprava naj upošteva potrebe tukajšnjega kmetijstva ter to važno vprašanje pravilno reši. „Kar |e res in liar Jn pravična, to mora odsevali iz človečkih lieHodi in dojunj, čolndi |e ves svet proti temu!“ (■lune/. Evangelist Krek) gnil. Lepo obrezane rane lub kmalu preraste. • VINSKI KAMEN — GRAMPA IZ SODOV! Smo v zimskem času in kljub temu se že pojavljajo zavrelice. Zavrelica je najhujša vinska bolezen, kor nam vino popolnoma uniči, da ni več dobro ne za kis niti za prekuhanje v žganje. Zunanji znaki zavrelice so: vino postaja vsak dan bolj molno; če ga stresemo v steklenici, se vali ined vinom neka posebna megla; če zamašimo steklenici grlo z roko in vino stresemo, opazimo, da odhaja iz njega neki plin, ko roko odstranimo. Okus takega bolnega vina postaja vedno bolj zagaten, neprijetno grenek, raskavega okusa v grlu. Iz dneva v dan postaja slabše, končno popolnoma neužitno in takšno je tudi zdravju škodljivo. Zavrelico povzročajo posebne kvasnice, ki se razvijejo v gnijočem drožju ali pa v sodih s starim vinskim kamnom, staro granipo. V zadnjem primeru kvasnice razkrajajo vinski kamen, ki se potem odlušči od dog. Ker povzročajo zavrelico navedeni vzroki, je pač jasno, da moramo te vzroke odstraniti. Da ne bo drožje začelo gniti, ga moramo čiinprej odstraniti, vino moramo pretočili. Zato pa smo svetovali v našem listu, naj se vino pretoči že v začetku decembra. Mnogi ga pa niti danes še niso; nujno' jim svetujemo, da s lem delom ne odlašajo. Se bolj pogosto kot gnijoče drožje pa povzroča zavrelico stara grampa v sodih. Glede V ortni brecilec) Zopet nova zmaga italijanskega nogometa! Torej v kratkem obdobju že druga. Mislimo na zmagi nad Argentinijo in Belgijo, alii vendar je razlika med njima zelo velika. Prva je bila zaslužena in izvojevana na visokem nogometnem nivoju, medtem ko je druga nad Belgijci klavrna in dobljena s silo. V Bariju niso niti eni niti drugi pokazali solidnega sodobnega nogometa. Jasno, Belgijci niso prišli v Bari po sigurno zmago; računali so na neodločen izid in so zato v glavnem pazili na obrambo, ki je bila dobra in jih je tudi rešila občutnejšega poraza. Napad je imel dobro voljo, da bi raztegnil igro po dolžini, ali manjkala je aktivna ofenzivna pomoč krilcev, ki so bili zelo dobri v defenzivi, pomanjkljivi v ofenzivi. E-nako tudi pri Italijanih. Obramba dokaj dobra, napad slab, nepovezan. Ediini, ki je zadovoljil, je bil Boniperti, ki je to pot bil inieiator vseh akcij v kazenskem prostoru, šibka točka italijanskega napada je problematični srednji napadalec Galli, ki je sicer izvrsten tehnični igralec in zanesljiv realizator, je pa na drugi strani zelo nestalen in muhast. Njegova nestalnost verjetno izvira iz ne-vzdržnosti hitrega tempa, ki je bil v prvem polčasu nedeljske tekme znaten. Iz nedeljske tekme lahko spoznamo, kar je tudi že spoznal italijanski nogometni forum: Italija še danes nima solidne in zanesljive nogometne reprezentance. Jugoslovanski nogometni klubi počasi zaključujejo svojo inozemsko dejavnost in se vračajo s pozitivno bilanco. Največ uspeha je imela Crvena zvezda, ki je z renomiranimi enajstericami Južne Amerike dvakrat zmagala, v zadnjem srečanju z Independiente pa izgubila 3:0. Beograjčani so že verjetno preutrujeni, BSK pa trenutno zaradi revolucije ne more v Kostariko. Sicer pa ne mo- grampe ali vinskega kamna na dogah vedrijo še v marsikateri glavi nazori naših dedov, da grampa vinu koristi. Kdor tako misli, naj se vpraša, kaj more dati grampa vinu. Ali mu da grampa več moči ali mu izboljša okus ali pospeši čiščenje ali kaj drugega? Na vsa ta vprašanja ni zadovoljivega odgovora. Grampa vinu lahko' samo škodi, zato jo je vino izločilo. Preden nalijemo sod z vinom, moramo pogledati, kako je z gram po. Ce je grampe ali vinskega kamna v sodu le tanka plast in se kristali v luči lepo svetlikajo, ni zaenkrat nevarnost prevelika, da hi se vino pokvarilo; a holje hi bilo, če hi tudi to plast odstranili. Ce pa opazimo na kakšni dogi temne pege. je to znak, da ie tam že na delu glivica, ki povzroča zavrelico. Zalo moramo tak sod temeljito očistiti: ostrgali grampo s strgalko, sod pa oprali s »sanatonom« ali vsaj z vrelo vodo in navadno sodo (na 10 litrov vrele vo-dc Vg kg' sode). In kaj. če se je vino že začelo spreminjati v zavrelico? V tem primeru se obrni takoj na vinarskega izvedenca, ki bo pomagal, če je pomoč še mogoča, a navadno se kletarji obrnejo na izvedenca prepozno! PERUTNINSKO PERJE — NOVA VRSTA KRME? Perutninsko perje cenijo kot gnojilo. Vsebuje namreč 12 do 15% dušika, katerega polagoma izloča. Zato je priporočljivo kot gnojilo pri sajenju dreves in trt. V zadnjem času pa so ga začeli uporabljati kot krmo. Najprej perje izsušijo, poitem zmeljejo v moko, s katero krmijo perutnino. prašiče, zajce itd. Taka krma vsebuje precej beljakovin, predvsem pa aminovo kislino »arginin«, ki je za razvoj živali nujno potrebna. re biti tam tako hudo, kakor piše dnevno časopisje, saj je dunajski VVacher v drugem dnevu revolucije odigral v San Jose svoj nogometni valček v prisotnosti 20.000 gledalcev. Torej ameriška revolucija ni evropska. Jugoslovanski smučarji so se odpravili v tujino, in sicer v Anglijo alpski smučarji, v Francijo pa skakalci in tekači. Velikih uspehov ni pričakovati. Imeli so namreč samo »suh« trening, ker snega doma ni bilo. Na Kitzbuhlu so v alpskih disciplinah Jugoslovani popolnoma odpovedali. Najboljši Mulej je v slalomu zasedel šele 36. mesto, Kunčič 39., Dornik 46., Krmelj 54., Uija 55. ter Lukane 56. mesto. Nič čudnega. Vrhunski tekmovalci pač ne bi smeli čakati snega doma do januarja. Ce je za nogometaše dovolj sredstev na razpolago, bi morali biti tudi za smučarje, ki so v marsičem prikrajšani. V Ljubljani so zimsko športno dejavnost zamenjali s poletno. Ker ni snega, so se odločili za lahko atletiko v pokritem prostoru. Velika evropska mesta imajo za take prireditve primerne športne palače, v katerih gojijo vse vrste športnih panog. Ljubljana pa take palače nima, zato so prvo atletsko prireditev priredili v prostorih Triglav filma v nekdanji cerkvi sv. Jožefa. Prostor so pripravili za teke na 30 m, skoke ter mete. Omembe vreden rezultat je met krogle 14,49 m. katerega je dosegel Penko. Zares edinstvena prireditev v edinstvenem prostoru. Jugoslovanski kolesarji, ki so spočetka slabo pričeli svojo vožnjo po Egiptu, so se močno popravili v zadnjih etapah. V peti etapi je zmagal Petrovič in je v skupni oceni na 3. mestu. Trenutno ima velike izglede na končno zmago. V Buenos Airesu so bile v nedeljo mednarodne avtomobilske dirke. Zmagal je Argentinec Fan-gio na stroju znamke Mercedes. Toliko opevani)) tajnosti nove Lancie pa ni bilo opaziti. Drugi je bil stroj Ferrari. 'Balzam, sin džungle št. »5 /WVWVWW\'VWWWWWWWWWWWVWWWYWWVWVWWW' VVVVVVVVV": VJs/JJJAJJJAAAASJ yV\AAA/\A/V\A,VV^WvAAAAAAVvAA £ /j / 3 Koliko trpljenja, skrbi in hudodelstev je bil ta zaklad .povzročil! D’Arnot je Tarzanu priporočal, naj ga proda. Zanj so dali več kot 200 tisoč dolarjev. Poslej se mu je še bolj mudilo v Ameriko k Jani. D’Arnot, sin bogate francoske rodbine, ni vedel, kako izkazati Tarzanu hvaležnost. Ni pozabil strašnih doživljajev med ljudožr-cii. Srce se mu je trgalo ob misli na bližnjo ločitev. Tarzan si ie hotel zaslužiti vožnjo čez Atlantik. D’Arnot pa tega ni hotel in naložil je precejšnjo vsoto na Tarzanovo ime in mu podaril krasen avtomobil. Poslovila sta se s težkim srcem. Bsl Zlati »monsieur Tarzan« je bil na krovu ladje ljubljenec vseh. Nekega dne je začul krik: »Nekdo je padel v vodo!« Pritekel je in ravno še videi mladeniča, ki je zdrknil v globino. Skočil je za njim in ga rešil. i Tarzan je postal sedaj na ladji pravi heroj. Hvaležna roditelja sta po naključju poznala Janinega očeta. Tako je Tarzan zlahka našel pot do njega, že drugi dan se je ustavil pred Janino hišo velik avtomobil. Esmeralda, črna služkinja, mu je odprla vrata. »To ni nihše drugi kot divji mož!« Gotovo bi po stari navadi omedlela, da ni bila preveč razburjena. Povedala mu je, »da je miss Jane odšla nekam proti severu h Claytonu«. Ljubka Jane ni medtem pozabila svoje ljubezni iz džungle. A njeno srce je bilo v hudih stiskah. Oče je obubožal, njegovo zdravje je bilo zrahljano. Mladi, bogati Clayton jo je pa zaklinjal, naj mu postane žena. Očetu na ljubo je sprejela Clay-tonovo povabilo, naj ga obišče. Občudovala ga je — a ljubezen je bila povsem drugačna reč. Treba se je hiilo odločiti... Zamišljena se je sprehajala po gozdu... Mahoma je začutila v zraku dim. Skrivnost drja fu-ma ROMAN • Spisal; Sax Holiner « Prevedel: A. P. »Toda kaj je prinesel? Zlega duha? Kako duševno bolezen? Ivaj je listo? Kaj neki je?« »Kako novo inorilno sredstvo, Petrie! Nekaj, kar se je porodilo v kužnem predelu Burine, ki je dom mnogočesa, kar je nečisto in kar je nerazumljivo. Naj nam nebo nakloni, da prispeva pravočasno, da rešiva Gutlirieja.« Klic Šive Vlak je imel zamudo in ko je zavil najin taksi z vvaterlooške postaje ter pričel voziti navzgor proti mostu, so se oglasili iz stoterih stolpov zvonovi, ki so naznanjali polnoč; vse pa je prekašal nizek glas velikega zvona cerkve sv. Pavla. Pogledal sem skozi okence voza tja čez reko. kjer se dvigajo visoko nad nasipom, tem krajem mnogih tragedij, luči enega največjih londonskih hotelov. Ozrl sem se proti onim stoterim zvezdastim lučkam, ki so prihajale iz neštetih sob. Mislil sem si, kako je vsako svetlikajoče se okno pripovedovalo, da prebiva začasno za njim kak potnik. Nad spodnjim nadstrop- jem, polnim brbljajoče množice, so bile vrste drugih samotnih poe-dincev, katerih vsakdo je bil svojemu sosedu v posebni celici košček skrivnosti; vsakteri pa je bil od pravega družabništva tako oddaljen, ko da njegova celica ni bila narejena med opekami Londona, marveč med skalami Ilindustana. V eni izmed tistih sobic je morda tačas spal Graham Guthrio. ne zavedajoč se, da ga zbudi klic Sive, da ga pokliče v smrt. Ko sva se približala Strandu, je Smith plačal in odslovil taksi. »Lahko je mogoče, da je kateri doktorjev ogleduh v veži,« je dejal premišljeno, »pa hi nama vse pokvaril, če bi naju videl, da greva v Gutliriejeve sobe. Prav gotovo ima poslopje zadaj vhod iz kuhinje.« »Res je,« sem odvrnil urno. »Videl sem, da so tam razkladali tovorne vozove. Toda ali utegneva?« »Da. Pojdi ti naprej!« Šla sva po Strandu, pohitela proti zahodu, nato čez ozko dvorišče in njegovih stopnicah, nakar sva se obrnila. Potem sva šla spo-redno s Strandom na nasipni strani okoli ozadja velikega hotela ter prišla do dvojnih vrat, ki so hila odprta. Obl očnica je razsvetljevala notranjost in mnogo moških je bilo pri delu med sodi, zaboji in zavoji, ki so bili tam naloženi. Vstopila sva. »Halo!« je z.avpij nad nama mož, ki je imel belo vrhnjo ohleko, »kam pa hočeta iti?« Smith ga je prijel za lelil. »Rad bi prišel v hotel, ne da bi b;l opažen v veži,« je rekel. VALUTA — TUJ DENAR Dne 19. januarja si dal oz. dobil za: ameriški dolar 636—638 lir avstrijski šiling 23,25—24 lir 100 dinarjev 89—91 lir 100 francoskih frankov 173—165 lir funt šterling 1660—1700 lir pesos 21—24 lir nemško marko 146—148 lir švicarski frank 148—149 lir zlato 735—740 lir napoleon 4400—4500 lir TEDENSKI KOLEDARČEK 21.januarja, petek: Neža — Janja 22.januarja, sobota: Vincencij — Sviloj 23.januarja, nedelja: Emercijana — Voljka 24. januarja, ponedljek: Timotej — Miloslava 25. januarja, torek: Spreobr. sv. Pavla — Kosava 26.januarja, sreda: Polikarp — Vsevlass 27.januarja, četrtek: Janez Zlatoust — Dušana V sredo, 19. t. m., je v Boljtincu nenadoma preminul vzorni duhovnik in znani javni delavec e. g. Andrej Gabrovšek poslovodeči predsednik SKSZ Žalostno vest naznanja svojim članom, prijateljem in tržaškim Slovencem Izvršni odhor SKSZ v Trstu. V Trstu, 19. junuurja 1955 + Dne 19. t. m. je šel po večno plačilo c. g. Andrej Gabrovšek soustanovitelj in velikodušni podpornik Novega lista. S hvaležnostjo se ga bomo vselej spominjali. Trst, 19. januarja 1955 Uredništvo in uprava Novega lista RADIO TRST it Nedelja, 23. januarja ob 9.00: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos maše iz tržaške stolnice. 11.15: Vera in naš čas. 11.45: Oddaja za najmlajše. 13.00: Glasba po željah. 15.30: Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 18.00: Beethoven: Koncert št. 5. 19.00: Iz delavskega sveta, 20.30: Cilea: Adriana Lecou-vreur, opera v 4 dej. Ponedelj&k, 24. januarja ob 14.00: Lahke melodije igra pianist Franco Russo. 14.25: Jugoslovanski motivi. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.30: Okno v svet. 22.00: Beethoven: Simfonija št. 1. Torek, 25. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Delius: Koncert za violino in orkester 18.40: Koncert tenorista Pavla Pokornyja. 19.00. Šola in vzgoja. 20.30: Radijski oder: Hutton: Morilec, drama v 3 dej. Sreda, 26. januarja ob 13.00: Operna glasba. 19.00: Zdravniški vedež. 20.45: Poje vokalni tercet. 21.15: Književnost in umetnost. 21.30: Koncert violinista Karla Sancina. 22.15: Dvorak: Simfonija št. 5. Četrtek, 27. januarja ob 13.30: Slovenski motivi. 19.00: Mamičina povestica. 20.30: Dramatizirana zgodba: Rebec: Leevenhoek. 21.30: Bizet: Simfonija v C-duru. 22.00: Glasbeno predavanje. Petek, 28. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Mozart: Simfonija za violino in orkester. 19.00: Okno v svet. 20.05: Operne arije. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 21,15: Književnost in u-metnost. 21.30: Koncert pianistke Mirce Sancino-ve. 22.20: Wieniawski: Koncert za violino in orkester. Sobota, 29. januarja ob 13.30: Parafraziranje na slovenske motive. 15.30: Pogovor s &eno. 16,00: Schumann: španske pesmi, 17.00: Delius: Appa-lachia. 19.00: Iz delavskega sveta. 21.00: Malo za šalo — malo zares. 22.23: Debussy: Nooturni. OBVESTILO Tej številki prilagamo poštne položnice za mesto Trst in prosimo naročnike, naj poravnajo naročnino, ker bomo sicer prisiljeni, jim list ustaviti. Če dobi pomoloma položnico oseba, ki je naročnino že poravnala, naj nam ne zameri. Uprava Novega listu Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 »Prosim, ali mi hočete pokazali pol?« »Tukaj . . .« jo pričel moški zijajoč v Smitha. »Ne izgubljajte časa!« je zarohnel prijatelj z glasom oblasti, ki ga je znal lako dobro uporabiti. »Gre za življenje in smrt. Vodite, pravim!« »Policija, sir?« je vprašal mož vljudno. »Da,« je odvrnil Smith, »Brž!« Brez odlašan ja je šel zdaj najin vodnik na pot, naju vodil mimo umivalnic, kuhinj, pralnic in strojarne, potem pa dal je skozi skrivnostne hodnike, o katerih gostje zgoraj ničesar ne vedo, ki pa z vsem svojim ustro-jem pripomorejo k razkošju te palače. V drugem nadstropju smo na stopnišču srečali nekega moža, kateremu naju je vodnik predstavil. »Veseli me, sir, da vas dobim. Tu sta dva gospoda s policije.« Mož naju je pogledal z dvomljivim smehljajem. »Kdo sta?« je vprašal. »Menda nista iz Scolland Yarda?« Smith je potegnil iz žepa posetnico in jo ponudil govorniku. »Ako ste vi hotelski detektiv,« mu je pri tem rekel, »vodite naju nemudoma k Mr. 'Grahamu Gutlirieju!« Moški jc takoj spremenil svoje ponašanje, ko je preči-tal posetnico. »Oprostite mi, sir,« je ponižno dejal, »toda seveda nisem mogel vedeti, s kom govorim. Mi vsi imamo navodila, da vam nudimo vsako možno pomoč.« »Ali je Mr. Guthrie v svoji sobi?« »Že nekaj časa jc, sir. Vi hočete neopazno k njemu? Pojdite tod! V dvigalo lahko gremo’ v tretjem nadstropju.« Tako smo nadaljevali z našim novim vodnikom. V dvigalu je vprašal Smith: »Ali sle nocoj opazili tu okrog kaj sumljivega?« »Sem!« se je oglasil vznemirljiv odgovor. »Saj prav zato sle me našli na tem mestu. Moje navadno mesto je spodaj v veži. Toda okrog enajstih, ko so ljudje jeli prihajati iz gledališča, sem nekako imel vtis, da je nekdo ali nekaj smuknilo mimo mene sko'zi množico — nekaj, kar ni imelo v hotelu nič opraviti.« Izstopili sino iz dvigala. »Ne razumem vas docela,« jc dejal Smith. »Ako menite, da ste opazili, da je nekaj vstopilo, sle si vendar morali iistvariti bol j ali manj jasen vtis o tem.« »Saj vprav to je na stvari smešno-,« je odvrnil mož nejevoljno. »Tega nisem! Toda ko sem stal na vrhu stopnic, bi bil prisegel, da se je nekaj plazilo zadaj za družbo dveh dam in dveh gospodov.« »Kak pes, na primer,« »Meni se ni zdelo, da bi bil pes, sir. Kar koli je bilo-, ko je družba šla mimo, ni bilo videli ničesar. Vedeti pa morate, da kar koli je bilo, ni prišlo noter skozi prednja vrata. Poizvedoval sem povsod, toda brez uspeha.« Nenadoma je prenehal. »Št. 189 — vrata Mr. Guthrieja, sir.« Smith je potrkal. »Halo!« se je oglasil zamolkel glas, »kaj želite?« »Odprite vrata! Ne odlašajte, je zelo važno!« Obrnil se je k hotelskemu detektivu. (Nadaljevanje v prihodnji številki)