f
Edini slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izrzcmfi nedelj in praznikov.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.


The only Slovenk: daily"
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.	Entered m Beoond-Olaoi Matter, September, 21, 1903, «t the Pint Office	st New York, N. Y., under the Act of Congres of ICardt 3, 1879.		TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 182. — ŠTEV. 182.	NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 4, 1908. -	— TOREK, 4. VEL. SRPANA, 1908.		VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Propadli "bankarji" in njihove žrtve.
MEDTEM, KO BANKEROTNI FR. ZOTTI SKUŠA TOLAŽITI SVOJE ŽRTVE. JE ZOPET NEK "BANKAR" V MIN-NESOTI ZGINOL.
V svojej "banki" ni ostavil nič dru-zega, nego prazno blagajno.
POZOR PRED POTUJOČIMI "BANKARJI"!
Dan za dnevom se oglašajo nove žrtve propale "bankovne kuče" Francesco Zotti in vsaki dan postaja število njegovih žrtev večje. To je sedaj Zottija moralno prisililo, da je svojim bivšim odjemalcem in naročnikom "Narodnega Usta'' tudi sam s pomočjo cirkularjev naznanil, da je bankerot in jih prosi, naj potrpe. da jim bode po pretekli dveh let že izplačal saj 259c — ako bode prodal svoja imetje, o k 11'rem pa naravno njegove /.rtve ničesar ne vedo. V o-st alem mora ><-«liij Frank Zotti sam mirno čakati na kazensko razpravo pred sodiščem. koja se bode vršila dne 11. t. m. in pri kterej se bode dognalo, je li on prevarant, ali samo bankeroten bivši "bankar".
Kljub temu, da je "bankarstvo" spojino z neštetimi neprilikami. ima pa vendarle svojo izredno privlačno silo in marsikedo si skuša post lati po vzoru banka rje v in poslovati z ljudmi, ki prihajajo iz Kvrope. Radi tega se ne smemo čuditi, da se tega "rokodelstva" poprijemajo tudi ne-kteri Slovenci v naše j republiki. Čuditi se pa tudi ne »memo, da dosedaj še ni jednemu ni šlo po sreči in da je še vsaki, ki je nastopil to težavno pot, kraalo propadel. Tako naj B)H>mnimo cenjene čitatelje le na slučaj Šlander. ki je iz Pennsvlva-nije pofiljal denar po Zottijevem vzoru, oziroma tako, da denar ni nikdar prišel v domovino. Ko mu je šla voda že v grlo, se je sodil sam.
Slovensko "banko" je pričel v Duluthu. Mlnn., tudi nek Slovenec, imenom Maks Sever. "Banko" je vodil sam. On je bil ravnatelj, klerk. office boy, pometač in kurilec vse j v jednej osobi, d oči m je svoje pošlo- ■ vanje izro.'al vsak večer velikej že-leznej blagajni, koja je tvorila drugi del .ijegove "banke". Lljndje so mu kolikortoli zaupali, ako pa kak 1 minnesotski Slovenec ni botel zaupati, oziroma ako je dvomil o trd- j nosti Severjeve "banke", mu je Sever jednostavno pokazal veliko bla-! gaj no, ki je bila iz železa in tako trdna, da v njej denar niti zgoreti ! ne more. Vsled tega je tekom časa dobil nekoliko "muŠterij", in sicer slovenskih in črnogorskih. Kljub vsemu temu pa njegova "banka" ni prosperirala, ljudje so se pričeli prav tako, kakor pri bankerotnem Zotti-ju, pritoževati, da njihov denar ni prišel v staro domovino. Zopet drugi so zahtevali, da se jim vrne naloženi denar. Sever je zatrjeval, da je njegova i' banka'' trdna, da jej niti kriza ne more škodovati, in da 1 je najbolje, ako v njej puste svoj denar, ker ako ga hranijo doma, se prav lahko pripet i, da jim ga kedo ukrade. Končno pa tudi to ni pomagalo in nedavno je nekega dne; ** banka" v obliki in osobi Slovenca ; Maks Severja neznano kam zginola. j V "bančnej kuči" ostala je le še [ velika železna blagajna, v kojej denar niti zporeti ne more — toda blagajna je bila--prazna, kajti de- ;
nar, ki je bil v njej, je odšel z "banko" v osobi Severja proti New Yor-ku in potem Bog ve kam.
Ko je "banka" v osobi Severja zginola, so njegov lokal naravno zaprli in vlagatelji denarja so priba- j jali ogledovati si veliko prazno bla- j gaj no. Kolika je zguha po Severju varanih žrtev, nam ni znano, vendar j pa, kakor se zatrjuje, ne more biti velika, kajti zaupanje ni bilo baš veliko. Oni pa, ki zaupajo takim "bankarjem", kakorien je bil Sever, naj si vzamejo njegov beg k srcu in ako »o zgubili kaj denarja, naj skesano denejo desnico in levico na stee ter izgovarjajo ono staro prislovi co : "mea culpa'' itd.
Kakor rečeno, pojavilo se je sedaj ob krizi tudi med Slovenci več ta-
kih "bankarjev", kajti ako človek JU|nflnrnQ 111)1110 loHlIP ne more že dobiti poštenega dela, 1TIUUCIIIC fUJIHl IdUljGl
potem zamore že vedno pričeti "bankovati" po vzorih ubeglega Severja in bankerotnega Zottija. Tako skuša nekdo sedaj v Pennsyl-vaniji z " bankovanjemDotionik vznemirja okolico mesta Pittsburgh, Pa., zna lepo govoriti, oči po jezuitski obračati; zna se tudi po katoliški vesti in obuditi zaupanje — — dasiravno je imel tako v starej domovini, oziroma na Slovenskem in ( na Hrvatskem že mnogo opraviti s | sodišči radi raznih varanj; tudi tu-j kaj je imel že smolo pri sodiščih radi napačnega denarnega in druzega poslovanja, in radi tega svarimo rojake pred tem would-be '' bankarjem' Ne zaupajte človeku, kojega ne poznate, niti kadar z njim govorite, še i manj mu pa zaupajte vaš težko pri-služeni denar, ako se hočete obvarovati končne izgube.
Nadalje se nam poroča tudi iz
Preobrat v mornarici.
DOSEDANJE STROJE NA VOJNIH LADIJ AH NADOMESTIJO KMALU S POVSEM MODERNIMI.
Od slej nadalje se ne bode več kadilo iz dimnikov ladij, kar povzroča mnogo neprijetnosti j.
POPOLEN
PREOBRAT V NARICL
MOR-
Pozor rojaki!
Zotti j ev bankerot je kljub temu, da je za mnogega bil pogubonosen, vendarle v toliko koristen, da so postali naši rojaki bolj previdni in da ne zaupajo svoj težko prislužen denar vsa^ kemu človeku, koji se jim vsiljuje kot denarni posredovalec ali takozvani "bankar". Ker smo pa uverjeni, da je med nami v Ameriki še mnogo rojakov, ki so preveč zaupni in tudi lahkomišljs ni, smatramo si v dolžnost vsakega, ki ima kake denarne poši-ljatve, opozoriti na to, da trikrat premisli, predno izroči svoj denar človeku, kojega ne pozna in kojemu torej ne sme zaupati Iz Pennsylvanije se nam brzojavlja, da je pričel tamkaj nekdo obiskovati nase rojake, kterim se predstavlja kot agent neke new-yorške "banke". Ker nam ni znano, koliko je na tem poročilu resnice, svarimo rojake, naj bodo sedaj dvojno previdni predno se spuste v kako poslovno zvezo s človekom, kterega ne
Južne republike. Položaj v Turčiji. Iz Avstro-Ogrske. Venezuela in Nizozemska Novi Harun al Rašid. Veleizdajski poslanci,
NIZOZEMSKA VOJNA LADI J A SULTAN ABDUL HAMID JE~0- PROTI ČLANOM OGRSKO - HR-
GELDERLAND NE SME V VENEZUELI IZKRCATI
|
NITI POŠTE.
Ladij a je dospela v La Guayro, vendar pa nesme stopiti v zvezo z obrežjem.
VOLITVE NA CUBI.
"Washington, D. C., 3. avgusta. Pennsylvanije, da je pričel tamošnje Po avispieijami geologičnega urada rojake obiskovati nek Slovenec, koji se vrši preiskovanje, kako bi se dalo trdi, da je zastopnik neke slovenske na vojnih ladijah kuriti mesto s "banke". Čemu obiskuje Slovence premogom s plinom. Kurjenje s pli- Poznajo. to tem bolj, ker jim zamore po Pennsylvaniji in drugod, nam ni nom ima mnogo prednostij od kur- vs^k denarni in drugi posel obaviti znano, vendar pa. ker trdi, da je za- jenja s premogom, vendar zveden- naša ***** slovenska tvrdka Frank stopnik "banke", treba se ga je ču- ej se dosedaj še niso zjedinili, ker vati in njegove govorice se ne smejo pj;n povzročuje nevarnost razstrel-nvaževati. ako se hoče kedo izogniti : ^ kter; ^ je jako te;uQ u„.;ijtj
Kakor -e ,je izjavil inženir Robert Fernald, |«><i kterega nadzorstvom ,-e vrše preiskušovauja. bode moder-st opni kom kake dozdevne "ban-i|U| Vojna ladija popolnoma mirna;
e" Za danes naj zadostuje le to. ]jr ^ ^ ,ie |)0(]<l ka(li]o> kor pym bo
C«.r pa vemo. da nam bodo rojaki iz preskrboval vse ladijske stroje; na-drugih držav
koiit-nim skritem in glavobolu, ki bodo prav gotovo sledile, ako se kedo -pušra v denarno poslovanje s takim
Sakser Co. v New Yorku.
Štiri nedolžne
zamorce linčal'.
i Vnnsvl vanije in drugih <lrZav nemudoma sporočili, kakor liitro jih obišče kak zastopnik nepoznanih ••bank", bodemo o tem še spregovorili in rojake pravočasno napotili, .ako naj se ravnajo proti "bankar-jfin * \ ki skušajo živeti ob tujem, slovenskem denarju, ker le na ta na--in za moremo preprečiti, da se tudi med nami ne ugnezdijo kaki Zotti ji ali Pa t i ji in Severji.
dalje bode ladija plula v zelo nizki vodi z brzino 40 vozljev na uro.
V KENTUCKY JU SO BELI LIN-ČALI ŠTIRI ZAMORCE, KER SO SE ZAVZELI ZA SVOJEGA ROJAKA.
Vse slabe ladijske točke bodo pod : vodo, dočim bode na krovu uničeval- ; na baterija topov. Ponoči ladije sploh ne bode opaziti, ker ne bode j imela jarbolnikov ne dimnikov ter }
se bode lahko nevidno, popolnomai Osveta za umor nekega belega far-
tiho približala sovražniku.
O SODA NEWPOUNDLANDSKIH RIBIČEV.
Štirideset ribiških ladij vničenih. o-
St. Johns. N. F.. 1. avgusta. Gla--oTi, poročil iz polotoka Labradorja, je tamkaj zadnje dni divjal grozen »evero iztočni vihar in pri tem viharju se je najmanj 40 ribiških ladij iz New Foundlanda potopilo. Le treni ribičem »e je posrečilo priti še tia kopno, dočim jih je moralo 400 plavati na skalovje in pečine na prostem morju, kjer so bili brez hrane in obleke izpostavljeni vsem neprili-kam labradorskega vremena. Vse nezgode so se pripetile blizo Indian Tickleja. Vlada je poslala na lice mesta rešilne ladije.
merja; pravi morilec je v ječi.
Inženir Fernald je prepričan, da se tajnik za mornarico zavzame za njegov načrt in uvede pri zvezinih vojnih ladijah. ki se bodo gradile v prihodnjosti njegov sistem. Inženirja Fernalda stroji se imenujejo Internal Combusion Motor. Zjed. Russellville, Ky., 3. avgusta. Lin-države bood kmali imele najboljšo | '""J1 BO minolo soboto naskočili tu-mornarico na svetu, ki se bode kaJ5tlje zapore, iz kterih so oprostili lahko kosala z mornaričnim brodo- i zamorce Virgil, Tom in Robert Jo-vjem treh drugih držav. Plinovi nes ler Joe Rile>'a' koJe so P°tem od" stroji so na vojnih ladijah povsem j ve,lli izven mesta in iih obesili-praktični. ker povzročujejo manj	zamorci so biU člani nekega
stroškov, nadalje, ker se plin lahko i,,ništva' ktero Je odobrilo umor be-i zdel nje na vojnih ladijah. torej od-; le-a ^rmerja James Cunninghama.
kojega je ustrelil zamorec Rufus Browder. Slednjega so zaprli in do-
padejo takozvana premogarska na kladališča ali premogovne pK>staje, in nadalje, ker pri pli novi h strojih i slednji ne povzročujejo nobenega ropota, kar je posebne važnosti za vojno mornarieo. Plin se prideluje v posebnem aparatu, ki ne potrebuje dimnika^ Oglje se spreminja direktno v plin, ki takoj odide v stroje.
Kako bi se odstranil dim iz strojnih prostorov vojnih in drugih
Nesreča v premogovem rovu.
Coal Creek, B. C., 1. avgusta. V premogovem rovu pri Crow's Nest Parku se je podrlo skalovje, ktero je zasulo 23 premogarjev, kteri so bili v rovu na delu. Premogarji bodo brezdvomno umrli, predno jih bode mogoče rešiti, kajti rešilna dela le počasi napredujejo. Rešilno moštvo mora sedaj skozi skalovje graditi tunel, ker le na ta način zamore priti do zasutih premogarjev. Vsi nesrečniki so delali v glavnem rovu in ka- j padalcu.
vedli v tukajšnje ječe. Linčarji so skušali morilca oprostiti in linčati, toda šerif jim je to preprečil, nakar so zamorca poslali v Louisville.
V soboto zjutraj je prišlo pred zapore 50 oboroženih jezdecev, kteri so takoj odšli k zaporom, kjer so pozvali ' paznike k vratim. Jedva da so pazniki prišli, so jih takoj sprejeli s puškami in so jim odvzeli kiju-
ladij, to vprašanje jo strokovnjake j ^	. zamorei gQ morali potem
ze vec let mučilo s težkimi študija-
mi. Dandanes se lahko opazi sovražno ladijo milje daleč po dnevu in ponoči, ko uhajajo iskre iz dimnikov. Nadalje je moderna vojna ladija s plinovimi stroji precej zavarovana pred sovražniki. Jarboli in dimniki odpadejo in vse gorenji krov se spremeni v baterijo. Dimniki so dosedaj dajali dobri cilj za streljanje. Od slej naprej bodo baterije sovražniku popolnoma zakrite in povzročale temveč škode na-
tastrofa se je tako hitro pripetila da jim ni bilo mogoče niti misliti na rešitev.
Denarje v staro domovino
pežiljamo:
33.35 ........................»
20,45........................100 kron
40.90 ........................200 k™11
102.26 ........................500 kron
204.00 ........................1000 kron
»........ ...	feu*
Poitarina j«	*ri Wh noUk.
Doma m nakazano tbo»o popobou i plačajo brea vinarja odbitka.
Naše denarno pošfljrtve izplačaj« c. kr. pdtori kranflni «rad r 11. io 1«. ink
Dena.jo nam podati jo nojprfHk-■ ;~voo v trotovial t pripora-' - oL' w«tai n«to 9*
Ori<
Več poizkusov se je vršilo že v Norfolku, W. Va., in s poizkusi ?o bili vsi navzoči veščaki zelo zadovoljni. Kakor hitro se dokaže, daje plin sposoben brez nevarnosti za ladijske stroje, ga upeljejo, oziroma plinove stroje po vseh naših vojnih ladijah, mesto dosedanjih, ki se kurijo s premogom.
z njimi oditi, nakar so jih pri Nashville Pike obesili. Na jednega mrtveca so pritrdili listek sledeče vsebine: "To naj vam niggri služi v svarilo, da v nadalje ne nadlegujete belih ljudij, ker inaee morate iti po onem istem potu, kakor ti zamorci." Linčarji so bili tujci in so prišli naj-brže iz Logan countyja.
Zamorci, ktero so lineali, niso ničesar zakrivili, kajti oni so le nabirali prostovoljne denarne prispevke, s kterimi so hoteli najeti odvetnika 1 za zagovor morilca omenjenega bele-ira farmerja.
Willemstad, Curacao, 3. avgusta. Nizozemska križarka Gelderland je dospela danes iz La Guayre, Venezuela, v tukajšnjo luko. Poveljnik naznanja, da je v imenovanem ve-nezuelskem mestu poslal čoln na kopno, v kterem je poslal svojega častnika. Tamošnje oblasti pa niso hotele pustiti pošto izkrcati, kajti ho-"teli so poslati nemškemu poslaniku ! razna poročila nizozemske vlade, kajti Nemčija zastopa sedaj nizozemske koristi. | . .Poveljnik imenovane ladije javlja ! tudi, da je Venezuela pričela pri-i pravi jati svoje trdnjave za obvaro-! vanje obrežja. Tukaj se splošno pri-i čakuje, da bode Nizozemska sedaj resno nastopila.
Caracas. Venezuela, 3. avgusta. Diference, koje so nastale med predsednikom Castrom in nizozemsko vlado, ne bodo tako resne, kakor je bilo pričakovati spočetka. Vse ono. kar se govori tukaj o obo-j roženem konfliktu, je nad vse ab-■ surdno.
j Tukajšna vlada je uverjena, da j je bila povsem opravičena, da je iz-| gnala nizozemskega poslanika de Reusa in se sklicuje na dejstva, da je svoječasno tudi vlada Zjedinje-nih držav severoameriških odslovila španskega poslanika, kteri se je zameril washingtonskej vladi. Afera nizozemskega poslanika je pa v o-stalem še bolj flagrantna. kajti nizozemski poslanik je napisal pismo z namenom, da se ga izroči javnosti in baŠ radi tega je žalil Venezuelo.
Havana. Cuba, 3. avgusta. Kako so se volitve zakjučile. ki so se vršile zadnjo soboto' še vedno ni znano. Iz notranjih krajev otoka so prišla le nepopolna poročila, iz kterih je sklepati, da jo po večini zmagali konservativci. Vroč volitveni boj se je vnel v.Havani, kjer so se borili koservativci in miguelisti za politično prvenstvo.
Lahko minejo še dva in trije dnevi predno dobi vlada natančno poročilo o municipijalnih volitvah. V Havani je bil najbrže zopet izvoljen mayorjem ali županom Cardenas, ki uživa veliko zaupanje pri ljudstvu. Sioer so se pa vse volitve zaključile v povsem mirno, da ni bilo treba o-blastim nikjer nastopati. Volitve so se zaključile s programom, ki ga o-dobrava tudi ameriška, oziroma naša vlada.
STAVIL YILDIZ KIOSK IN ODŠEL MED NAVADNO LJUDSTVO.
Izdal je tudi listino nazvano Hat Humajun, ki potrjuje novo ustavo.
POLOŽAJ V DRINOPOLJU.
Slovenske novico.
V- naši pisarni v New Yorku mudil se je včeraj iz Ely, Mirni., došli Rt. Rev. Mgr. Joseph P. Buh, kije nedavno obhajal, kakor znano v Jolietu, HI. svojo zlato mašo.
Rt. Rev. Buh bode odpotoval dne 6. t. m. s francoskim pamikom La Savoie v staro domovino, kjer ostane preko zime pri svojih sorodnikih in sošolcih, da si ozdravi malo nadležno naduho.
Za par dnij je šel sedaj obiskat našega rojaka - župnika Rev. A. L. Blaznika v Haverstraw, N. Y.
Sivemu in blagemu starčku želimo prijetno potovanje, popolno okrevanje in srečni povratek.
Železniške žrtve.
Cleveland, O., 3. avgusta. Včeraj je povozil brzovlak Lake Shore železnice tri delavce. Dva na tretji cesti, dočim je tretji korakal po tiru v Collinwood in bil povožen od vlaka. Delavci, ki so bili povoženi dosedaj še niso indentificirani. Strojevodja vlaka Lake Shore železnice zanika, da bi povozil tri ljudi. Serif je uvedel preiskavo in strojevodja vlaka je v začasnem zaporu, ker ni mogel staviti 5000 dolarjev varščine.
Velik požar.
Winsted, Conn., 3. avgusta. Sinoči je tu vžbruhnil velik požar, ki je uničil krasno dvorano, kjer so i-meli članje družbe Odd Fellows svoja zborovanja. Škodo, ki jo je povzročil požar računajo na okroglo 100.000 dolarjev. Poleg tegs jo o-> genj uničil tudi dvo drogi hiši ▼ trgovskem delu mesta.
Vročina In njene žrtve.
Chicago, HI., 31. julija. Tukaj vlada že več dni prava tropična vročina, ktera je tekom včerajšnjega dne zahtevala več žrtev. Med drugimi je na ulici vsled vročine umrl Ferdinand Rhein, ki se je bavil z učenjem telovadbe. Še predno je prišel na lice mesta zdravnik, je pokojnik bil že mrtev.
Toledo, Ohio, 31. julija. Mrs. Luell Stickroth se je včeraj opoludne pri kosilu onesvestila radi vročine in je umrla, ne da bi se zavedla in predno je prišla na lice mesta zdravniška pomoč.
Minneapolis, Minn., 31. jul. Tukaj je vladala minolej noči izredna nevihta; pri tem je strela ubila štiri možke.
Bombe v Tezasn.
El Paso, Tex., 1. avg. Zvezini maršal deputyjev Hillebrand je tri milje severozapadno od tukaj našel 60 bomb, ktere so, kakor se sodi, tamkaj skrili mehikanski revolucijonarjL ■— Nek detektiv tukajšnjih oblastij je zasledoval sledove bomb do Yslete, kjer so jih končno tudi našli. Par bomb, koje so povsem primitivne, so izkopali otroci, ki so se na onem mestu igrali.
Carigrad, 3. avgusta. Visoka porta je danes izdala posebni Hat Hu-majun ali sultanovo odredbo, ktera na svečani način potrjuje ustavo, kojo je podelil sultan svojim deželam in podanikom. Vsled te odredbe postanejo stare izjemne odredbe neveljavne in po njih se nikdar več ne bode vladalo.
Na praznik minolega petka, je sultan kmalu po selamluku odšel v prvič po letu 1870 iz Yildiz Kios-j ka v mesto, kjer se je neopaženo { pomešal med ljudstvo, koje ga ne i pozna, tako, da je mogel na svoja u-j šesa slisati ljudsko mnenje o samem ■ sebi. Zadnjikrat je šetal po Carigradu predno so prejšnega sultana, njegovega brata Murada V. odstavili. Sedaj je sultana spremljal le jedeu dvorni uradnik, in oba sta bila o-blečena v civilu. V Yildiz Kiosk sta se vrnila neopaženo. Ko je ljudstvo o vsem tem zvedelo, je pričelo prihajati v trumah pred palačo, kjer je navdušeno pozdravljalo Abdul Hamida.
Carigrad, 3. avgusta. Položaj v Drinopolju, kjer je glavni stan 2. voja turške vojske, postaja vedno bolj nevaren. Ljudstvo je zavzeto proti sultanu in plakati, na kterih je bilo zapisano "živijo sultan" so preko noči zginoli, kajti ljudje so jih uničili. Tudi v parku, kjer se je vršila neka slavnost, pri kterej se je nazdravljalo sultanu, je množica proti temu protestovala.
Iz \>eh krajev Turčije se poroča, ! da vojska na nikak način ne bode | dopustila, da bi se vlada igTala z ! novo ustavo, ktera se mora na vsak ! način vzdržati in okrepiti.
Bivšem sultanovem podbočniku I-zet pasi, kteri je bil nedavno obsojen v prognaustvo, se je posrečil beg iz Carigrada. Pred vsem je bežal v Terapijo in od tam v varstvu nemškega poslaništva na angleški tovorni parnik Maria, ki je kmalo potem odplul na Sredozemsko morje. Mladoturki so skušali na vse i-menovani parnik ustaviti in celo prosili angleško poslaništvo naj u-stavi imenovani parnik.
Sultan je izdal posebno zahvalno pismo, v kterem se ljudstvu zahva-Ija za vse pozdrave, koje mu je doprineslo povodom selamluka zadnji petek. Med drugimi se tudi izraža, da je nad vse zadovoljen radi uda^ nosti "svojih otrok" in želi, da bi se vsem dobro godilo. Nadalje sultan tudi povdarja, da ljubi svoje ljudstvo, in da so ga dosedaj razni izdajalci le varali. Sultau tudi izjavlja, da bode v nadalje živel le s svojim ljudstvom, kakor živi tudi ljudstvo z njim.
Parnik Maria, nakterej je ukr-can prejšnji sultanov podpobočnik. Izet paša, ki je hotel uiti na Sredozemsko morje, se je moral na Dar-danelah ustaviti, nakar so se pričela pogajanja z angleškim poslaništvom glede izročitve imenovanega pase.
Tukaj -so pričeli prisegati tukajšnjo posadko na ustvo in tem povodom se vrše velike slavnosti. Vojaki so pozdravili zastavo z puškami in častniki z meči, nakar so vsi trikrat korakali okrog zastave.
London, 3. avgusta. Iz Sofije, Bolgarska, se brzojavlja tukajšnjim Times, da je prišlo v Drinopolju do panike, kajti uprlo se je tisoč vojakov, kteri so že odslužili.
VATSKE POSLANSKE ZBORNICE SE VRŠI VELIKA PREISKAVA.
Zagrebško državno pravništvo je pričelo preganjati srbske poslance.
"REVOLUCIJSKA ZAROTA".
Zagreb, 4. avgusta. Državno pravništvo tukajšnjega mesta je pričelo s strogo preiskavo radi veleizdaje, kar je obudilo po vsej Hrvatski iu Slavoniji velikansko senzacijo. Preiskava se je namreč pričela proti dvema srbskima državnima poslancema, ki sta člana ogrski »-hrvatske državne zbornice, namreč proti Budi-savljeviču in Predičeviču, koja oba 1 so že natančno zaslišali.
Vlada je odredila preiskavo radi izdanja neke brošure, ki je izšla pod I naslovom: "Glavni svedoki črnogor-; skega bombnega procesa' *. V tej brošuri se odkrije zarota, ktere namen ni bil druzega, nego izzvati revolucijo v Hereeg-Bosni. Hrvatski in i južnej Ogrski, oziroma v deželah, kjer se govori srbo-hrvatski jezik.
Vest o postopanju državnega J pravništva je tem bolj senzacijonel-na, ker postaja prepir med Madjari | na jednej in Hrvati ter Srbi na dru-gej strani vedno večji in ker je hrvatski ban baron Pavel Rauch s svo-j jo politiko zopet doživel popolni fiasco.
Dunaj. 4. av^. Škoda, kojo je lia-j pravila povodenj v Ciljskej dolini na i Tirolskem, sega v več milijonov kron, kajti tako se poroča iz Tirolske. Ce-j sar Fran Josip je podaril oškodovanim Tirolcem 30.000 kron ($6000), oziroma innogo več, nego daruje o-škodovanim prebivalcem slavjanskih pokrajin. Sedaj popravlja 1000 vojakov napravljeno škodo.
ŽELEZNIČARJI PRETE S ŠTRAJKOM.
Večina delavcev Canadian Pacific železnice namerava strajkati.
Winnipeg, Manitoba. 3. avgusta. Jutri se v Canadi prične žtrajk železničarjev, ki bode največji, kar jih je bilo dosedaj v Canadi. Med vodstvom Canadian Pacific železnice ia njenimi mašinisti je namreč prišlo do prepira, kajti železnica namerava spremeniti delavske pogoje, koji so bili dosedaj veljavni. Vsi unijsiki mašinisti so radi tega pri posebnih sejah sklenili, da bodo jutri z delom prenehali, ako železnica ne privoli njihovim zahtevam, oziroma, ako stari delavski pogoji tudi v nadalje ne ostanejo veljavni. Železnica tega neee storiti in se trdovratno upira. Za štrajk je že vse potrebno pripravljeno. Železnica je skušala doeeoi kompromis, toda delavci o tem ne-čejo ničesar vedeti.
Bučele so ga umorile. Farmer Leban Pollock, v Ansfiel-du, O., ki je star 70 let, je nedavno ko je kosil travo prišel do gnezda bučel. Pri tem ga je najmanj 50 bu-čel nakrat ubodlo in vsled tega je po preteku, par dm umrl radi zaa-trupljenja krvi. :
- mzi

/ - .* *
Brutalen napad na žensko.
Hot Springs. Ark., 31. julija Nek nepoznanec je včeraj napadel Mrs. N. Pettitovo, kojo je do nezavesti pretepel. Potem jej je dal v usta v arsenik namočeno krpico, jo privezal na postelj in krog nje tako pritrdil žveplenke, da bi se slednje pri najmanjšem gibanju vnele. Dve uri po napadu je prišel njen mož domov, kteri jo je rešil. Njeno stanje je zelo nevarno.
Delavci na štrajku.	,
Niagara Falls, N. Y., 3. avgusta. Danes je tukajšnja tovarna International Paper Co. bila zaprta, ker je 250 elavcev sklenilo, da odide na štrajk. V tovarni je bilo v normalnih časih uposljenih 500 delavcev. Delavci so izjavili, da je tovarno znižala tedensko plačo za deset odstotkov in ni hotela obnoviti pogodbe za nadaljni dve feti glede dela. Uprava tovarne pa naznanja, da ima dovolj materijala za eno leto. Tovarna je pošiljala svoje izdelke v Chicago, Cleveland in Pittsburgh,
*	SEfe-
.Ž':, ' . ,... , . - -m? j
/
L' , —^
"GLAS NARODA"
CSIovenic Daily.)
Owned and published by the
IjOVENIC publishing company
(a corporation.) FRANK SAKfiER. President VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Tnuonr. Place of BnsineaB of the corporation and adrtrw— of above officers: 109 Greenwich Mmat, Borough of Manhattan, New York OtyiN- Y._
la lato velia list u Ameriko in
Oanado.........$3.00
M pol leta.........1-50 ;
t, Mou meeto New York . . . 4.00 M pol leU sa mesto New York . 2.00
n Evropo *a rme leto.....4.50
h „ „ pol leta.....2.50
„ „ „ četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo sknpno tri številke.
"OLAS NARODA" ir.haja vsak dan iz^ _v—mii nedelj in praznikov.
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People") teed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
(Advertisement on|ag i cement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne aatisnejo.
Dtanar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejinje blvaitACe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatram naredite naalov:
"QLAS NAMODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Linčanja na juga in zapadli.
Tekom minolega tedna se je zoj»et iz juga in jugozapada javilo o raznih groznih lint-anjiU. kterih nesrečue žrtve so bili naravno zo|>et sami zamorci. Zadnji so bili lineani štirje zamorci, o kterih poročamo na prvej strani, in te nesrečnike so linčali jednostavno iz te«rn razloga, ker so baje ^ zamorci) odobravali čin nekega druzega zamorca, ki je ustrelil nekega belega. Nek prijatelj lint-a-nih zamorcev trdi, <ta nesrečniki niso storili nič druzega. nejro da so nabirali prostovoljne prispevke za zagovornižtvo onega zamorca, ki j»* belega ustrelil. I"prav nerazumljivo je, kako jih je zamogla iM.lieija are-tovari — toda v tem pogledu je v našej republiki ilak vse mogoče in je torej tudi ta trditev resnična.
Nedavno so beli v Louisiani tudi sežgali nekega zamorca pri živem te-' lesu in -o pri tem priredili celo slav- j nost, kakoršnje so na našem jugu I običajne. Nesrečnika so jx»lili s petrol jem in potem, ko je nesrečnik gorel, je temu barbarskemu činu prisostvovala množica, ki je štela na tisoče ljudi, med kterimi so bili tudi zastopniki ''najboljše družbe".
Zanimivo pri vsem tem je bilo dejstvo, da se naše časopisje za stvar ni zavzelo, in da je o tem groznem dogodku poročalo le mimogrede, oziroma tako, kakor poroča o kakej ma-lej dnevne j novici. Ponekoliko je imelo časopisje tudi prav, kajti linčanja so pri nas vsakdanja pojava, tako da nektere čitatelje sploh veČ ne zanimajo taka poročila. V nijed-neni časopisu tudi nismo mogli najti kak članek, ki bi se nanašal na grozno linčanje in vsi časopisi so jedno-stavno molčali.
Vse to bi zamogli končno smatrati tudi kot sramoto naših časopisov, kteri se tako sramujejo, da o tem ne poročajo in kteri žele, da bi inozemstvo o tem zvedelo tako malo, kakor mogoče. Mogoče je pa to tudi pojava obupne resignaeije, kajti časnikarji so prepričani, da vsa svarila ne pomagajo.
Ako bi se ne bližale predsedniške volitve! Toda tako? Gorje stranki, ktera bi se zgražala nad takimi barbarskimi čini — večina glasov belih državljanov našega juga bi bilo potem za njo zgubljenih In tega neče , ni jedna stranka riskirati, tudi ako mora prenašati smrad stoterih gorečih ljudi, koje na jugu pečejo počasi' — pri živem telesu!!
NAZNANILO. Vsem udom društva sv. Cirila in Metoda at. 1 J. S. K. J. v Ely, Minn., stanuj očim bodisi kjerkoli, se tem potom naznanja, da če kdo zboli, mo-se nemudoma oglasiti bolniškemu načelniku. Vsakdo, mora naznaniti svojo bolezen in kedar ozdravi, mora poslati zdravniško spričevalo. To zahtevajo društvena pravila, zatorej kdor ne stori tega, ni opravičen do bolniške podpore. S pozdravom Ivan Habian. L tajnik. Martin Petek, bolniški načelnik. _(4-6-8))
Iščem mojega bratranca MATIJA KOMPO&A. Doma je iz Rateč na Gorenjskem. Pred enim letom je bil v Roslynu, Wash., in sedaj ne vem, kja se nahaja. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Thomas Keržtain, P. O. Box 43, Steel, Ohio. (4-5-8)
64
Ustave".
Balkansko vprašanje, ktero že stoletja vznemirja ves svet in ktero je nastopilo že dvakrat pod raznimi imeni, ne da bi bilo kedaj rešeno, je za sedaj začasno rešeno s tem, da je turški sultan podelil svojemu ljudstvu takozvano ustavo". Na ta način naj se napravi samovladarstvu v Turčiji konec, na ta način naj zavlada tamkaj red in po tem načinu
na podlagi pravice in pravičnosti, v smislu onih plemenitih načel, ki jih je proklamiral dr. Kram&r začetkom shoda. Poljaki na Pruskem morajo bojevati strašen boj za svoj obstanek, vendar je upati, da zmagajo. Poljakom v Galiciji se godi najbolje, ker so deležni največje svobode. Ta svoboda Poljakov ni enotnosti avstrijske države nič škodovala. Politični interesi zahtevajo, da se zveza Poljakov z drugimi državami poglobi in utrdi. Govornik je napil slovan-
naj se vzame tudi takozvanim evrop-1 ski Pra^ „
Potem ge govoril pruski delegat
Maklakov. Omeniti je, da velja Ma-
skim velevlastim prilika vmešavati se v notranje zadeve Turčije.
Povsem naravno pa vse to ni dru- klakov za najimenitnejšega ruskega
zega. nego le pesek v oči prebival- ->unsta in da ie v dumi Pri vseh eem Turčije, kajti s pomočjo ustave strankah visoko čislan in ga splošno
ne bode mogoče odstraniti potežkoče, *matraJ° za moža bodočnosti. Ma-ktere obstoje že mnoga desetletja. klakov ->e rekel< da	™ slovan"
Kaj pomenjajo "ustave", nam skl narodl v Pra^ ln na Cehih> najbolj svedočijo Avstrija, Rusija, zamore dose£l narod' kadar ^omi Nemčija in Perzija, kjer je zaman venS®> ka-> ustvart 111 Pomeni narod-iskati ustavnih pravic, koje bi veči- nostna misel v življenju slovanskih na prebivalstva morala glasom usta- narodov- Narodm Preporod Cehov ve imeti. Ustava, kojo je podelil koristil v silni men jmsli vseslo-sultan, je pa še posebej slaba, kajti vanskega zjedinjenja. Že leta 1848 slična je avstrijskej, in v Avstriji se < Je bl1 v Pra^ P™ shod avstrijskih morajo narodnosti še vedno boriti sa Slovanov, a leta 1867 je bila posla-vsak košček "stavno jamčene" pra-1 na deputacija Cehov na shod v Mo-vice. Volitve v drugo zbornico v jskvi' Tistl Poskus se ni P°srečil in Turčiji so omejene in prva zbornica,;se 111 mo?el posrečiti, a prišel je ktera izmenja povsodi v Evropi re- ugodnejši čas m zopet smo se zbrali, akcijo, bode tudi v Turčiji taka, ka- Xaše v<;liko del°' ki ima Ponesli bo-koršnjo si bode želel sultan.
Da taka ustava ne more odstraniti potežkoč, je samoumevno, kajti ustava ne določa, da se vlada mnogo spremeni. Razun tega so razmere v Turčiji take, da sploh za tamoš-nje dežele ni rešilnega sredstva, kaj-
at sad in ustvariti novo kulturno silo ter otvoriti no\*o dobo svetovne zgodovine, ki je prirodni zaključek razvoja slovanskih narodnosti, je bilo od mnogih opazovano z nezaup-nostjo. Mnogi so mislili, da bodemo obnovili stare prepire, čim se snide-
ti prepiri, ki vladajo tam med posa- mo> a da namesto zbližanja in zdru-
meznimi narodnostmi, so taki, da jih ni mogoče poravnati z nikako ustavo. to tem manj. ker so se zanesli tudi v inozemstvo. To velja pred
vsem o slavjanskej Macedoniji. kjer vlada že desetletja taka zmešnjava.
žen j a rodi ta shod nove boje in sovražnosti. To pa se ni zgodilo in se ne more .'več zgoditi. Skušnje so nas izmodrile. Prišli smo sem, ne
novalo slovansko stoletje. Sijajni bodočnosti slovanstva je govornik zaklical: Na zdar I
Poljski delegat dr. Grek se je spominjal usodnih udarcev, ki so zadeli Poljake, a kar je tu videl in slišal, se je vzbudilo v njem sladko upanje: ex oriente lux — od vzhoda pride pomoč. Imamo vtisk, je dejal govornik, da slovanski genij, ki je spojil Puškina in Mickiewicza, v bodoče ne bode združil samo mož poezije, nego tudi može dela in dejanj; da ta genij, ki je dal Rusom Tolstega, jim bode dal tudi može velikih političnih dejanj, Maklakove. Govornik je v krasnih besedah napil ruskim možem slovanskih idealov in članu dume Maklakovu.
Delegat grof Bobrinskij je izrazil svoje presrčno veselje nad bratsko vzajemnostjo, ki jo je ustvaril ta shod in se je potem spominjal svojega potovanja v Prago. Vozil se je čez Poznanjsko, čez zemljo, ki jo škrope slovanske solze in kjer bi-jejo slovanski bratje smrtni boj za svoj obstanek. Pozval je navzoče, naj z molkom na ustnih vstanejo raz sedeže v izraz, da bijejo srca vseh Slovanov za brate na Poznanj-skem.
Ruski delegat Krasovskij se je spominjal tistih Slovanov, ki zastopani na shodu.
Malorus dr. Dudykievic je v imenu rdeče Rusije napil izpolnitvi slovanskih stremljenj.
Bolgar dr. Kalinkov je napil medsebojni bratski pomoči Slovanov, ki
Praški shod je končan. Prijatelji in neprijatelji siovanstva so iimeli priliko spoznati, da ta shod ni bila paradna manifestacija, da se slovanski delegatje niso zbrali na prazno demonstriranje, marveč da so se se-šli na	delo. Bil je ta shod
resnih ljudih ljudi dela.
Trdno so pričakovali sovražniki slovanstva, da se shod razbije takoj v začetku, da pride takoj do nasprotij in do konfliktov vsled starih sovražnosti med posamičnimi slovanskimi narodi. Pa to pričakovanje, ki so je najbolj gojili Nemci, se ni izpolnilo. V edinstvu, v bratski slogi se je začel in se je končal ta shod in je rodil znaten, važen, krasen sad. Dvoje je že danes zagotovljeno: vse-slovanska razstava v Moskvi in ustanovitev vseslovanske banke.
Ta in ono.
Za poletje postavlja neki zdravnik sledečih deset pravil: 1. Nosi kolikor mogoče lahko in svetlo obleko. 2. Menjaj pogosto spodnjo obleko, imaš objednem osvežujočo zračno kopel j. 3. Zavihaj rokave srajce do čez ko-niso molče, predno obleČeš suknjič. 4. V senci vedno klobuk dol. 5. Pomoči
Slovensko katoliško
CU
podp. društvo
5s
J>
svete Barbare

*a Zjedlnjen© države Severno Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
SnkorpoHrano dn« 31. Januarja I90J yr dHtavl P*nruiyt^«^
-O—O-
večkrat roke in noge v mrzlo vodo. (Stari ljudje pa le, ako jim to dovoli zdravnik!) Umivaj si obraz in tilnik. Kopaj se. r 6. Izplahni si večkrat usta z mrzlo vodo. 7. Po-naj osvobodi tiste, ki niso svobodni,; noči se ne odevaj preveč. 8. Ponoči ojači slabe in utrdi močne.	i imej odprta okna in vrata, a pazi,
Vrsto napitnic je zaključil dr.! da ne bode prepiha. 9. Jej malo me-Kramar, želeč, da bi shod rodil kar saj Več sočivja, najbolj pa sadje. 10. največ pozitivnih uspehov. Ločiti se pij mai0 alkoholičnih pijač, vina ne moramo s sveto prisego, da bomo z pij brez vode. Tudi preveč kisle ali vsemi močmi delali, da v vsem slo- navadne vode ni zdravo. Tu in tam da bi vzbujali spomine na preteklost, j vanskem svetu vzbudimo slovansko « p„žirek mrzle mlečnate kave najbolj
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest (Sty, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL EAT,AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest (Sty, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadaornik, 909 Braddoek Avenue, dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 IGU St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. Bex Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
neq;o da bi delali za bodočnost. Sjw
da M' mora ves svet neprestano za- j min jamo se preteklosti samo, da spo-ii ima t i za Macedonijo. in sicer radi znamo napake in krivice, ki se nc znanih turških grozodejstev. Boljra-Srbi. liumunci in Grki so se za-nmirli s pomočjo Rusije osvoboditi
t ur>ke}ra aja ^
jarma.
Maeedonija se pa
nahaja v središču Ozmanlije iu tako se Turčija na nikak način ne more ločiti od te nesrečne j»okrajine. ne ila bi s tem sama sebe uničila.
znamo
smejo več zgoditi. Vemo, kdo je vsled naših razporov postal mogočen iu komu delamo na roke z domačimi prepiri. Verujemo, da je mogoče rešili tudi najbolj zapleteni domači
zavest in spoznanje, da je naša moč i potolaži žejo. v duševnem in idealnem edinstvu.	* * *
Xečemo delati politike ognja in me- Sladoled je poleti eno najbolj osve-ča. nego politiko bratstva in ljubez- iujočib sredstev. Ako je namesto iz ni. Govornik je napil pravemu slo- vo^e uarejen iz smetane in mleka, vanskemu delu v duhu bratske ena- potem je objednem zelo redilen. i kosti in svobode.	Zdravju škodljiv je sladoled lahko.
'Na plenarni seji shoda v petek ak0 vc<ja? ^ so j0 porabili zanj, ni razpor. če se lotimo tega rešenja vih. julija je bila najprej debata o ^st0 dobra. Presenetile so lani pre-smislu pravice in pravičnosti, kajti poročilu dr. Scheinefja glede sokol-1 iskave Italijana Baldonija v Rimu. Tu vseslovanska ideja obsega v sebi pri- j ske organizacije. Govorili so Hrvat je nagei v sladoledu sledove svin-vlada sedaj popolna anarhija in tu znanje in ravnovrednosti vsakega dr. Vinkovič. Rus Krasovskij,^ Rus, ^ Pogosto uživanje takega slado-vladajo le četniki raznih balkanskih slovanskega naroda. Spoznali smo, grof Bobrinskij in Ceh Balicky, na- ie(jaj jjj ima v svinec, provzroča narodnosti. Čete se same med se- da je izguba in gorje vsakega slo- kar je bila zadevna resolucija soglas- nakopičenje te strupene kovine v teboj bojujejo in potem se bojujejo vanskega naroda gorje nas vseh, a no sprejeta.	lesu, ker je ni mogoče lahko in hitro tudi vse skupaj proti skupnemu so- radostno spoznanje, da delamo na te- j 0 resolueiji, ki jo je predlagal zopet odstraniti iz njega. Potem pa Vlada ne more nieljito preobrazbo življenja vseli | GabršČek glede organizacije slovan-
grovorili Hr
f
Vse parobrodne družbe so znižale eene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro ?domo-vino, naj se v tej zadevi obrne na
RRAINIC SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK^CITY.
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
vražnikn — Turčiji.
napraviti v Macedoniji mir, tudi ako slovanskih narodov, je razgnalo tudi j skega knjigotrštva, so govorili Hr-lioČe, kajti ako bi to poskusila, bi dvome naših malodušnih bratov in : vat Gjalski, Malorus. Vergun, Ceh
nade naših
bilo prelivanje krvi še večje.
Toda to je le del takozvanega ori-jentalskega vprašanja. Evropske velesile'' imajo še dva razloga mi- nepozabna, povedali smo si besede,
je povod najrazličnejšim težavam, ki	. . .. . .
■ j , l-i	živali. Žuželka pije kri kake živali,
si jih navadno razlagamo kri%-o, ker	. . .
, v, , .	v kterih se nahajajo pro vzroce vale i
noben človek najprvo ne misli, da je	. . . „
,, , iii^- rj . .	bolezni: ako piči ta žuželka potem
led vzrok obolelosti. Zato je treba	' r
, . . t ... v	kako drugo žival ab človeka, prenese
neprestane kontrole orodja, ki sluzi	. °
za izdelavo sladoleda, ker nastane	n^no zel° Povzročitelja bolezni na
,. . . . ,	pičenega, jih takorekoc precepi. Ker
zastrupljenje s svincem pac po ka- j	" . , « ^.
sovražnikov. Kar smo Taborsk^, Poljak Doboszvnski tu v Pragi storili, ue izgine iz zgodo-; Rus Stalunič. Predlog je bil spre-vine. Razkrili smo si čuvstva, ki so jet.
Naposled se je razpravljalo o
liti na delitev Turčiie Te vlasti po- ki "nas vežejo, in ustvarili dela, ki j predlogu dr. Kramara, naj se izvoli kem svinčenem stroju ali kaki taki ISe, / svrho uspeSnega zatiranja šil jajo misijonarje, podjetnike in tr- ne bodo umrla. Končno je govornik j eksekutivni odbor, ki ima izvršiti posodi.	! takih bolezm zahtevalo med drugim,
•»ovce v Azijo in Afrike, da tam iz- napil češki domovini, Pragi in nje- storjene sklepe. Ruski delegat Kra-	* * *
sovskij predlagal, naj bode sedež te- golata je jako ^^ ^ posebno ga odbora v Pragi in^naj bode pred- polet. Priporo£ati jo je siabokrv-
nim in nervoznim osobam. Najbolj
zivajo in pripravljajo pot za osvo- nemu županu dr. Grošu ji t ev teh pokrajin. Tu je namreč še Poljski delegat grof Olizar se je obilo sveta in mnogo ljudi, ktere je spominjal besed, ki jih je izrekel treba izkoriščati. Turčija bi že dav-' predsednik ruske dume, Homjakov,
sednik dr. Kramar. To je bilo z na-
vdušenjem sprejeto. Zastopniki Rn- | zdrava jfi navadna glavnata solata.
naj se pokonča krokodile in druge velike živali kakor zalagatelje krvi onih nevarnih žuželk, zato se je lotil učenjak Uhlenhuth skupno z "Wei-danzom in Angelovom natančnih preiskav, da bi dognal, ktere živali sploh pridejo pri tem v poštev kakor Zdravljenje živčnih bolečin je za zalagatelji krvi. Posluževali so se ; zdravnika jako hvaležno polje, radi pri tem znane biološke metode, s kte-
no z<rinola iz zemskega površja, da	ko je v Petrogradu jemal slovo od sov v odboru sogrof Bobnnskij, Kra-;
je vladalo med velevlastmi soglasje,	dr. Kramara, Hribarja in Hlibove- {sovskij in dr. Hlibovickij, njih na-
ker potem bi si te države plen po	ckega. namreč, da bi bil smrten greh, mestniki pa Maklakov, Lvov in Du-
bratovski razdelile. Sedaj je prišlo	pozabiti na ideje, ki so bile izrečene j dvkievič. Zastopniki Jugoslovanov	.	. .	v	.	.
maio\ld£UUUC	.. „ .. , J , , „ ..„„■ „nnet; v Jft - ,ft. J- TC.imanii<1i dr Trešič-Pavi-1 cesar jih . je cela vrsta sredstev m ; ro je mogoče analizirati najmanjše
dn snoraznma med Franeiio, Rusijo,	dede slovanske %'zajemnosti. V do- so. dr. Kumanuai, ar. i resic r-avi	J J	. »	XT	j. ° . „ v	„ *
no sporazuma meu rrduuju, j ,	- ' ... ^ , - • T,rill„,. niih nameSt- i metod v to svrho priporocamh. No, količine krvi v žuželkah. Posrečilo
Vn^lijo in Italijo in tem državam	kaz, da se te ideje niso pozabile, je cic, Bobce\ m linOar, njin namtsi	'
nasprotujeta za sedaj le Nemčija in sedanji shod. Na temelju bratstva j niki paj Baljak, Vukovič, Lukanov
njena vazalka Avstro-Ogrska. Ven- ; in enakosti je z združenimi močmi j in Gabršček.
dar pa izgleda vse tako, da bode Av- i delati na to, da se vsak slovanski
strija prisiljena pridružiti se Rusiji, narod povzpne 'tako visoko, kakor
\ngliji, Franciji in Italiji, kajti to | Čehi, in da si slovanski narodi med
zahtevajo njene lastne koristi in tako zahteva tudi večina prebivalstva Avstrije, ktera večina o zvezi z barbarsko Nemčijo ničesar vedeti neče.
Anglija želi pred vsem, da si zgradi železnico do Indije, da na način onemogoči nemško trgovino. To se bode tudi zgodilo in potem bo Nemčiji in njenim koristim na jugu za vedno odzvonilo.
Slovanski shod v Pragi.
seboj ne bodo nikdar delali škode. Govornik je napil Kramaru kot pro-vzročitelju shoda in vsem slovanskim bratom, ki hočejo delati za uresničenje slovanske vzajemnosti.
Po sprejetju nekterih drugih predlogov glede organizacije slovanskih pravnikov, zdravnikov itd. je poročal dr. Preiss o vseslovanski razstavi v Moskvi in predlagal, naj bode eksekutivni odbor temelj razstavnemu odboru. V razstavnem odboru naj bode 14 Rusov, 8 Poljakov, 8 Če-
Hrvatsld delegat dr. Lorkovič je hov, 4 Srbi, 3 Hrvatje, 3 Bolgari in
naglašal, da hočejo Hrvatje na jugu biti to, kar so Čehi na severu, bodočnost Hrvatov je pa odvisna od zveze s Srbi. Na podlagi hrvatsko-srbske zveze se bode rešil jugoslovanski problem.
Srbski delegat Geršič je, napija
2 Slovenca.
S sprejetjem tega predloga je bila seja nkončena. Razstavni odbor ima že 15. decembra t. 1. svojo prvo sejo, in sicer v Varšavi.
V soboto 18. julija je bila zadnja seja slovanskega shoda. Začetkom te seje je bil prečitan telegram mo-
joč Čehom v imenu vseh Jugoslova-Q	nov. naglašal, da so uspehi Čehov skovskega župana Guekova, ki je po-
uspehi slovanstva, ker so vsem v ko- zdravil shod, želeč v imenu Moskve Razprave slovanskega shoda v Pra- rist g spravo med brati se je za_ j trdnega zbližanja vseh slovanskih -i so v nemških krogih, tako v Nem- ?otovila nova doba kulturnega in go- i narodov na skupno delo za slovan-čiji kakor v Avstriji vzdile veliko	proCvita slovanstva. stvo.
plahost. Nemci se boje združenja ^^	^ ^	^ po_ Daije je dr. Kramar naznanil, da
Slovanov iz narodnostnih, iz politic-
nih in iz gospodarskih razlogov, ker ^ ^ Hrvati na Qgrskem. na Hr-1 vanskih delegatov v Petrogradu. vedo. da bodo želi samo, dokler ne1
to je tudi dobro: kadar eno ne po- se jim je, da so pri pijavki čez osem maga, pomaga drugo. V "New York I tednov potem, ko se je napila, dolo-Medical Journal'' hvali zdravnik dr. j čili, od koga se je napila; pri tem Goldon neko starejšo metodo, nam- j so bila na čuden način rdeča krvna reč ubrizgavanje kloroforma v bo- j telesca še popolnoma ohranjena. V
leče kraje telesa. On je dosegel s tem pri celi vrsti slučajev trajne uspehe, in sicer kakor pri bolečinah obraznih živcev, tako pri bolečinah medrebresnih živcev in pri ischiasi, zloglasni živčni bolezni v kovkih. — Pri tej priliki moramo opozoriti tudi na električni tok kakor izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, seveda le, ako je v rokah v elektro-terapiji vseskoz izkušenega zdravnika.
• * •
O jagodah so dognali zdravniki, da njih sok pospešuje prebavijanje. Trdokuhan beljak zvodeni, ako zliješ nanj jagodnega soka. Komur je predpisal zdravnik sladkorja prosto
snicah so mogli najti čez štirinajst dni še človeško krij enaki so bili rezultati pri ušeh, bolhah in klopih s človeško in živalsko krvjo. Preiskali so tudi precejšnje število komarjev anapheles, o kterih se domneva, da dobivajo svojo kri poglavitno od človeka, in tu je presenetilo dejstvo, da so imeli ti komarji v sebi svinjsko in govejo kri, a nobene človeške krvi. Uhlenhuth npa po teh uspešnih poizkusih kmalo dognati, ali bolhe podgan, ki jih dolže, da prenašajo kugo, v resnici pijo človeško kri.
V pomoč pogorelcem na Bledu.
Kakor smo sporočili v "Glasu Naroda", je vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskik poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev.
Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledu. Vsak dar bode gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. Vsak najmanjši dar bodemo priobčili v našem listu in odposlali pristojni oblasti na Bled, da te primerno razdeli med siromake, ki mo pogoreli. Poživljamo torej vse slovenske ameriške rojake da vsi po svoji moči prispevajo za tako grozno prizadeti Bled — biser kranjske dežele.
Uredništvo' "Glasa Naroda".
RESOLUCIJA.
jasnil pomen sprave, sklenjene med se priredi na spomlad nov shod slo- | dognano ali uživanje jagod res kaj mn°go trPel dušno in telesno. Vsled
Naš sobrat Josip Smrekar je radi ^40 do $80. dijeto, sme brez skrbi jesti jagode, zgube gvoje nedolžne hčerke
ker tisto malo sladkorja kar ga ima-	• MARUE SMREKAR	IPT
jo v sebi, ne škoduje. Ni se povsem	, , »	5 'p
JOHN \rKNZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Oblo
izdelovaltc kranjskih in nemških^
H A R M O M I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo trpežno in dnhro. Tri^rstni od $'22 do $45. Plošče so u najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz a uminta, nikelja ali medenine. Cena irivrstnim je od

vatskem in Dalmaciji, ki jim omogoči izpolniti svojo narodno misijo na slovanskem jugu.
Bolgarski delegat Lukanov je pojasnjeval, koliko se imajo Bolgari
bodo Slovani združeni. V četrtek 16. julija zvečer je bil slavnostni banket, ki ga je priredila mestna občina praška udeležnikom slovanske-
Ruski3delegat Krasovskij je napil sahvoliti Cehom, ki so bili- v premno-,esarju avstrijskemu, dr. Kramar je ^ ozirih njih učitelji, napil ruskemu earju, dr. V. Černf Zupan Hribar se je z vznesenimi
besedami zahvalil Cehom, da so omogočili in provzročili ta shod, ki okrepi vse slovanske narode in postavi njih bodočnosti nove temelje.
Češki delegat dr. MattuS je povedal, da je pred 4L leti potoval s Pa-lackfm in Riegrom na slovanski shod v Moskvo in v Petrograd. Vsi Slovani so bili takrat zastopani, samo Poljakov ni bilo. Danes so tudi ti zastopani na shodu. Slovani ne smejo obupati. Treba je vztrajati
je napil srbskemu kralju, bolgarskemu knezu in črnogorskemu knezu. Gostom slovanskim in slovanski vzajemnosti je napil praški župan dr. Groš.
Poljski delegat Chylinski je izjavil, da se bodo Poljaki udeleževali vseh priprav in sodelovali pri vsakem delu za aporaznmljenje in združenje vseh slovanskih narodov. Pri tem združenju je treba varovati individualnost vsakega naroda. Poljaki so razdeljeni na tri države. Po- j in delati. V dobi živimo, ki obeta, ljaki na Ruskem žele sprave z.Rosi da se bode 2C. stoletje na koncu ime-
Ruski delegat Korabljev je priporočal. naj bode prihodnje leto shod slovanskih publicistov in učenjakov v Petrogradu, naj se izda v ruskem jeziku knjiga o Slovanih in naj se tudi izda in v kar mogoče velikem številu razširi stenografični zapisnik sedanjega shoda. To ima izvršiti eksekutivni odbor-
Za slovo so potem še govorili: dr. Kramar, Krasovskij, Dmowski, Geršič, Lvov, Bobčev, Gjalski, Gabršček, Zdziechowski in Dudykievič, ki bo vsi povdarjali veliki pomen doseženega edinstva in storjenih sklepov, ter obetali, da bodo z vsemi močmi delali na uresničenje teh sklepov in sploh na prospeh skupnih kulturnih in gospodarskih potreb Slovanstva.
Rnski delegatje so bili zložili 2000 kron, poljski delegatje 1600 kron, da ,se o pražkem shodu izda spominski spis, ki se razširi med vsemi Slovani.
pomaga zoper protin, a brez dvoma tega žalujemo z našim sobratom in delajo jagode kri alkalično, ker so njegovo družino ob tem britkem po-bogate na alkalnih soleh. — Mečni- i lozaju.
kov je izračunil, da se poraja v prebavi jalnem aparatu človekovem na dan nič manje ko 128 milijonov bakterij, od kterih je del koristen, drug del pa nevaren. On je mnenja, da je v dosego dolgega življenja potrebno, da varujemo imenovane organe kolikor se le d» pred tujimi bakterijami, in našteva med jedili, ki se jib. je iz tega vzroka ogibati, tudi jagode. Vsekakor je potrebno, da jagode dobro operete, predno jih jeste.
• * •
O mrčesih, ki prenašajo bolezni Veliko število prenesljivih bolezni, kakor malarijo, rumeno mrzlico, bolezen " tsetsedremalnost, teksaška mrzlica itd. provzročajo proto-zooni, in žuželke, kakor muhi tsetse in kl6pi, jih prenašajo na ljudi in
Naše društvo sv. Jožefa št. 76 J. S. K. J. v Oregon City, Ore., je pri zadnji redni seji sklenilo, da se pismeno sporoči sobratu Josipu Smrekar in njegovej družini, da mi srčno obžalujemo njih preveliko izgubo. — Sklep se mora zabeležiti v zapisnik ter dati v ponatis v "Glas Naroda" kof glasilu J. S. K. J. v Ely, Minn.
Oregon City, Ore., 19. julija 1908.
M. Justin. G. Šnbie, Anton Perne.
IUjlS
nikakih sitnosti ako
kupiš vožni listek za Bvoj e ali prijatelje iz stare domovino v Zie<i. «ir/:ave, pri FRr AK^' io *'O.. 10i? Greenwich St., Scit \ 01 k
M
i
I <
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. driavah, da sem otvoril novo urejeni
saloon nri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bolj a vina in dišeče smodke so pn meni na razpolago. Nadalje je vsakemu , na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
L572 Blue Island Ave., Chicago,'111.
^nre.Hii Ainiiii..ift>liiali Art.......... u
i
KAZHA1TILO DT FUFOBOČUiO.
Sojakom Slovencem t OUrfdA Pa, naamtnjfna, da je za tamoftaji okraj
maš
Mr. JOIKV BATXOH, P. O. Box 487, Otarfdf* Pa.,
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: * JAKOB ZAJBUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu V Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Bo* 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IYAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-doek, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Glob« Street, South Lorain, Ohio.
IYAN PRIMOŽIČ, ILL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI 0DB0B:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street,
Calumet, Mich.
IVAN KERŽlSNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
Joliet, IlL
Krajevna druitva naj blagovolijo poiiljati vse dopise, premembe udov ta druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poAiljatve naj pošiljajo krajevna druStva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pofiljejo duplikat vsake po&iljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih drufitev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
ke — se je občinski redar Edvard Petič približal skupini, da bi ločil razkačene peteline. Da bi tega nikoli ne storil! Eden mornarjev, mladenič 20 let, se je v svoji vinski megli zakadil v redarja in ga močno 'brcnil. Redar ga je nato hotel aretirati, ali pijanček se je vrgel na tla, brcal na vse strani ter grizel kakor stekel pes. Občinskemu redarju sta prišla na pomoč dva redarja. A vsi skupaj še niso bili v stanu ukrotiti besneža. Redar Delia Valle je dobil brco na nogo, ravnotako tudi redar Kari Gržina. Slednjič sta prišla redarjem na pomoč dva bosanska vojaka in šele z njuno pomočjo so spravili hudega mornarja na noge, mu zvezali roke in ga posadili na voziček piva. Tako so ga prepeljali na policijo; tolpa mularije je sledila triumfalnemu vozu. A na policiji je še razsajal in njegov prijatelj mu je še pomagal. Zato so vtaknili oba v '' sprejemni salon.''
Primorska statistika. V Trstu z
okolico je 116..825 Italijanov, 25.330 Slovencev, 8.890 Nemcev, v Istri 136.191 Italijanov, 190.774 Slovencev in Hrvatov, 7.076 Nemcev, na Groriškm 140.676 Slovencev in Hrvatov, 81.136 Italijanov, 3.948 Nemcev. V vsem Primorju je torej Hrvatov, 334.152 Italijanov in 19.945 Nemcev.
Nevarna igra. V Trstu je 14Iet-ni drogerijski vajenec za šalo mešal v steklenici sestavine smodnikove pri čemur je steklenica eksplodirala, da je dečko dobil težke poškodbe po obrazu in oceh ter roki. Kmalu bi oslepel.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Protestantska propaganda v Ptuju vedno bolj napreduje. Zadnje
Stavka v Indiji V Bombaju je
stopilo v stavko 14.000 domačih delavcev, ki so v službi pri raznih industrij al nih podjetjih. Nastali so nemiri, ki jih je moralo odušiti vojaštvo.
Potres pri Pontebi. V Moggijupri Pontebi je bil zadnje dni opetovano potres, ki je poškodoval več hiš. Prebivalstvo kampira pod milim nebom.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriika vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja H dni je odpadel trgovski uslužbenec steklenic sedaj $13.00. TROPINO
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izpred sodišča v Ljubljani.
Tatinska delavca. Rudolf Koenig in Franc Vidmar, delavca v Ljubljani, sta dne 21. junija t. 1. iz zaklenjene kleti Hamerschimidove stavbe izmaknila dvema sodelavcima nekaj obleke vredne 15 K 60 v. Obsojena sta bila v*ak na dva meseca težke ječe.
Svojega gospodarja o kradel. Franc Schnepfleitner, v Miihltalu na Zgor. Štajers-kem doma, je v času, ko je še služil pri Janezu Stalniku, lastniku gugalnice v Ljubljani, odnesel zavitek, v katerem je bila moška oprava in nekaj drugih drobnarij. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe.
Ženo poškodoval. Franc Prašni kar posestnik v Zagorici, je svojo ženo Marijo z nogo tako v spolovila brc-Marijo z nogo tako v spolovila brcnil, da jo je težko poškodoval. Sam pripoveduje, da je prišel dne 17. maj-nika t. 1. popoldne vinjen domov in da sta se nato začela z ženo, ki tudi ni bila trezna, prepirati, na kar jo je z boso nogo sunil. Žena se je priče-* vanju odrekla. Presni kar je bil obsojen na 2 meseca ječe.
Nezvesta služkinja. Marija Foj-kar je približno 7 mesecev za kuharico služila pri Matildi Lang v Ljubljani. V tem času ji je izmaknila perila in obleke v vrednosti 39 kron €5 vin. Dne 16. majnika je prišla na obisk njena mati Katarina, fcrofi-ajarica v Škofji Loki. Tej je oddala culo, v kateri so bile ukradene reči, da bi jih odnesla domov, a je bila med potjo aretovaua. Obe dejanje priznati. Marija Fojkar se zagovarja, da je dejanje izvršila z o-zirom na otroka, ki ga je imela poroditi. Obsojena je bila na en mesec težke ječe, mati Katarina pa na 5 dni zapora.
Priliko je porabil France Kocmur hlapec v Ljubljani, je prišel na o-bisk k svoji materi, ki je stanovala pri Uršuli Oven, gostiji na Igu. Ker ni bilo nobenega doma, odprl je novo skrinjo, last Urše Oven, ter izmaknil iz nje bankovec za 20 K. Obdolženec, ki dejanja ne taji, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe.
Dobovec na Sumu. Silna suša tudi nam ni prizanesla. Vodnjaki so vsi prazni, studenci presahnil!. Prve košnje ni bilo skoraj nič, mesto en voz, nakosili so en koš; in tako splošno. Živino so že celih osem tednov gonili eno uto in še dalje na vodo. 15. julija usmilil se nas je Bog in poslal vsaj nekaj blagodejnega dežja. Vmes je bila tudi toča, ki je sicer vse pobelila, pa vendar ni napravila preveč Škode, ker je orimi-na že vsa po že ta. Med nevihto je trefičilo v hišo pri Kamnikarju. V
-..bi je b:Ia stara mati in otrok v zi-!»eli. Podrl jo je puh na tla, da se .je onesvestila, tudi otroka je malo ozgalo. Vnelo se pa ni nič, dasiravno je posteljo vso razdrobilo.
Velik požar je uničil .Tešetova poslopja v Stražilcu pri Kranju. Pogorela je ena hiša in vse gospodar--ko poslopje in poslopje za izdelovanje izpredene žime. Škode je nad 20.000 kron, dočim iznaša zavarovalna svota komaj polovico škode. Živino so še pravočasno rešili, zgorel pa je hlapec, o katerem se sumi, da je kriv požara. Pri požaru so bili domači s-1ražiški in kranjski ga-silci.
Prijet konjski tat. V zapore v Škofjo Loko so pripeljali zloglasnega tatu volov in konj 631etnega An- | dreja Anderberga, ki je doma iz Trsta in ki je bil že 28 let zaprt. Mož ima zopet več tatvin na vesti.
Divjak. Tovarniški delavec Ivan Kralj iz Gradca pri Litiji je tako razsajal in grozil ljudem z nožem,'1 da -ja je bil orožnik primoran aretirati. To se je pa zgodilo šele, ko I :ra je zabodel z bajonetom v nogo. ker Kralj je divjal, kot bi bil blazen.
Dva vojaka pobegnila. Te dni sta
pobegnila vojaka, Leopold Štrukelj prostak 27. domobranskega pešpol-ka v Ljubljani in dragonec Drago-rin Pavlič. Pobegnila sta oba v vojaški obleki.
Trmast človek. Otkkajno glavarstvo v Kranju je prepovedalo Janezu Košniku, posestniku na Pri makovem po dnevu voziti fekalije skozi mesto Kranj. Košnik se pa za to prepoved ni zmenil, kajti dne 7. majnika je obdolženčev 14 let stari sin Peter zopet pri belem dnevu vozil gnojnico skoz mesto. Mestni redar Dedič je fanta ustavil, spregel konja in ga postavil v neki hlev. Kmalu potem je pa priletel obdolženec s svojim slaljoumnim sinom Primožem ter hotel s silo konja iz hleva vzeti; oba sta redarja suvala. Sele drugi došli redar je oprostil tovariša iz tega kočljivega položaja. Sodišče je Košnika obsodilo na 14 dni težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor na cesti. V Trstu je na cesti izpil 211etni Arnold Gut steklenico karbolove kisline.
Kap je zadela v Trstu SOletno •?ospo Amalijo Doudo. Našli so jo že mrtvo.
Nesreča. 331etni delavec Peter Martinčič iz Štorij je pri popravljanju telefona pri Matuljah padel z lestve in se nevarno znotraj poškodoval. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Hud pretep s redarji Nedavno sta se dva vinjena mornarja na parnik "Argentina" v Trstu, skregala z nekim ribičem v bližini ribjega trga. Ker je postal prizor čim dalje hujši — gledali so se navsezadnje kakor stekli psi in kričali kakor sra-
Mav čič, pri tvrdki Schulfink. Protestantski vikar. pruski pastor Boelim, dela na vse kriplje, da bi kmalu spravil na noge zadostno število — govori se, da 150 — li vernikov'', kateri dobijo v kratkem času svojo cerkev in pastoro-vo stanovanje.
Mrtveca so našli v Dravi v Mariboru. Star je okoli 30 let, močan in srednje velikosti. Na glavi ima rano. Ležal je kakih 20 dni v vodi.
BALKANSKE NOVICE.
Zaradi veleizdaje v Banjaluki se
je sedaj razglasila obsodba vojaškega sodišča v Sarajevu. Obsojeni so: Glavni krivec Jankovič iz Bel-grada je dobil 9 let, pop Prokopič 7 let, šest upravnih odbornikov '"Otačbine" po 4 leta, dva Črkos-tavca po 2 leti ječe.
VEC $2-50 galona. DROŽNIK $2.71 salona. — Naj man je posode za iga nje so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoma. JOHN KRAKER,
Euclid, Okle
■i Jiiti'idE'"-fft-niK 11 iAif -
RAZNO TERO STL
Ropar Musolino. Nekdanji kralj kalabrijskega gorovja, neukrotljivo divji ropar Musolino, je sedaj po par letih jetništva na duhu in tele r-u ves uničen v kaznilnici Porto-longone. Vkljub temu ga najstrožje čuvajo, tako da stražarji celo spe pred njegovo ječo. Nihče ne -. sme k njemu v celico, temuč mu i vse podajajo in odnašajo s pomočjo posebne mašinerije. V roke ne dobi ničesar trdega niti lesene po-sodene, temuč dobi jedi zavite v papir. Ker uživa razbojnik v svoji domovini Še vedno velike simpatije, pazijo oblasti, da ne pride za čuvaja pred Musoliniievo celico ni koli kak Kalabrez, ker se boje, da j bi pomagal roparju k begu. Musolino pa najbrže sploh ne misli več na i prostost, ker nič ne dela, temuč le j čita pobožne knjige.
Esperanto — državni jezik. Maj-1 hna republika Moresnet med Belgi- i jo in Prusijo se sme ponašati, da je prva država, ki goji svetovni jezik j esperanto z vsemi razpoložljivimi j sredstvi. Deželica šteje le 4000 duš. Dosedaj je prevladovala memsČina, | a sedaj se vsi prebivalci navdušu- j jejo za esperanto, ki postane brez- < dvom no v par letih nevtralni dežel- -ni jezik te nenavadne državice. Republika ima namreč samo eno šolo, kjer se uči šest ur na teden esperanto, in sicer dve uri za otroke (70 učencev), dve uri za može (40 j slušateljev) in dve uri za žene (25 slušateljic).
Uradniška korupcija Iv italijan-skem naučnem ministrstvu. Rim, j 20. julija. Italijanski naučni mini-ster Rava je odstavil zaradi nered-nosti mnogo uradnikov naučnega ministrstva. Preiskovalni odsek je
Ako hteeš dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
30X-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slo vans ki h
Naznanilo«
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
409 WEST MICHIGAN 8T„ DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav blizo kolodvora. Vsak rojak jt pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovin« najceneje in najhitreje po nsism po sredoranjn; zastopa nas t vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam ni&vredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem _TRAXK BAKflEE 00.
Pozor! Slovenci Pozor!
^salonW
zmodornlm kogljiščem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unf'skg smodke. Potniki dobe pri meni
prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, Iti pomi
V zalogi "Glas Naroda" je izšla podučita knjižica, ki obsega M stro-oij, z naslovom: Kako m postane woHikt državljan? Ker jo knjiiiea j ako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane samo 6 centov, ktere pošljite v potonit cnamkah.
10» Grewufc St., Nev Točk, M. T
Pozor Roiaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo u
p I daste in eolobradce, od katerega v <
tednih lepi lasje, brki in brada popol noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c.! da ie to resnica se jamči $500. Pri na ročoi blagovolite denarje p<^*ost Monej Order pošiljati.
Jakob Wahfit,
F*. O. Box 69 CUBV^UAND, OHIO.
Na toga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna iii katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik bolezni j ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenlenl gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverien in oreprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveeA. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom
po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam
hvaležni.	0
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polb
310 Midlanl Ave.
Rockdalle, 111
Velecenjem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zabvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomacojo.
Vas 5e enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni pria:elj
Jakob Likar
Box g.»i West N'ewton. Pa
C
ww w w
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobra črno lino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobra belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstu tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. .Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko« litine ne morem razpošiljati.
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont SL, Son Francisco, CaL
IVA PRODAJ
zasledil tudi dokaze, da je zaprav-	«- D . u u
ljal po Nasijevem zgledu denar biv-	WnAlW C ALIFORNIJSKA VINA
ši naučni minister Baccelli. "Avan-	■■
ti" zahteva, naj se proti Baccellijn
tako postopa, kakor proti Nasiju. Framasonska klika je poparjena i*i ostro napada Ravo.
Veliko poneverjenje. Blagajnik po-sojilnieev Platnu pri Karlovih varih Tvan Beer je poneveril 239.000 K, Defravdanta, ki je bil tudi tajnik o krainega zastopa in blagajnik okrajne bolniške blagajne, so zaprli
Strašna katastrofa. V Tokatu na Turškem' je vihar razdejal 400 hiš. Ubitih je nad 1000 oseb.
Dobro črno in belo vino od 35 4« 45 centov galona.
Staro- belo ali črno vino 60 eontoi galona.
Seeding 56 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoi vina, mora nam posodo plačati. Orožnik po $2.50 galona. Blivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEH" JAKiB, Crockett, Contra Costa Co, Col.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalegi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denar« v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yerku. Z velespoštovanjem
Ivan Govze,
Ely, Minn.

Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
l40fcWEST 34th STREET,	NEW YgRK, N t Y
Zdravju
najprimernejša DJjaca je
♦f-LEISY PIVO^
i i i
ktero je varjeno iz najboljšega imooriiran^ga češkega hmela Ji isga naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo ia»tno korist, kakor -;v 3-7 svoje družine, svojih prijateljev in dragih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v s-l o > gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flfo. Trsvnikar-ju 6102 3. či*»' 1 - • ! H. kteri Vam dragevolje vse pojasn -
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
=
avstro-amerikan.sk a črta
(preje bratje Cosuilcr«,
NajprlpravnejSa in najcenejša parobrodna (rta m Sio*enee in Hmi*
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM TRSTOM IN REKO)
Cine važnih listkov Iz NEW Y0RKA za III. razred **
TRSTA............................................
LJUBLJAFB.......................................
REKE.............................................
ZAGREBA............................
KARIiOVCA...
, via.....................
H. RAZBBD to TROTA aH nrnrmamM.......................*6U0 A
V bs. spodaj navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brsojav:
ALICE, JjAUBA, MARTHA WASHINGTON, \ [ ARGENTINA.
\ mesecih maju in jnnijn. se bodeta zgoraj navedene mn brodovjn pridružila le dva druga nova potnilk* parnika.
.•28.60 .mao
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 5. avrusta 1908. Parobrod "ARGENTINA" odpluje 12. avgusta 1908. Vožna do Trsta ali Reke sa parnik "Martha Washington" je $23, do Ljubljane pa $2&£0.
Phelps^ros. & Co., Getr. Agente, t mttm sm
_l__
»■ ••
SpMl KatoI May; aa ''Glas Naroda" priredil
DRUGA KNJIGA.
F»0 DIVJEM KURD1STANU.
Cenik: knjig,
katere se dobe ▼ zalogi
s SaJss
10Q GREENWICH STREET, NEW YORK, N, Y.
MOLITVEMIBX
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeea obreza 75«.,
/w 3 i« £ \	broširana 60c.
(Nadaljevanje.)	| JEZUg m MARIJAj Tezano T
"Kteret"	kost $1.50, fino vezano ▼ usnje
"Nečiste, ktere se podeljujejo iz takih tvarin, kterih uživanje je : 2.o0, vezano v A latno 75c. prerok prepovedal, namreč vino in svinjska mast."	KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrm, zlata obreza 90c.
"Toda vino je zdravilo?" "Da, in zelo imenitno." "Kdaj se ga pije t"
'Pri gotovih boleznih krvnega in živčnega sistema, pa tudi pri bolez- j NEBEgg3; ISKRICE, vezsao « notnih v prebavljalnih organih."	j nQ 50c
Zopet preneha muteselim s pogovorom. Navzoči umolknejo ali začno i OTROgKA POBOŽNOST, 25e. šepetati; konečno r.e muteselim obrne zopet k meni in me tiho vpraša: i RAjgKI GLASOVI, 40c.
"EfenJi, bolan sem, zelo bolan."
"Ah, je li mogoče 1 Alah ti povrni zdravje!"
"Morebiti se me utrnili, ker sem dober moslem in zvest privrženec
prerokov."
'Ktera bolezen te muči?"
"Vprašal sem že vee zdravnikov za svet; vsi so se izjavili, da trpim na krvnem in živčnem sistemu in tudi na prebavljalnih organih."
Komaj sem se zdržal, da se mu nisem v obraz zasmejal. Torej zato prejttfii uvod, ki je bil podoben mačji hoji okoli vrele kaše.
"Ali ti tvoji zdravniki priporočili kako zdravilo?" ga vprašam.
"Da, toda njili sredstva niso pomagala. Možje niso bili toliko prebrisani in učeni kot si ti. Ali nisi mnenja, da potrebujem okrepcila in moči?"
"Prepričan sem."
"Ali bi mi preskrbel sredstvo za moč?"
"Ne smem."
"Zakaj ne?"
"Prerok mi prepoveduje."
"Toda prerok ni hotel, da pravi verniki trpe na slabi krvi in vznemirjenih živcih. Ali si pazljivo čital kuran?"
"Zelo pazljivo."
"Torej mi povej. Če si kje bral v kuranu o samo enem zdravilu, ki bi bilo prepovedano!'' "Ne."
"Vidi; torej! Torej ;ili mi hočeš podeliti sredstvo za pridobljenje krvi in moči?"
"1'ri -ebi nimam priprav, ktere potrebujem, da naredim zdravilo."
"Zopet mranjaš burke, ker imaš vse priprave."
"In kdo ti je to povedal?"
"Tvoj sluga je enake stvari kupil pri Židu."
Ah. 11 >n*j na> je muteselim skrivno opazoval. Vedel je že, da je hadži kupil viin» /a Angleža. M. run o !>iti torej previdni, da ne izdamo svojega načrta.
"Toda potrebujem še v«<- stvari, razven onih, ki jih je kupil moj sluga.''
"Malo je boljše kot nič. Ravno zato, ker sem slab. ne smeš zmešati dovolj reČij. Ali mi hočeš poslati krepčilno pijačo?"
"Dobro; dobil jo boš."
"Koliko?"
"Polno steklenico."
"Emir, to je premalo. Jaz sem poveljnik in zelo dolg mož; pijače bo zmanjkalo, predno preteče skozi celo telo."
"Torej ti bom poslal veliko steklenico."
"Samo eno? Ali bolnik >amo enkrat zavžije zdravilo?"
"Dobro torej, pošljem ti dve."
"Daj, da vsak dan skozi eel teden vživam zdravila."
"Muteselim, ti boš postal preveč močan." I "Emir. tega se nikar ne boj!"
"Torej poskusimo z jednim tednom."
"Toda eno prošnjo mi moraš spolniti."
"Ktero?"
"Muteselim ne sme svojim podložnim nikdar pripovedovati, da trpi na slabi krvi in slabem prebavijanju."
SKRBI ZA DUŠO, zlato obreza 80c.,
fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60«. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70«., slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40«.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-SKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90e.
j EVANGELIJ, vezan 50e.
GKUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI. veliki 4l)c, mali 30c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c.
NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80.
SPRETNA KUHARICA, broširo jdo 80e.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ZENITOV ANJSK3H PISEM M*,
VOSCILNI LISTI 20«.	_
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NTH PISEM 30«.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30«.
IN RAZNE KNJIGE.
DRUGE
"Je že res."	!
"Torej zavij zdravilo tako dobro, da ne bo nihče slutil, da so v t&* ZABAVNE voju steklenice."	"
"Tvojo prošnjo ti rad spolnem."	^ ■ - ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-
"Ali iniaš tudi ti slabe živce, emirt"	v	\ r * JI L
^ "Ne. Zakaj naj bi bili moji živci slabi?"	~ *— '
*j"> "Ker si kupil sredstvo proti njim."
"Toda ne za sebe." t	- ' •* • * I^.t■ > *»
"Za koga pa? £a mutastega hadžija Lindsay beja?"
"Muteselim., prej si rekel, da muteselim ne sme svojim podložnim nikdar pripovedovati, Uu ima slabe živce. Tudi drugi možje radi vidijo, če se ne govori o tem."
"Morebiti pa so bila zdravila za tretjega moža, ki se neče prikazati v mestu? Mora pač biti zelo bolan, ker se ne prikaže iz svoje sobe."
To je že precej dišalo po zaslišanju. Muteselim je hotel kaj po izvede ti po Mohamed Eminn.
"Da, bolan je," odvrnem.
"Ktera bolezen ga muči?"
"Srčna bolezen."
"Ali ga moreš ozdraviti?"
"Vsaj upam tako."
"Žal mi je, ker ga radi bolezni nisi pripeljal k meni. Ali je tvoj
prijatelj ?"
"Dober prijatelj."
"Kako se imenuje?"
"Prosil me je, da ti ne povem njegovega imena. Ti ga dobro poznaš in rekel mi je, da te hoče presenečiti."
"Ah," zakliče. radovedno. "Presenečiti? Kdaj?"
"Takoj ko ozdravi."
"In kdaj meniš, da bo zdrav?"
"Čez nekaj dnij."
"Ali naj ga jaz obiščem, ker on ne more k meni?"
"Tvoj obisk bi ga preveč vznemiril. Srčne bolezni so nevarne, to menda veš?"
"Torej moram čakati."
Zopet umolkne za kratek čas, nakar prične: "
"Ali veš, da si mi ti kakor uganka?" "In tudi ti meni." "Zakaj?"
"Ker sem jaz tebi uganka. Povej mi, če je kdo že tako odkrito, jasno in Čisto govoril s teboj kot jaz?"
"Res je, efendi! Tudi svetoval ne bi nikomur, da tako govori z menoj kot ti. Ti si pa velik emir, ki je v padišahovej senci in zelo dobro priporočen od mosulskega guvernerja."
"In vendar si rekel, de sem. ti uganka?"
"Da."
41 Torej ti hočem pomagati, da rešiš to uganko. Vprašaj me!"
"Pred vsem bi rad znal, kako si zadobil padišahovo varstvo, kaj misli sultan v Carigradu o meni, in kakšne načrte ima z menoj in s teboj. Toda danes nimava časa. O tem bova govorila jutri, ko prideš k meni."
Meni prav. Sioer so se pa navzoči gostje nehali razgovarjati, ker je priiel v sobo pripovedovalec pravljic, kterega jee muteselim najel. Znova nam napolnejo pipe in zažgejo. posodice s kavo nam znova napolnejo, in vsakdo prične zvesto poslušati pripovedovalca.
Pripovedovalec se postavi - v sredo sobe in prične 8 pevajo&m glasom pripovedovati one, že tisočkrat pTemlatene pravljice o Abn - Saber-ju, o učitelju s krivimi usti, o ljubljenem sužnju G an emu, o Naredim - Alija in Hasanu. Za evoje delo je dobil dva pijaetra, nakar se je poeloviL
Dalje priMtfi.
vez. 90e^
20*.
ANDREJ HOFER 20«. AVSTRIJSKI JUNAKI,
nevez. 70e. BELGRAJSKI BISER 15«. BENEŠKA VEDEŽEVALKA BOŽIČNI DAROVI, 15«. BUCEK V STRAHU, 35c. ^ BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKA TJ, 15«. CESAR PRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15«. CIGANOV A OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20«. CVETKE, 20e. ČAS JE ZLATO, 20o. DAMA S K A MET JAMI, $1.00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA, 20e.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, franooskih vojakov, 20c.
DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20«.
ENO LETO MED INDIJANCI, »e.
ERAZEM P RED JAMSKI, 15c. ERI, 20e.
EVSTAHIJA, 15e. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c.
GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20e. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20«. TZANAMI, mala Japonka, 20«. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20«. IZLET V CARIGRAD, 40«. JAROM3L, 20«. JURČIČEVI SPISI, 11
umetno vezano, vsak KAKO JE IZGINIL GOED KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI J* VH* HUV,
HOt.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c, KOSI ZLATE JAGODE, 50«. rRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, ce*ar mehikan-
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30e. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25.
MALI VSEZNALEC, 20c. MARUA, r JI POLKOVA, 20e.
MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL /DA, 10«. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠT ENJ AKO VIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegante*
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25«. NAJDENČEK, 20«. NA PRERIJI, 20«. NARODNE FB8M3, Zinmuk, 3
zvezki, vez., vsak po 60«. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20«. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20«. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20«.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20e. NTKOLAJ ZRINJSKI. 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLLHA, 20c.
POSLEDNJI MOllllvANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI. PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30«. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20e. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA,
zvezkov za 75«. SANJSKE KNJIGE, velik«, 30* SENHJL4, lie.
SITA, mala Hindoetaak*, 30«.
SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30«. SLOVENSKI SALJIVEC. 3 zvezka, po 20«.
SPISJE, 15«.	' ' - ~
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60«. STO PRIPOVEDK, 20«. STRELEC, 20c.
STRIC TOMOVA KOČA, 60«. SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20«.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75«. ŠTIRI POVESTI, 20e.. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20«. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zv«akov, $6.50.
TRI POVE8STI GROFA TOLSTOJA, 40«.
V	DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIP0VE6TI, 20«.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20s. VOHUN, 80e.
VRTOMIROV PRSTAN, 30«.
V	ZARJI MLADOSTI, 20«. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.80. ZLATA VAS, 25c ZLATOROG, $1.31 ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam avojo moderno gostilno, pod imenorr "Narodni HoteI,"ns 709 Broad 8t.p edea največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj« se vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejslta kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani
Božo Gojaovli, Jshastsvs, Pa. --
SenpagBie Benerale TraosatlantlquB
(Francoska parobrodna družba«)
J1REKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Postni parnild so:!
POZOB SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potuje-čim rojakom v Chioagi, HL, in svoj dobro nrerjeoi
—: SALOON. Na razpolago ina tudi topa ke«
ume. Točim vedao mil in
Seio piv, jaha 4sdomala raca« likerja ter prodajam flaa ke. PostnflM solidna.
Pro Jej— tudi m rokradaa liatks za rm črte po izvirnih nnnati sazja potom po
Torka. 8wji k nopal
JOVBOMTilS, 8908 OfMkar im, tU. Cbimm, m
NAZNANILO DT PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Rock Springs Wyo., in okolici aazaanjamo, da je za tamošnje mesto in okraj nai pooblaščeni zastopnik
Mr. A JUSTIN, P. O. Box 563, Bock Bpringa, Wyo.. vbM česar ga sa vsa poste prav topis priporočamo.
Frank fiakoer Compaaj.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Little Falls, N. Y., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš zastopnik
Mr. FRANK GREGORKA,
541 Jefferson St., Little Falls, N. T.,
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar g ga. našim rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo
"La Pro fence" na dva vijaka... -«La Savoie" „ „ „ "La Lorraine" „ ,, „ "LaTouraine" , „ „ 'La Bretagne*
.........14,300 ton, 30,000 konjskih mof
.........12,000 „ 25,000 „
.........12,000 „ 25,000 „
.........10,000 „ 12,000 „
8,000 „ 9,000
*La Gasgogne"................................ g,0<J0 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki adplvjejo od sedaj naprej vodno ob četrtkih ob lO. nrS dopolndne iz pristanišča St, 42 North Ki¥er, ob Morton St., K. Y»
*LA SAY01E Ls Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE *LA SAVOIE
6. *vg. 19<« *LA PRO^NCE 13. avg. 1908 *LA LORRAINE 20. avg. 19ft8.*LiA SAVOIE 27. avg. «.W)«*LA PROVENCE 3. sept. 1908.*LA SAVOIE
10. sept. 1008. 17. sept. 1908. 24. sept. 1908.
1. okt. 1908. 24. sept. 1908.
POSEBNA PLOVITVA.
Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 3. sept. 1908.
Cena drugega razreda do Havre: 866.99 in riij«.
^4I01(ia : fiezdc Z£inaniutrt«»' W\ Kozminski
f maj c
»-M. Tjl-r^.
r/ \ i
'orn St.. ChluMtfO ,
'Glasa Naroda".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Na "GLAS NARODA," NAJVEČJI DT

ZEMLJEVIDI
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE
veliki 25c., Tn*1i 10e. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR-
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
ZAV, 25c.
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na KtujAmB) nsn jorike in rasaik m sat Amsci-ke, a evetlieami in kamonstiSna po 3«., daaat 80s.
Bana svete podobe, komad (k daaat Me.
Ava Maria, 10s.
N«w Task i
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino«
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje i rt prodaje ovstrijake denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnev£ vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Hdinl zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob' originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila is zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CCL
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.