Učiteljstvo na turneji Glasbene Matice mariborske in gostoljub- nost srpskih tovarišev in tovarišic. Turneje Glasbene Matice v Mariboru se je udeležilo tudi nekaj učiteljev (Vs)- Nasto^ pali smo v Skoplju, Kumanovem, Leskovcu, Nišu, Kruševcu in Šabcu. Povsod ,so nam na* ši bratje prirejali 'veličastne sprejeme, nas gostili in nam izkazovali toliko bratske lju^ bavi, da smo karstrmeli. O poteku te turneie. so že izčrpno poročali naši dnevniki. Zato preidem vse to in hočem omeniti le ono, kar se tiče le nas učiteljev in v kolikor smo prišli v stik z našimi srbskimi tovariši. Pa če tudi nismo imeli prilike povsod navezati znanja s tamkajšnjimi učitelji, vemo, da je ono bilo na delu za predpriprave sprejemnih svečano^ sti povsod zastopa.no. V Kumanovem so nas pričakovak množice ljudstva pred mestom, ko smo se pripeljali na vojaških av= tomobilih od 4 km oddaljcne postaje. Špalir je tvorila sokolska deca in naraščaj z zasta= vicami, Sokol s svojo godbo, oficirski zbor in zastopniki vseh slojev. Za nas je bilo inte* resantno spoznanje, da je dirigent sokolske godbe naš tovariš Krsta Božinovič, s svojo neumornostjo mnogo pripomogel, da snto se čutili v Kumannvem. kakor da bi bili doma. Krsta je tamkajšnji domačin, de= luje tam že 18 let. torej že za turške oblasti in je bi! vsekdar delavcn na godbenem poliu. Tebi in Tvojim tovafišem tem potom izrekam prisrčno zahvalo. Pred odhodom iz Kumanova so zopet zabrneli nad nami aeroplani, koje je poslalo vojno poveljstvo iz Skoplja, in ki so nas prejšnji dan spremljali na potu, da se končno poslove od nas. Prihodnja naša postaja je bila Leskovac. Tu smo med domačini opazili sivega častitlji^ vega.moža v visoki starosti, a polni čilosti, ki se je z drugimi vred mnogo trudil za nas in našo udobnost. BiJ je to Sretan Dinič, šo-lski nadzornik v pok., predsednik in duša sprejemnega odbora. On je še v pokoju ured* nik lokalnega lista, zadružni organizator, pi= satelj in je pošiljal zelo laskave ocene v srb^ ske liste. Vse je urejeval, nadzoroval. Bil nam je vodnik po mestu, nam razkazoval prekrasno novo pravoslavno cerkev in nas je končno pospremil še na postajo. Tudi njemu izrekamo tovariši naše občudovanje in našo presrčno zahvalo. Posebno iznenadenje pa smo doživeli v Kruševcu. Ze v Stalacu sta vstopila dva člana sprejem* nega odbora v naše vozove ter porazdelila Matičarje posameznim rodbinam na stan in vso preskrbo s hrano za ves čas tamkajšnje* ga bivanja. Izjemo glede obeda pa so narcdili pri učiteljih. Nas je reklamiralo tamkajšnje učiteljstvo čisto z a s e. Želcli so, da nas sprej= mejo v svojo sredino, nas preskrbe k uči* teljske rodbine ter da z nami prežive par ur, da se med sabo spoznamo in navežemo traj= nc stike. Že teden dni poprej so zahtevali seznam matičarjev in označbo stanu. Ko se jc rned Matičarii razvedelo o nameri srbske« ga učiteljstva ie to vzbudilo zasluženo po= zornost med njimi. Po sijajnem sprejemu na postaji, običajnih nagovorih, povorki ob zvo= kih vojaške godbe, ponovnih nagovorih pred Kosovskim spomenikom, kojega uvrščamo med najlepše umotvore evropske monumen= talne umctnine (I. darilo na umetniški raz= stavi v Parizu)v so nas odvedli v stanovanja. A kmalu smo se zbrali v ho.telu »Kruna«, kjer so nam učiteljem pripravili kruševački uči= telji pod predsedstvom šolskega nadzornika, simpatičnega Marka Milovanovii ča, za nas in naše pojme prebogat in prvovrsten banket. Srbske tovariške so nam postregk z vsem, kar je zamogla znana njihova kuharska umetnost in prisrčna gostoljubnost, a šumeči šumadinec je storil svoje. S toplimi besedami je gospod nadzornik Milovanovič nazdravil dvanajsterim navzočim slovenskim učiteljem, izrazil svoje priznanje vsemu slovenskemu učiteljstvu in njegovi agilnosti, ki je dala tudi mariborski Glasbeni Matici lepo število so= trudnikov in celo dva odlična solista. Za ves veličasten sprejem v Kruševcu, v veliki meri delo učiteljstva, za vso gostoljub* nost se jim je zahvalil predsednik učitelj^ skega društva za Maribor tov. Lukman ter jim je častital k ideji tega sestanka. Poudar^ jal je, da so nas tovariši presenetili. Zape.li smo nekaj slovenskih narodnih pesmi ter nam je v živahncm razgovoru le prehitro po= tekal skromno odmerjeni čas zabave. V naši sredini smo pozdravili tudi predsednika kru= ševačke pevačke rodbine »Obilič«, g. Krsta Novakoviča in celo predsednik občine je na^ povedal svoj prihod. Žal, da je bil v zadnjem trenotku zadržan, kar je pozneje z obžalova* njcm izjavil. Tovariši Kruševčani! Ure, ki smo jih preživeli v Vaši sredi, nam ostanejo neizbrisne in nepr>zabne. Prisrčno zahvalo in na veselo svidenje v Sloveniji! Končno še Šabac. Tja smo došli ob polnoči in zato je iz* ostal vsak oficijelen sprejem spričo naše utrujenosti. Pač pa so nam dali meščani na razpolago vozila od pristana do »Kazine«. Tu sq nas pričakovali vsi oni, ki so ponudili matičarjem svoja stanovanja. Večino vseh je sprejela pod svojo streho Ratarska škola, drugi pa so prišli za ves čas bivanja v Šabcu v goste k najodličnejšim rodbinam. Ome= njam, da sem 'bil določen ,za g. direktorja banske železnice B. Stanojeviča, ki je odboru priglasil željo za učiteljski zakonski par. Pričakoval naju je s svojo soprogo, ki je kot diplomiran inženjer v mestni službi. Z avtom smo se odpeljali na dom, kjer sva bila z ženo skoro dva dni gosta visoko na* obražene rodbine. Z neverjetno gostoljub« nostjo in zaupljivostjo so nama odstopili najkpšo sobo, natrpano s prekrasnimi pres progami pirotskega izvora, nama izkazovali toliko ljubavi, da sva se kmalu počutila ka= kor doma. Gospod direktor je sin našega prvega predsednika UJU, pokojnega Mihajlo Stanojeviča, ki je bil do smrti urednik peda= goške revije UJU »Učitelja« ter ena od vo» di'lnih osebnosti UJU od ustanovitve do smrti. Našim gostiteljem izrckam še tem po= tom svojo prisrčno zahvalo. Učitelji(ice), člani mariborske Glasbene Matice smo sprejeli v se toliko novih vtisov, deležni smo bili v Južni Srbiji tolike ljubavi, posebno od strani učiteljstva, da se bomo vcdno vnovič spominjali naše najlepše tur= neje in hočemo pojem bratske ljubavi, kakor jo edino umcvajo bratje Srbi. vcepiti tudi v srca naše mladine. ki bo-de vpora in steber naše Ijube in mogočnc Jugoslavije. J. Lukman.