Letnik: XXVIII September 1988 čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič Praznovanje našega jubileja, naše 85-letnice, se je začelo v petek 2. septembra s slavnostno sejo skupnega delavskega sveta in podelitvijo jubilejnih nagrad delavcem, ki so več kot petindvajset in petintrideset let člani kolektiva Peko. Sobota je bila naš dan DAN DELAVCEV PEKA. Športna srečanja so se začela že ob devetih dopoldne, ob 15. uri je bila OSREDNJA PROSLAVA na igrišču za hokej v Tržiču, do poznih večernih ur pa zabavni del prireditve na tržnici. Praznovali smo razmeram primerno, skromno, toda z zavestjo in zagotovilom, da bomo premagali težave in zmagali v prihodnji bitki. V minulih petinosemdesetih letih so bile tudi krize, pot je bila velikokrat naporna. Toda skrivnost uspeha je v prizadevanju in delu. DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI, ČLANI SDS! DRAGI NAŠI JUBILANTI! SPOŠTOVANI GOSTJE! Letos poteka 85 let odkar je neuklonljiv in nadarjen slovenski trgovec Peter Kozina, naslonjen na tržiške mojstre in mojstre iz širše okolice, postavil temelje PEKU, naši delovni organizaciji, ki je na svoji razvojni poti nenehno rasla v kvalitetnem in tehnološkem pogledu in se v obdobju socialističnih samoupravnih odnosov razvila v trdno samoupravno delovno organizacijo, poznano v domovini in svetu po kakovosti, sodobni tehnologiji in poslovnosti. Petinosemdeset let je spoštovanja vredno obdobje, ki navdaja s ponosom sedanjo generacijo delavcev PEKA. Na poti razvoja je bil PEKO med pogrebci Austro-ogrske monar- hije, se spopadal s težavami svetovne gospodarske krize, dočakal popolnoma izčrpan rojstvo nove Jugoslavije, se na novo organiziral, vztrajno bogatil tehnologijo in po- Predsednik KPO pozdravlja udeležence jubilejne proslave. 2 m Na osrednji proslavi 85 letnice. NAŠE PRAZNOVANJE glabljal stike s svetom ter tako postal današnji PEKO, v katerem imamo še polno načrtov, idej, zamisli, kako zagotoviti še naprej navzgor usmerjeno razvojno pot. Pred 35 leti so bili, v vsem nam poznanem Ludbregu, prav tako postavljeni temelji sedanje naše temeljne organizacije BUDUĆNOST. Dolgoletno sodelovanje na osnovi skupnih interesov je pripeljalo obe strani do združitve in tako v sklopu letošnjega praznovanja še posebej obeležuje ta dogodek v naši, po številu zaposlenih, največji temeljni organizaciji. Ob sprejemanju gospodarskih načrtov za letošnje leto, smo se odločili, da bomo predvsem z delovnimi in poslovnimi učinki dali obeležje našemu jubileju, tu nas v preostali tretjini leta še čakajo obveznosti. S slavnostno sejo SDS in zborom delavcev Peka želimo dati temu prazniku posebno obeležje, čeprav tokrat v skromnejši, splošnim razmeram primerni obliki. Ob tem našem prazniku želimo še posebej izraziti priznanje vsem tistim, ki so največ let povezani s Pekom. Vsem velja poseben pozdrav, še posebej ša 18 našim sodelavkam in sodelavcem, ki ste 35 let in več povezani s Pekom. Tovarišice in tovariši, ob današnji slovesnosti želim na kratko omeniti najpomembnejše mejnike 85 letnega obdobja. Prav gotovo je bila zamisel Petra Kozine ustanoviti tretjo tovarno obutve v Tržiču pogumno dejanje. Tradicija čevljarske obrti v Tržiču in bližnji okolici ter poznavanje trga in odnosov med nemškimi obrati ter domačimi izdelovalci, so bili razlog za uspeh. Že leta 1911 je bilo sezidano novo poslopje na sedanji lokaciji in tako ustvarjeni pogoji za nadaljnjo rast. V času prve svetovne vojne je tovarna delala s polno zmogljivostjo, prva povojna leta pa pomenijo pravi razcvet tovarne. V tem času so bile ustanovljene lastne prodajalne, tovarna pa je postala vodilna v svoji stroki v državi. Splošna gospodarska kriza je prinesla resne težave, vse hujšo konkurenco. Rešitev je bila v izredni kakovosti in višjih cenah. Že leta 1930 je Peter Kozina nenadoma umrl, tovarna je prešla v nove roke. Nadaljnji razvoj je preprečila druga svetovna vojna. Okupator je tovarno v celoti zaplenil in postavljal svoje upravitelje. Napredni delavci so pod vodstvom nekaterih vidnih članov KP ustanovili močno organizacijo OF, ki je ne glede na žrtve, tesno sodelovala z NOB. Ob umiku okupatorja je bila tovarna popolnoma izropana. Obnavljanje in urejanje proizvodnih prostorov je trajalo dva meseca, tako je junija 1945 začela ponovno obratovati in to z 250 zaposlenimi ter 700 parov dnevne proizvodnje. Prva povojna leta so povezana z obnovo, graditvijo, iskanjem prave poti za čim večjo ustvarjalnost. V takih razmerah, s polno mero volje in optimizma je kolektiv dočakal leto 1950, ki ga obeležuje eno najpomembnejših gesel tovariša TITA: »TOVARNE DELAVCEM«. Tudi v PEKU je bil že 5. oktobra 1950 izvoljen prvi 45 članski delavski svet in še v istem mesecu, 18. oktobra 1950 pa je bila izvoljenim organom tovarna slovesno izročena. Med današnjimi jubilanti je kar nekaj tistih, ki se teh dogodkov še v živo spominjate. Splošne gospodarske razmere so se po rojstvu samoupravljanja začele spreminjati. Administrativno nadzorstvo in birokratsko posredovanje se je začelo umikati svobodnejšim poslovnim povezavam in tržnim zakonitostim. Prav ti spremenjeni družbeno ekonomski odnosi so vplivali na poslovanje, saj je trg postajal iz leta v leto občutljivejši za kakovost, modo, cene. Razvoj tehnolo- gije, izobraževanje, zniževanje stroškov, so bila področja, ki so bila deležna vedno večje pozornosti v poslovanju. Prav rekonstrukcija in modernizacija izvedena v letih 1958—1960, je bila odgovor na zahtevo po učinkovitejšem delu. Nadaljnja zaokrožitev proizvodnega programa je zahtevala organizacijo nekaterih novih spremljajočih dejavnosti, kot so izdelki iz gume, plastike, poliuretana. Te dejavnosti so bile v PEKU intenzivno razvijane v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Izredno pomemben mejnik je leto 1964. V tem letu je bil uveden montažni način izdelave obutve, kar je bistveno dvignilo produktivnost, saj se je obseg proizvodnje povečal kar za 22,3 %. Tega in seveda vseh nadalj-nih pomembnih razvojnih mejnikov se spominjate kar vsi današnji jubilanti. Nemalo zaslug gre prav vam za te razvojne korake. Da je učinkovitost poslovanja odvisna od tega, kar reče kupec — potrošnik o našem izdelku, se PEKO že dolgo zaveda. Prav zato je bila že v šestdesetih letih namenjena velika pozornost razvoju in modernizaciji prodajne mreže in s tem negovana vaša povezava s potrošnikom. Velikost PEKA in želja po še hitrejšem razvoju, so PEKO usmerjali v svet. Leta 1963 je bil izvršen prvi izvoz usnjenih škornjev na zahod, leta 1970 je delavski svet sprejel sklep o pristopu PEKA kot družabnika k firmi AFIS. Kako je bila ta odločitev pomembna, se zavedamo šele v zadnjih desetih letih, ko je izvoz osnova za oskrbo, pro- Dvignimo čašo, na zdravje jubilantu! Prireditev so obogatili: operna pevca Sonja Hočevar in Rajko Koritnik, na harmoniki ju je spremljal Silvester Mihelčič, igralka Polona Vetrih in povezovalec Bojan Veselinovič. dajo in hitrost razvoja. Vse večja produktivnost v montažnih oddelkih je zahtevala vse več zgornjih delov. Na tržiškem področju ni bilo več mogoče pokriti teh potreb, tako je bil leta 1970 v Trbovljah zgrajen obrat za izdelavo zgornjih delov in s tem začetek vse večjega odpiranja PEKA v jugoslovanski prostor, tudi na proizvodnem področju. Prostor je postajal omejujoč faktor na-daljnega razvoja, kar je pogojevalo odločitev o zgraditvi štirinadstropne stavbe leta 1972, ki je omogočila sodobno urejeno šivalnico in prostore za skladišča ter strokovne službe. V letu 1973 PEKO beleži 2.468 zaposlenih in 7.000 parov dnevne proizvodnje obutve. V tem letu delavci sprejmemo samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo na podlagi Zakona o združenem delu. Pomembna je vsebina omenjenega sporazuma, saj je ta zagotovila, da so se še naprej posamezni interesi podrejali skupnemu in da je celotni PEKO prevzel tržne rizike, tako na vhodu kot izhodu. Pravilnost takih osnov za medsebojno povezanost se posebej potrjuje v današnjih razmerah. V zadnjem petnajstletnem obdobju smo priča poglabljanju razlik med razvitimi in nerazvitimi. Zadolževanje vrtoglavo raste, gospodarska in finančna odvisnost se poglablja. Tudi v našem jugoslovanskem prostoru je vse večja gospodarska in sploh družbena kriza. Ob široki razvejanosti povezav, ki jih PEKO ima, so ti krizni vplivi udarili tudi na naša vrata. Vse to obdobje je naravnanost PEKA v dvig kakovosti, posodabljanje tehnologije, modernizacijo prodajnega prostora, v odprtost, tako v jugoslovanski kot svetovni prostor. Seveda vse to za doseganje boljših učinkov, izraženih v višini osebnih dohodkov in akumulaciji. V omenjenem obdobju smo ob posodabljanju proizvodne opreme razširili tudi dejavnost na izdelavo potrebnih orodij, tako za naše potrebe kot tudi za prodajo drugim. Posebej je pomembno leto 1976, ko je bila skupaj z Bu-dučnostjo iz Ludbrega sprejeta odločitev o izgradnji novih proizvodnih prostorov. Po izredno hitri izgradnji ter uspešnem startu proizvodnje v novih prostorih, je bila sprejeta odločitev, da se združijo s PEKOM. Pomanjkanje zgornjih delov nas je vodilo, da smo v letih 1984 in 1985 organizirali dva oddelka za izdelavo zgornjih delov v Benediktu in Ormožu. Vse omenjene aktivnosti so omogočale razmeroma hitro rast obsega proizvodnje in s tem produktivnosti, ob tem pa smo stalno skrbeli za ustrezno kakovost. Prav ta nam je med drugim še širše odprla vrata v svet, saj po prvih večjih korakih izvoza v ZDA, danes ta predstavlja že kar dobro četrtino vse proizvodnje. Stalno povečanje obsega izvoza v Zahodno Evropo preko Afi-sa in v 80 letih vse večji izvoz v ZDA, nam je omogočilo, da smo prebrodili izredno zapletene razmere na področju EOT v Jugoslaviji. Na žalost pa je z ukrepi EP izvoznikom naloženo nadpovprečno breme omenjenih razmer. V zadnjih letih tega obdobja bolj kot prej namenjamo pozornost našemu domačemu kupcu. Tudi tu tržne zakonitosti vse bolj delujejo. Ob ustrezni kakovosti izdelkov smo namenili kar precejšnja sredstva za širitev in modernizacijo prodajnega prostora, v zadnjih desetih letih smo odprli kar 26 novih prodajnih mest. Stalna skrb za tržišče, posluh za zahteve tega in tudi kakovost izdelkov nam omogočajo večjo prodajo od naše proizvodnje. Prav to je osnova naših povezav s širokim krogom kooperantov v jugoslovanskem prostoru, ki so se v zadnjih letih stalno širile in krepile, tako s skupnim izvozom, sodelovanjem na področju sestavnih delov, dopolnjevanjem domačega prodajnega programa in tudi nudenju strokovno tehnične pomoči. V tem obdobju smo se z znanjem na področju or- ganizacije, uvajanja in vodenja proizvodnje preizkusili v treh novih tovarnah v Alžiriji- Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje! V podanem pregledu 85 letne razvojne poti, ne bi bili popolni, če ne omenim, da vseh smelo zastavljenih načrtov nismo uresničili. Kljub potrebi, ki jo narekuje predvsem prostorska utesnjenost montažnih oddelkov, nismo uspeli s projektom »LOKA«. Finančni pogoji so se bistveno zaostrili in verjetno bo še kar nekaj časa potrebno počakati z njim. Novim razmeram se je morala prilagoditi investicijska dejavnost, ki je zožena le na najnujnejše posodabljanje in dopolnjevanje opreme za proizvodnjo in še posebej za realizacijo projekta integralnega informacijskega sistema. V letošnjem letu so začeli v razvoju modelirati na računalniško podprtem sistemu CAD-CAM, prav te dni je stekla redna proizvodnja v novem montažnem oddelku novega programa LINEA P, katerega značilnost je in mora biti kakovost na najvišjem nivoju. Ob pomanjkanju denarnih sredstev za investicije v zgradbe in stroje pa ne skoparimo s sredstvi, potrebnimi za usposabljanje in izpolnjevanje zaposlenih ter štipendiranje bodočih strokovnjakov. Prepričani smo, da bodo jutri uspehi še bolj odvisni od sposobnosti in znanja, saj prav tega ni nikoli preveč. Drage sodelavke in sodelavci! Za letošnje jubilejno leto smo prevzeli zahtevno nalogo, in sicer v izredno zapletenih razmerah izboljšati učinke našega dela. Nič posebej V sklopu osrednje proslave je bila tudi izredno zanimiva stvom Dolenc Alenke. Član Komornega zbora Peko Mato Mežek je posebej za jubilej sestavil pesem, uglasbil Radovan Gobec, zapeli pa so jo člani zbora. dobro nam to ne gre od rok, saj na posameznih področjih zaostajamo za načrti, vendar nam to ne sme omajati zaupanja. Prvi resnejši znaki pozitivnih sprememb na posameznih področjih, videnje nadaljnih možnosti izboljšanja ter v pričakovanju, da bo izvoz v ukrepih tekoče EP dobival pravo dozo, nam daje optimizma in možnosti ob našem resnično polnem angažiranju — izpolniti tudi letošnji plan. Prav pri izpolnjevanju tekočih nalog je še kako pomemben prispevek vas jubilantov, ko ste tako bogati vseh vrst spoznanj, kako rešiti posamezne probleme. Velika želja mi je, da vse to prenašate tudi na mlajše in tako prispevate k doseganju skupnega cilja. Dragi jubilanti, v imenu delovne organizacije, njenih organov, kolegija, KPO in svojem imenu, vam ISKRENO ČESTITAM K VAŠIM DELOVNIM JUBILEJEM, obenem pa prav tako iskrena zahvala za vaš prispevek k razvoju oziroma razvojni poti PEKA, na katero smo skupaj z vami tudi mi ponosni. Zavedamo se, da dosežki PEKO niso rezultat samo našega dela, gre seveda za sodelovanje z okoljem, v katerem in s katerim so bili doseženi uspehi. ISKRENA ZAHVALA VSEM, pa seveda tudi sedanji in prejšnjim generacijam Pekovcev. ISKRENA HVALA še posebej vsem direktorjem za uspešno vodenje in usmerjanje. nodna revija, ki jo je pripravila skupina deklet pod vod- DELOVNI JUBILANTI S petinosemdesetletnico Peka slavi letos tudi osemnajst članov kolektiva 35 in več let dela v tovarni in kar 315 delavcev 25 in več let. Razumljivo je, da je treba delovne, vztrajne in zveste delavce nagraditi. S samoupravnim sporazumom smo lani sprejeli tudi člen, ki določa, da delavci ki dopolnijo 25, oziroma 35 let delovne dobe v delovni organizaciji dobijo jubilejno nagrado. Delavcem, ki je 31. decembra lani minilo 25, oziroma 35 let od takrat ko so začeli svoj delavnik v Peku, so bile na slavnostni seji skupnega delavskega sveta podeljene jubilejne nagrade. Nagrada za 25 let delovne dobe je bil zlatnik z 2,5 gr zlata, za 35 let pa zlatnik, ki vsebuje 7,5 gr zlata. Delovni jubilanti predstavljajo močno jedro kolektiva. Posebej je treba poudariti njihove zasluge za napredek tovarne in tak razmah kot ga doživlja danes. Z njimi živi med nami del zgodovine. V današnjih razmerah, v času divjih sprememb, negotovosti in vrtoglavih premikov, je tako dolga doba še posebej častna. Njim gre zahvala, da so danes v naših obratih sodobni stroji in oprema. Tako lep jubilej je treba počastiti. Z vsakim posebej bi se bilo lepo pogovoriti, obuditi spomine in poslušati kaj vse so doživeli v teh dolgih letih. To je seveda nemogoče, čeprav bi bilo zanimivo in poučno, morda celo potrebno. Na slovesnosti je predsednik KPO Franc Grašič svoj govor zaključil z besedami: »Čestitam vsem našim jubilantom ki so povezani s Pekom 25 in več let, še posebej pa tistim osemnajstim, ki so že 35 in več let svoje znanje, sposobnosti in spoznanja vlagali v razvoj Peka. iskrene Čestitke v imenu delovne skupnosti PEKO. Zahvala gre vsem »Pekovcem« sedanjih in prejšnjih generacij za prispevek k skupnim rezultatom. ISKRENA HVALA vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspehu 85 letnega razvoja tovarne obutve PEKO Tržič.« Delovno predsedstvo na slavnostnem zasedanju SDS DSSS: Čadež Lovro, Činč Marija, Golmajer Vinko, Makuc Metod, Radon Franc OBUTEV: Aljančič Viktor, Brejc Marija, Debeljak Marija, Ovsenek Janez, Smolej Marjan, Škrjanc Peter, Šlibar Zdravko KOMERCIALA: Babič Veronika, Frantar Peter, Ovsenek Jože, Studen Vinko MREŽA: Pešl Friderik ORODJARNA: Perčič Viktor Po govoru predsednika KPO je slavnostno zadonela Prešernova Zdravljica iz grl pevcev LJUBLJANSKEGA OKTETA. Kako naj steče beseda in klepet ob suhem grlu in praznem želodcu. V obratu družbene prehrane so se potrudili in pripravili prijetno, posebej pa okusno ponudbo. 35 LET 25 LET DSSS: Antolič Vilma, Ažman Janez, Baham Jakob, Bedi-na Vili, Bevk Jožefa, Bohinc Franc, Bohinc Jože, Brezavšček Antonija, Brlek Vilijem, Brzin Jožefa, Cotelj Rudolf, Cvek Martina, Dežman Stana, Đorđević Apolonija, Gašperlin Marjan, Godnov Franc, Godnov Štefanija, Golmajer Janez, Grandovec Ivanka, Hafner Erika, Halužan Janez, Hkavc Marija, Hrgovič Ana, Ivnik Franc, Jekovec Angela, Jelar Gabrijela, Kogoj Marija, Kokalj Ivanka, Križnar Dora, Krsnik Ciril, Ležaja Filipina, Lovrenčak Cirila, Mali Marjan, Marin Janez, Marin Jože, Maturič Marija, Meglič Amalija, Meglič Franc, Mekuč Marija, Mladič Janko, Mladič Marija, Novak Ivanka, Nunar Danica, Papier Jože, Pavlin Marija, Pavšek Milka, Peharc Emilija, Perčič Bernarda, Perko Alojz, Petek Edo, Petek Helana, Podlipnik Pavel, Praprotnik Anton, Praprotnik Janez, Roblek Boris, Roblek Zdenko, Rovtar Frančiška, Ručigaj Katarina, Ruparčič Anči, Sermek Marija, Slabe Leopold, Slapar Anica, Smolej Hermina, Stare Sonja, Stritih .Magda, Šarabon Alojz, Špehar Danica, Štilec Magdalena, Štrukelj Heda, Štucin Franc, Švab Janez, Švab Olga, Tepina Mira, Tišler Cecilija, Tišler Jože, Valjavec Jakob, Zaletel Marjan, Zaplotnik Viktor, Zavrl Jožefaj Ziblar Marija, Zupan Frančiška, Zupan Jurij, Zupan Silva, Zugič Jože OBUTEV: Ahačič Marija, Ahčin Marija, Bahun Renata, Bartolac Marija, Bečan Vinko, Bekš Kati, Bertoncelj Dora, Bohinc Ana, Bradač Marija, Bučan Franc, Črnilec Anton, Čr-nilec Margareta, Debeljak Zofija, Derlink Marta, Eršte Ivanka, Frantar Ivana, Gaberc Jožefa, Gabrovšek Frančiška, Galičič Karolina, Gašperlin Katarina, Gjorgijeva Florjana, Godnov Jože, Gregorc Jože, Grguraš Marija, Gros Katarina, Gros Marija, Hafner Nežka, Hladnik Marija, Horžen Valentin, Hribar Frančiška, Ivanovič Marija, Jagodic Viktorija, Janc Mira, Jančič Marjan, Javornik Marija, Jelar Marija, Jelar Valentin, Jenko Anica, Jenko Katarina, Kadak Marija, Kavčič Ivana, Kenda Cirila, Kerec Marija, Kersnik Frančiška, Keršič Slavko, Klemenc Viktorija, Klofutar Silva, Knific Celestina, Kogoj Daniela, Kogoj Jožefa, Kokalj Franc, Kokol Marija, Kolar Nataša, Kolarič Brigita, Kopač Jožefa, Koren Ida, Košir Marija, Kralj Amalija, Kralj Marija, Krapež Elza, Kuhar Janez, Lučki Marija, Lučki Mirko, Lušča Brigita, Ma-jeršič Janez, Markič Ana, Markič Ivanka, Meglič Cirila, Meglič Marjan, Meglič Mihaela, Meglič Vinko, Mežnar Franc, Oman Ivanka, Oman Marija, Ovsenek Katarina, Ovsenek Marjeta, Papier Alojz, Papier Janez, Pavkovič Ivanka, Pavšek Stana, Perko Brigita, Perko Edvard, Perko Ivana, Pintar Aleksander, Pintarič Jožefa, Pintarič Marta, Podgoršek Ljudmila, Podjavoršek Nežka, Pogačnik Marija, Povše Joži, Praprotnik Anton, Praprotnik Brigita, Praprotnik Dora, Praprotnik Franc, Praprotnik Janez, Praprotnik Peter, Raj-terič Frančiška, Repinc Ivanka, Ribarič Tatjana, Ribič Janez, Ribič Majda, Roblek Pavel, Rozman Marija, Rožič Franc, Rožič Francka, Slapar Hinko, Stanjko Jožefa, Šega Helena, Šivic Anica, Škoberne Marija, Špehar Vili, Švab Vinko, Telepček Ivanka, Truden Slava, Urbanc Zdravka, Valjavec Jože, Verderber Ivan, Vincek Cilka, Vodnik Ana, Vodnik Frančiška, Vrhovnik Marjan, Zaplotnik Alojzija, Zupan Ciril, Zupan Kristina, Žlindra Ana, Žugelj Marija, Žuran Silva BENEDIKT: Šifrar Marija MREŽA: Ahačič Aleksander, Činč Alojz, Homan Franc, Zupan Helena, Zupan Silva, Zajc Karel, Papov Janez KOMERCIALA: Ahčin Janez, Berglez Marija, Bohinc Alojzija, Grašič Milan, Gros Florijan, Hafner Pavel, Košir Rajko, Lukman Ivanka, Oman Viktor, Ovsenik Jurij, Poljanec Jože, Roblek Dora, Štrukelj Kristjan, Vrhovnik Marija, Zupan Jurij TRBOVLJE: Potokar Alojzija, Tadel Pavel GUMOPLAST: Keršič Marjan, Meglič Doroteja, Roblek Anka, Zupan Milan ORODJARNA: Janc Boris, Jekovec Vlado, Kralj Terezija, Markič Jože, Mravlje Francka, Perko Edi, Pungaršek Alojz, Seifert Jože BUDUČNOST: Bohinec Tomo, Busija Franjo, Cie Dragu-tin, Crnkovič Josip, Grgec Gjuro, Hrastič Daniel, Katana Vjekoslav, Kezman Antun, Kraljič Ivan, Matijašec Mirko, Matijašec Tomo, Novak Vlado, Premec Slavko, Pretner Branko, Repič Franjo, Sestak Franjo, Spoljarič Ivan, Spolja-rič Matija, Vidovič Stjepan, Zrinjski Franjo PRODAJALNE: Bešlič Hilda, Bovan Živadinka, Brence Gabrijela, Cvjetkovič Antun, Čarman Milan, Dernovšek Miloš, Dimitrijevič Stanka, Dimitrijevski Danilo, Drndarevič Stanka, Firaj Ana, Florjančič Silva, Foršek Marija, Gadun Atija, Glavač Ivana, Godnov Marija, Gorše Štefanija, Grujič Julija, Hasakovič Jagoda, Jovanovski Ljubomir, Kočovič Za-gorka, Kovačevič Pavle, Milojkovič Borka, Milutinovič Elena, Popovič Marija, Posavec Milenija, Punčuh Pavla, Rade-tič Josipa, Rajič Irena, Rakič Milica, Ramuščak Antun, Roblek Ivana, Rupreht Jožica, Savič Vidoje, Savšek Fridolina, Simič Lidija, Smiljanič Živorad, Soklič Marija, Stanarevič Karolina, Stanišič Jelena, Šuško Pave, Tanovič Hamid, Teo-fanovič Milan, Uhač Marija, Vedernjak Rozalija, Veznaver Lina, Volf Elizabeta, Žalik Elizabeta DAN ODPRTIH VRAT V sklopu praznovanja jubileja je bil tudi DAN ODPRTIH VRAT v soboto 20. avgusta. Vrata smo odprli vsem, ki so želeli videti kaj in kako delamo. Našteli smo več kot tisoč obiskovalcev, med njimi je bilo veliko mladih, kar nas še posebej razveseljuje. Dan delavcev Peka: mali nogomet »Frajšprehunga« nepogrešljiva spremljevalka Šuštarske nedelje. Prikazali so jo člani kulturno-umetniškega društva Lom. C INFORMATIVNI DAN VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO V________________________________J Izredno živahno je bilo na septemberskem informativnem dnevu. Kar radovedni ste bili, zanimalo vas je marsikaj. Odgovarjal je predsednik KPO Franc Grašič. Kako je s poslovanjem? Če povzamemo na kratko, lahko povemo, da so določeni znaki izboljšanja. Vse sile je treba usmeriti na še boljše. Spopasti se moramo s stroški in jih obvezno znižati na vseh področjih. Pričakujemo, da bo kolekcija jesen-zima dala ustrezne rezultate, tako, da bo letni obračun boljši od lanskega. BO VEDNO TAKO? Nekako smo se že kar navadili, da je tovarniško dvorišče polno materiala pa tudi raznih navlak. Da bi bilo praznovanje kot se jubileju spodobi, smo pospravili »znotraj in zunaj«, s tem pa tudi pokazali, da je lahko urejeno in čisto. Bo tako tudi ostalo? Kako je s povečanjem obračunskih osnov? Od 1. septembra so obračunske osnove višje za 22 %, od oktobra pa še 10 %. Na Suštarski nedelji so bile cene gostinskih uslug dokaj visoke. Je bil izbran najboljši ponudnik? Izbran je bil tisti, ki je bil pripravljen pokriti stroške zabavnega ansambla. Ker pa s ponudbo nismo bili najbolj zadovoljni, bomo v prihodnje temu delu prireditve posvetili več pozornosti. Kako je s prispevkom za solidarnost? Se obračuna sedem ali osem ur? Prepričan sem, da je naš obračun tak kot drugje. Pri obračunu bomo upoštevali julijske osnove, to pa zato, ker se prispevek predvidoma plačuje v tem mesecu. Če bomo delali naknadno (soboto za solidarnost) bomo zato in takrat, kadar bodo potrebe, nikakor pa ni sprejemljivo da bi bile to nadure. Prispevek bomo dali kasneje. V avgustu smo soboto obračunali kot redne ure, da so bili osebni dohodki v obdobju, ko imamo največ stroškov (ozimnica, šola) nekoliko višji. V delovnem koledarju imamo solidarnostno soboto v avgustu zato, ker je tokrat treba delati zaradi izvoza. Iz poslovalnic jih je zanimalo, zakaj je korekcijski faktor v minus? Breme, ki nas tišči k tlom moramo razdeliti tako na proizvodnjo kot tudi prodajalne. Korekcijski faktor je eden od meril. Nemogoče je, da bi se OD povečal toliko kot cena. Korektor je v odnosu na vse zaposlene. Bo oblikovni predlog Linea P nagrajen preden bodo finančni učinki? Program v celoti bo prispeval k rezultatom. Zamisel vsekakor zasluži nagrado. V poslovalnicah iz Srbije jih zanima, kdaj bodo dobili vrnjene presežke od skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja? Refundacija za vračilo presežkov je v teku. Presežki delavcem ne bodo izplačani posebej, ker imamo sistem neto obračuna, to pa zato ker so prispevne stopnje različne po posameznih občinah. Naši delavci pa naj bi bili v vsakem delu Peka za enako delo enako plačani. Na račun znižanja prispevnih stopenj pa smo povišali obračunske osnove za 22 % od septembra in 10 % od oktobra. Bomo lahko kreditirali nabavo ozimnice, da bi jo delavci plačali v treh obrokih? Naredili bomo kar bo mogoče. Vsaj nekatere artikle bomo obračunali v obrokih. NAŠI PETDESETLETNIKI SONJA AHAČIČ, pomoč pri pripravljanju materiala za kolekcijo in nabavno službo v RPS, MIJO ČABRAJA, pripravljanje materiala v tozdu Po-liuretan, IVANKA FIŠTEŠ, zagibanje prevlek za pete v sekalni-ci — 510, HILDA MANDIČ, obrobno šivanje z obrezovanjem v šivalnici — 512/5 JANKO MLADIČ, reševanje tehnoloških in proizvodnih vprašanj ISKRENO ČESTITAMO! 8 DRUGI Spoštovani poslovni prijatelj, V prilogi vam pošiljamo tiskovino iz tednika »Schuhmarkt« z dne, 6. 9. 1988. V tej izdaji je redakcija znanega strokovnega časopisa predstavila portret firme Peko ob 85. letnem jubileju. Istočasno pa mineva 20. let uspešnega poslovnega sodelovanja med našo firmo in tovarno Peko. Pošiljamo vam ta objektivni zapis redakcije Schuhmarkta. Glavni urednik, gospod Manfred Willsch, dipl. oec., se je o vsem prepričal na kraju samem — v Tržiču, tudi iz razloga, da bi opravil s predsodkom »iz Jugoslavije prihajajo samo poceni in ne-modni čevlji«. Kajti, če človek enkrat sam vidi s koliko pridnosti, pazljivosti in ljubezni se izdelujejo čevlji v Peku, šele potem lahko dosežke tega podjetja tudi pravilno ocenjuje. Prav zato smo ponosni na poslovno sodèlovanje in na prijateljstvo, ki nas povezuje s firmo Peko že 20 let. Zahvaljujemo se vam, da ste z zaupanjem v naše delo omogočili to sodelovanje. Prav zaradi vsega navedenega bomo tudi v prihodnosti izdelovali čevlje v Jugoslaviji, ki nam ustrezajo glede mode, kvalitete in cene. Poleg tega pa se tudi odlično prodajajo. Upam, da bo to partnersko sodelovanje tudi v bodoče dobro potekalo in se že veselim srečanja z vami ob priliki GDS sejma v Düsseldorfs Z najlepšimi pozdravi, Siegfried Horst DVOJNI JUBILEJ Primer dobrega nemško-jugoslovanskega poslovnega sodelovanja 2. in 3. septembra se je v majhnem jugoslovanskem mestecu ob vznožju Karavank praznovalo. Ne samo, da je bila ponovno na programu tim. »šuštarska nedelja«, pri kateri sodeluje celoten Tržič. Ob koncu tega tedna se je odvijala tudi interna slavnost sodelavcev oz. poslovnih partnerjev firme Peko. 85. rojstni dan tovarne, pa že velja proslaviti. Istočasno pa so proslavili še manjši jubilej, ki pa je za Peko izrednega pomena. Sodelovanje med firmama Peko in AFIS traja že 20 let. Peko — proizvajalec čevljev iz Jugoslavije, v katerem je zaposleno skupno nad 5500 delavcev. Upravno središče se nahaja v slovenskem Tržiču. Tukaj je danes zaposlenih okoli 2000 delavcev. V Ludbregu na Hrvatskem se nahaja naslednji obrat s približno 1700 delavci, v treh manjših šivalnicah pa je zaposleno še dodatnih 1700 delavci, v treh manjših šivalnicah pa je zaposleno še dodatnih 750 ljudh Ime Peko pa se ne navaja izključno v zvezi s čevljarsko industrijo, temveč razpolaga podjetje tudi s skupno 146 prodajalnami po celotni Jugoslaviji, kjer je zaposlenih še okoli 850 delavcev. Vendar pa je do današnjega položaja vodila dolga pot. Podjetje je bilo osnovano leta 1903. Tudi naziv Peka se sestoji iz začetnih črk ustanovitelja firme: Peter Kozina. Mesto Tržič tudi ni bilo izbrano naključno, na tem področju se čevljarska obrt napaja ob stoletni tradiciji. Počasi toda stalno se je povečevala uspešnost podjetja. V letu 1925 je dnevna proizvodnja znašala od 300 do 600 parov. Pred izbruhom druge svetovne vojne — v letu 1939— je znašala letna proizvodnja 203713 parov. V povojnem obdobju so ljudje pohiteli z obnovo ruševin, 1949 je bilo izdelanih že 561000 parov. TOVARNE DELAVCEM ... V letu 1950 je bil osnovan prvi delavski svet in upravni odbor. S parolo — tovarne delavcem — se tudi v Peku prične uveljavljati sistem samoupravljanja, ki pa postane z leti močno liberaliziran. Začetniške napake so bile hitro odpravljene. Če pridemo danes v tovarno se le-ta na prvi pogled popolnoma nič ne razlikuje od podjetij v našem kapitalističnem sistemu. _________________________________________________Ö O NAS Z doseženimi proizvodnimi rezultati je vodila pot Peka tudi v novem gospodarskem sistemu navzgor: 1960 so presegli mejo milijon parov — izdelanih je bilo namreč 1 015 000 parov čevljev, 1971 je presežena meja dveh milijonov in sicer z letno proizvodnjo 2 057 000 parov čevljev Danes znaša letna proizvodnja okoli 4,3 milijonov parov modnih usnjenih čevljev — pri Peku so predvsem ponosni na to, da izdelujejo modno obutev. Čeprav Peko ni največji proizvajalec čevljev v Jugoslaviji, je pa gotovo edina tovarna, ki je na domačem trgu zastopana z najmodernejšimi čevlji. Letna proizvodnja 4,3 milijone parov čevljev predstavlja samo delni aspekt ekonomske pomembnosti firme Peko. »Izvozni posel je«, kot je poudaril generalni direktor Peka, Franc Grašič, dipl. oec., »Za Peko izrednega pomena«. Okroglih 65 % proizvodnje gre preko jugoslovanskih meja, tri četrtine od tega v Zahodno Evropo in ZDA. Pri izvozni dejavnosti sta ključnega pomena dve glavni smeri izvoza in sicer: V Pirmasensu situirana firma AFIS, le-ta oskrbuje celotno zahodno-evropsko tržišče s čevlji iz proizvodnje firme PEKO, — kot tudi ameriška firma ROCKPORT. Na ta dva naslova izvaža Peko polovico svojega izvoza. Samo četrtina Pekovega izvoza prehaja v države vzhodnega bloka — posebej v Sovjetsko zvezo, DDR, na Madžarsko in Čehoslovaško. V nasprotju z izvozom v Zahodno Evropo, ki se v celoti odvija direktno — kar prispeva k pomembni poenostavitvi in pospeševanju izvoznih postopkov, pa poteka izvoz v dežele Vzhodnega bloka vedno preko državnih zunanje trgovinskih organizacij. Če so izvozne kapacitete pri firmi Peko že izpolnjene, Peko posreduje posamezna dodatna naročila tudi drugim jugoslovanskim firmam. Kontrola kvalitete in izdo-bavljanje pa poteka stalno preko firme Peko. Če upoštevamo tudi ta naročila pri kooperantih se Pekova skupna prodaja poviša na 7 milijonov parov čevljev letno. OSTALI PROIZVODNI PROGRAM Toda pri Peku ne izdelujejo samo čevljev. Sčasoma so prevzeli vedno več nabavnih obveznosti v svoje roke. Tako je leta 1955 nastala lastna gumama, ki je bila prvotno urejena za proizvodnjo usnjenih čevljev z vulkaniziranimi podplati. Danes teče tu proizvodnja podplatov. K temu so dodali še PU in PVC oddelek. Pri izdelkih iz PVC se danes ne izdeluje več samo pet, ampak tudi druge izdelke — kot so npr. ohišja za telefonske aparate. Prav tako razpolagajo z lastno proizvodnjo orodij (form). Skupna proizvodnja PU, gumijastih in TR podplatov letno okoli 8 milijonov podplatov. Te podplate ne uporablja samo lastna proizvodnja, temveč jih tudi izvažajo ali dobavljajo jugoslovanskim konkurentom. Enako velja tudi za v Tržiču izdelane forme oz. kalupe. Skupen promet iz proizvodnje ostalih izdelkov v Peku znaša 12 procentov celotnega obsega prometa. Firma Peko je realizirala v izvoznem poslovanju promet v višini okroglih 42 milijonov US dolarjev pri poslu z Zahodom in ca. 12 milijonov US dolarjev na Vzhodu. Toda tudi obseg uvoza pri Peku je ogromen. V tem letu bo uvoz iz Zahodne Evrope znašal okoli 26 milijonov dolarjev. Več kot polovico uvoza odpade na ZRN. Pri ocenjevanju gospodarskega pomena Peka je potrebno upoštevati tudi lastno prodajno mrežo. Že leta 1921 je Peko odprl v Ljubljani svojo prvo prodajalno. Ob pričetku vojne je Peko razpolagal z 51 prodajalnami, od vseh teh pa je ob koncu 1945 ostalo le še devet. Vendar so se ljudje hitro lotili obnove in leta 1949 je Peko imel že 86 prodajaln. Danes poseduje Peko 146 prodajaln, v katerih prodajajo polovico svojih izdelkov, ostali Sortiment pa predstavlja blago jugoslovanskih izvoznikov. Od 5 % Pekove proizvodnje se dobavlja na druga prodajna mesta v Jugoslaviji. § & AFIS: SKRIVNOST USPEHA Pri Peku izdelujejo izključno modno usnjeno obutev. Podpredsednik firme Franc Jazbec, dipl. oec. pravi:« Trudimo se, da bi dosegli vedno višji nivo kvalitete. Prav v tem jubilejnem letu je naš vodilni motiv — izboljšana kvaliteta. Ne želimo izdelovati poceni čevljev — naši čevlji so na jugoslovanskem tržišču najdražji — ampak tudi najmodernejši.« Jazbec ne dvomi o tem, komu gre v glavnem zahvala za dosego modnosti. Danes gotovo ne bi bili to, kar smo — brez firme AFIS.« Čeprav ameriška firma ROCKPORT prevzame enako količino čevljev kot AFIS, pa je AFIS povsem jasno obravnavan kot kupec št. 1, ne nazadnje tudi zato, ker ima Peko 49 % delež v pirmasenskem podjetju, ki ga vodi g. Siegfried Horst. Po besedah Franca Jazbeca nudi firma AFIS Peku možnost, da na zahodno-evropskem tržišču zastopa lastne interese. Preko tesne kooperacije z AFISOM pridobi Peko — in to je veliko pomembnejše — informacijsko prednost nasproti vsem čevljarskim proizvajalcem v Jugoslaviji. AFIS natančno sledi zahtevam srednje evropskega trga in informacije o modnem razvoju in modnih trendih stalno po direktni poti posreduje v Tržič. Tam pa se v velikem razvojnem oddelku ideje uresničijo na čevljih. Kot prvi jugoslovanski proizvajalec čevljev uveljavlja Peko CAD/CAM računalniško podprti sistepn v vsakdanjo prakso. PRILAGODLJIVI IN FLEKSIBILNI Nove tehnologije pa se uvajajo tudi na področje pisarniškega dela. Tako že nekaj časa razpolagajo z IBM — računalniškim sistemom in veliko delajo na vpeljavi tega sistema. V dveh letih bodo tako daleč, da bodo razpolagali z računalniškim sistemom, ki bo omogočal, da bodo zastopniki lahko zvečer preko telefona via akustični sklopnik posredovali svoja naročila, ki so jih preko dneva napisali. Na ta način bodo podatki že naslednji dan v tovarni na razpolago za ustrezno disponiranje. Pri vseh ukrepih in investicijah pa je potrebno v Peku vedno skrbeti za to — kot pravi Franc Jazbec — da firma kljub svoji velikosti ostane prilagodljiva in fleksibilna. Samo na tak način je možno, da Peko lahko ustrezno reagira na spremembe in povpraševanja. V tem smislu lahko tudi ocenjujemo postavitev novega proizvodnega traku, ki je bil urejen specialno za proizvodnjo ago-lepljene kvalitetne obutve. Tukaj bo stekla nova linija — LINEA P. Poleg tega je bila tudi urejena nova proizvodnja mokasinov. Direktor firme Franc Grašič je izjavil, da Peko s svojim znanjem in izkušnjami participira v deželah v razvoju. Skupaj s proizvajalcem strojev SCHON, Pirmasens je Peko sodeloval v skupnem tehnološkem projektu. V okviru le-tega so bile v letih 1981 do 1986 zgrajene tri tovarne v Alži-ru. Tovarne so locirane v krajih Frenda, El-Bayadh in Bou Saada in proizvajajo danes okoli 1,3 milijone obutve letno. Gospod Siegfried Horst na osrednji proslavi 85-letnice. OB 85-LETNEM JUBILEJU SO NAM ČESTITALI Visok jubilej — 85 let Peka odkrije skrivnost vašega poslovnega uspeha in prodora, istočasno pa razkrije dolgo, naporno pot, ki ste jo uspešno prehodili, da ste to dosegli. Iz srca vam čestitamo in želimo, da z obilo znanja, smelosti in volje dosegate zadane cilje. Iskrene čestitke z najboljšimi željami vsem delavcem — jubilantom in topla hvala za vse. SKUPŠČINA OBČINE LENART Predsednica Vida Šavli Delavci Lileta vam čestitamo ob 85-letnici obstoja ter želimo, da bi še vnaprej med seboj tako dobro sodelovali. Prav tako nas veseli, da ste uspešno organizirali že 20. šuštarsko nedeljo, za DO Lilet Franc Zorko Iskrene čestitke ob proslavi 85-letnice delovne organizacije Peko. Želimo vam mnogo uspeha v nadaljnem delu. Direktor RO »Lišto« Ivan Lešina Iskrene želje in čestitke za 85-letnico ter mnogo uspehov v nadaljnem delu vam želi Božidar Grloci Križevci Ob vašem 85-letnem jubileju firme želim vam in vašim sodelavcem vse najboljše v prihodnje, kakor tudi lepo praznovanje. Josef Schmitt Spoštovani gospod direktor Grašič, Spoštovani delavci Peka, »85 let Tovarne obutve PEKO«. Iskreno vam čestitamo za tako visoki jubilej. Ponosni smo, da smo tesno poslovno povezani s podjetjem, ki ima tako dolgo tradicijo. Upamo in želimo si, da bo naše sodelovanje v prihodnje še boljše in uspešnejše. Kot darilo ob tem jubileju vam izročam ček, katerega boste zagotovo koristno uporabili. Še enkrat iskrene čestitke. Prepričani smo, da ima Peko vse pogoje za še uspešnejšo prihodnost. Z najboljšimi željami vaš Siegfried Horst s sodelavci Ponosni smo na našo povezanost z dobrimi in predanimi ljudmi iz Peka. V preteklih sedmih letih sodelovanja so se utrdili temelji za našo prihodnost. Čestitamo Peku za 85. letnico odličnega dela in hkrati čestitamo vsem delavcem Peka, ki bodo še naprej gradili prihodnost, s takšno predanostjo kot so gradili preteklost. Mi smo z vami — delamo skupaj. Čestitka in priznanje Rockporta na marmorju. DAN DELAVCEV PEKA USPELE ŠPORTNE IGRE Dan delavcev Peka: tenis Dan delavcev Peka: namizni tenis TENIS 5. Ormož 8 točk ženske: 6. Poliuretan 7 točk 1. Komerciala 12 točk 7. DSSS 6 točk 2. DSSS 11 točk 8. Mreža 5 točk 3. Obutev II. 10 točk 9. Komerciala 4 točk moški: 10. Obutev I. 3 točk 1. DSSS 12 točk ŠAH 2. Orodjarna 11 točk 3. Obutev II. 10 točk 1. Budučnost 12 točk 4. Gumoplast 9 točk 2. DSSS 11 točk 5. Obutev I. 8 točk 3. Obutev II. 10 točk 6. Komerciala 7 točk BALINANJE STRELJANJE moški: ženske: krogov 1. Obutev II. 12 točk 1. Obutev I. 143 2. Poliuretan 11 točk 2. Benedikt 129 3. DSSS 10 točk 3. Komerciala 114 4. Obutev I. 9 točk 4. Obutev II. — 1. ekipa 106 5. Komerciala 8 točk 5. Budučnost 100 6. Gumoplast 7 točk 6. Trbovlje 62 7. Mreža 6 točk 7. Obutev II. — 2. ekipa 59 8. DSSS 57 EKIPNI VRSTNI RED 9. Ormož 37 ženske: moški: 1. Obutev II. 54 točk 1. Orodjarna - — 2.ekipa 197 2. Komerciala 47 točk 2. DSSS - 2. ekipa 176 3. DSSS 45 točk 2. Obutev II. 3. DSSS 4. Obutev I. 5. Trbovlje 6. Komerciala 7. Gumoplast 8. Budućnost 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk ODBOJKA ženske: 1. DSSS 2. Obutev II. 3. Komerciala 4. Benedikt 5. Obutev I. moški: 1. Budučnost 2. DSSS 3. Orodjarna 4. Orodjarna — 5. Komerciala 6. Gumoplast 7. Obutev 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 12 točk 11 točk 10 točk semaforji 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk Že v zgodnjem od sonca obsijanem jutru so se v Tržič pripeljali naši sodelavci in sodelavke iz Benedikta, Bu-dučnosti, Ormoža, Trbovelj in prodajaln. Prišli so, da bi z množično prireditvijo proslavili petinosemdesetletni-co Peka. Pomerili so se v kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, tenisu, malem nogometu, šahu, streljanju in balinanju. Tekmovalcem in našem praznovanju je bilo naklonjeno tudi vreme. Organizacija in izvedba tekmovanj je bila dobra, zasedena so bila vsa športna igrišča v Tržiču, saj se je tekmovanj udeležilo 750 tekmovalcev. Razglasitev rezultatov je bila na zabaviščnem prostoru na tržnici. EKIPNI REZULTATI TEKMOVANJ KEGLJANJE ženske: kegljev 1. Obutev II. — 2. ekipa 231 2. Obutev I. — 1. ekipa 217 3. Obutev I. 209 4. Ormož 192 5. DSSS - 1. ekipa 190 3. Gumoplast — 1. ekipa 136 4. Budučnost 129 5. Benedikt 126 6. Mreža 113 7. DSSS - 1. ekipa 111 8. Komerciala — 1. ekipa 109 9. Ormož 101 10. Obutev II. — 1. ekipa 92 11. Poliuretan 82 12. Obutev II. — 2. ekipa 78 13. Trbovlje 74 14. Orodjarna — 1. ekipa 73 15. Komerciala — 2. ekipa 50 16. Obutev I. 49 moški: 1. DSSS 324 2. Orodjarna 306 3. Obutev II. — 1. ekipa 290 4. Gumoplast 283 5. Budučnost 270 6. Ormož 255 7. Obutev I. 255 8. Poliuretan 242 9. Trbovlje 237 ' 10. Komerciala — 1. ekipa 232 227 205 112 11. Mreža 12. Komerciala 13. Benedikt 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 12 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 6. Budučnost 7. Komerciala 8. Mreža 9. DSSS — 3. ekipa 10. Benedikt 11. Trbovlje 12. DSSS - 2. ekipa NAMIZNI TENIS ženske: 1. Obutev II. 2. Trbovlje 3. Mreža 4. Obutev I. 5. Komerciala 6. DSSS moški: 1. Orodjarna MALI NOGOMET moški: 1. Budučnost 2. Gumoplast 3. Orodjarna 4. Obutev II. Diplome in nagrade za najboljše 4. Obutev I. 40 točk 5. Benedikt 25 točk 6. Trbovlje 22 točk 7. Mreža 16 točk 8. Budučnost 16 točk 9. Ormož 15 točk moški: 1. DSSS 83 točk 2. Obutev II. 73 točk 3. Orodjarna 66 točk 4. Gumoplast 60 točk 5. Budučnost 58 točk 6. Komerciala 44 točk 7. Obutev I. 36 točk 8. Poliuretan 26 točk 9. Ormož 20 točk 10. Mreža 20 točk 11. Trbovlje 14 točk 12. Benedikt 9 točk KONČNA UVRSTITEV 1. DSSS 128 točk 2. Obutev II. 127 točk 3. Komerciala 91 točk 4. Obutev I. 76 točk 5. Budučnost 74 točk 6. Orodjarna 66 točk 7. Gumoplast 60 točk 8. Trbovlje 36 točk 9. Mreža 36 točk 10. Ormož 35 točk 11. Benedikt 34 točk 12. Poliuretan 26 točk Po končani prireditvi so se športniki še dolgo zabavali ob prijetni glasbi ansambla Slovenij a. Planinske društvo TRŽIČ »c ob $0 letnici svetega delovanja zahvaljuje tovarni obutve _ VBKQ Jrzif , m sodelovanje m pomoč TtiTZ, 19,VI, i9$8 predsednik PRIZNANJE ZA ZASLUGE + Rdeči križ Slovenije podeljuje ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva 1953-1988 zasluge za krvodajalstvo ^ndikalni orgomzocjji' >Peko*Trne. za humano in plemenito delo, ter pomemben prispevek pri zagotavljanju krvi za sočloveka Zaposleni v naši delovni organizaciji imamo pomemben prispevek pri zagotavljanju krvi. Vsakoletnih krvodajalskih akcij se udeleži okoli 200 krvodajalcev. Ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji smo zato dobili priznanje. Naši predniki so imeli drugačen odnos do kruha, mi pa ga vržemo kar v smeti. 1903 — 1988 tovarna čevljev leta 1911 pa je začel graditi prvo slovensko tovarno čevljev. Dozidana sta bila stranska krila, srednji del pa je ostal dobrih deset let nepozidan. š 1925 leta je bila izvedena dograditev tovarne na 5 etaž. Peko je predstavljal največjo tovarno čevljev v državi, najmodernejše opremljeno podjetje, ki ni prav nič zaostajalo za vodilnimi amerikanskimi tovarnami čevljev. Zgodovina se ponavlja. Z novo serijo Linea uvajamo izdelavo moderne, modne, vrhunske obutve v majhnih butičnih serijah. Ob praznovanju jubileja 30-letnice. Skupaj je bilo zaposlenih 220 delavcev, ki so letno izdelali 126.000 parov obutve. Peter Kozina: Pogled, ki izraža odločnost in upornost. d Bilo je leta 1903. Peter Kozina, trgovec iz Dolenje vasi pri Ribnici, se je odločil za neverjetni podvig. Kljub nasprotovanju nemških veljakov je skupaj z družabnikom ustanovil podjetje za izdelavo obutve. Najprej je oskrboval obrtnike na domovih, Tovarna je bila opremljena izključno z originalnimi amerikanskimi stroji s katerimi so izdelovali specialiteto »Peko« Original' — Goodyear _ Welt čevlje in fino šivane damske čevlje. V časopisu Slovenec je bilo leta 1928 zapisano: »Za izdelavo Original — Goodyear — Welt čevljev ima na razpolago tozadevno patentirane stroje v naši državi edinole tovarna »Peko«. Goodyear čevlji predstavljajo danes višek strojne izdelave, ki popolnoma posnema ročno delo, katero se vsled nerentabilnosti vedno bolj opušča. Zunanja in notranja stran dna čevlja sta prosti teksov in žebljičkov. Znotranja stran dna čevlja je zato gladka in se vsled elastičnosti popolnoma prilagodi nogi, ki se vsled tega ne utrudi pri hoji. Čevlji ne izgubijo z nošnjo svoje oblike.« Reklamna razglednica in naročilnica. Kozina je bil neverjetno iznajdljiv pri reklamiranju izdelkov. Barvne cenike so mu tiskali v Parizu. Kozina se je zavedal, da predstavlja lastna trgovina najboljši stik s potrošnikom. Trgovina je signalizator zahtev in potreb trga hkrati pa najzanesljivejši plačnik. Poslovalnica Peko Beograd. Delovni kolektiv Peka je bil razglašen za najboljšega v slovenski predelovalni industriji, ker je imel največ udarnikov in pohvaljenih. Delavci so sami skrbeli tudi za urejenost okolice. 28. oktobra 1950 je zgodovinski datum. Tovarna je bila slovesno izročena v upravljanje delavcem. Leta 1952 je bil izdelan elaborat za razširitev in povečanje tovarne ter poslan Jugoslovanski investicijski banki v Beograd s prošnjo za posojilo. V elaboratu so bili tudi podatki: na svakih 4 muäkih radr.ika,5 ženskih radniea Druga svetovna vojna Peku ni prizanesla. Ob zlomu nemške vojske in umiku so bile izropane zaloge, strojni deli, uničen je bil arhiv, stroji pa onesposobljeni. Maj 1945. Razdejanje na dvorišču. Začetek proizvodnje v novi Jugoslaviji je bil izredno težak. Tovarna je ostala brez obratnih sredstev in surovin. Velike izgube so bile tudi v prodajni mreži. Ostalo je le devet poslovalnic. S pomočjo firme OVSG iz Dunaja so bili nabavljeni rezervni deli. Proizvodnja je bila v prvih povojnih letih enostavna, tipizirana in omejena na nekaj številk. svaki drugi Euaki radnik Je ohuxar (kalfa ili majstor) svaki drugi radnik stanuje u vlastitoj kuxi ili kuxi roditelja Ù t t ft It svaki deseti radnik stanuje u tvornixkoJ kuxi Leta 1959 je bil dograjen nov objekt kamor je bila preseljena sekalnica in montažni oddelki. Prišel je čas, ki se ga še spominjamo. Podjetje se je širilo, proizvodnja naraščala. V letu 1971 so delavci Projekta začeli gradnjo prizidka za skladišče in šivalnico. Jelko Rant (prvi z leve) in Štefko Urbanc (drugi) sta bila nekaj let sodelavca Petra Kozine. Mnogo zanimivosti, ki so šle skoraj v pozabo sta nam že povedala. Jelko Rant je opisal dogajanja (nekaj jih bomo v prihodnji številki objavili), in spomine o sodelovanju med ustanoviteljem Petrom Kozino in delavci. Dva posnetka iz istega zornega kota, vmes je le 25 let. Vsem, ki so sodelovali pri nabavi, razdelevanju in organizaciji ozimnice, posebno pa predsedniku konference 00 ZS Matjažu Hrgoviču in tajnici DPO Niki Jazbec, prisrčna in iskrena hvala. Na najboljši način so ublažili jesenske zagate pri nabavi ozimnice. delavci tozda Orodjarna Natančno pa se tudi ve, kdo sodeluje v akcijah razdelitve. To so prizadevni člani osnovne organizacije sindikata Obutev II.: Rudi Rejc, Uroš Seifert, Janez Čerin, Polde Steiner, Rudi Košir in Brane Česen. Dan delavcev Peka: dvoboji v šahu NAGRADNA UGANKA V prejšnji številki smo vam zastavili nagradno vprašanje: ob kateri obletnici je nastal posnetek Peka? Dobili smo 120 odgovorov. Pravilni odgovor je bil: posnetek je nastal ob 70 letnici. Izmed pravilnih odgovorov, ki jih je bilo 87, je Tomaž Teran — referent za VPD izžrebal naslednje dobitnike: 2500 din — Vili Aljančič, 521 2000 din — Gabrijel Marija, 550 1500 din — Kralj Marija, 512/3 NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko pa smo dobili 84 rešitev. Nagrade je izžrebala Valentina Oman. Dobili pa so jih: 1. Ksenija Bajd, 501 2. Vera Debelak, 600 3. Ivanka Hvalica, upokojenka 4. Dragan Maturič, 200 r \ v ~~ J Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 510 sekalnice najlepše zahvaljujem za darilo. Želim vam še mnogo delavnih uspehov ter osebne sreče. Anton Praprotnik SLIKARSKA RAZSTAVA V recepciji so bila od 6. do 15. septembra na ogled slikarska dela vojaka VLADIMIRJA SAVIČA iz karavle »Srečka Perhavca« v Jelendolu. Zadrževana likovna strast pri mladem umetniku je izbruhnila skoraj pred koncem odsluženja vojaškega roka. V zadnjih dveh mesecih je nastalo nešteto portretov v risbi s svinčnikom in več oljnih podob v katerih izraža bogat likovni talent. O razstavi je profesor Janez Šter zapisal: Vlado obeta mnogo: če se naša pota ne bodo razšla, bomo o njem v Tržiču še slišali. Tu je od risarja stenčasov prvič po dolgem času dobil stik s staro ljubeznijo. Otrdele prste si je spet zmehčal z ljubečo grafično črto na belini, barve so mu osvežile spomin na poklicna nagnjenja. Morda ne toliko v smislu nastalih del, ga bo toliko bolj vzpodbujala misel, da je nekoč, v zelo pomembnem času svojega osebnega in umetnostnega zorenja srečal ljudi s posluhom za njegovo »bohemščino« ! IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Polona Žugič iz osnovne šole v Bistrici je opisala delo v čevljarskem krožku in zaključek v tovarni. O ČEVLJARSKEM KROŽKU V začetku šolskega leta smo se učenci naše šole morali odločiti za interesne dejavnosti. Moje interesne dejavnosti so bile čevljarski, literarno-novinarski in šiviljski krožek. Te krožke sem obiskovala redno. Najbolj me je navduševal čevljarski krožek. Pred leti je bil mentor moj oče, zato me je ta krožek še bolj spodbujal k delu. Pri krožku smo izdelovali različne izdelke iz usnja. Lepili smo lepljenke in risali čevlje. Kar hudo nam je bilo, ko smo se morali posloviti od krožka in tovarišice, ki nas je naučila veliko novega o modeliranju čevljev. Pa vseeno se nismo videli zadnjič. Ponovno smo se videli 16. maja, ko smo prišli na ogled razstave in tovarne Peko. Na ogled razstave in tovarne so prišli tudi učenci z Grajzerjeve in šole Kokrškega odreda. Po ogledu razstave še nisem vedela, da je moja risba nagrajena. Kmalu je postalo vse jasno. Najprej sta nam tovarišica Meglič in tovariš Serpan povedala nekaj o tovarni, nato pa je tovariš Pavel Roblek podelil priznanja nagrajenih risb. Kmalu je poklical tudi moje ime. Gotovo sem dobila rdečico, ker sem kar nepričakovano dobila priznanje. Tega priznanja sem se zelo razveselila. Po podeleitvi priznanj smo si odšli ogledat tovarno. Za tem sem se zadovoljna odpravila domov, kjer sem staršem povedala prijetno presenečenje. Zahvaljujem se vsem sodelavcem oddelka 501, kakor tudi oddelkom razvoja, za nepozabno darilo ob odhodu v pokoj. Zelo pa mi je žal tistih sodelavcev, ki se niso mogli udeležiti poslovilnega srečanja, ki sva ga pripravila z Jakom Valjavcem. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Jure Zupan Ob boleči izgubi moje drage mami BARBI ERJAVEC se najlepše zahvaljujem sodelavkam šivalnice 512/5 za denarno pomoč in izrečena sožalja. žalujoča hčerka Dani z družino Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta VINKA PERKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 512/3 za denarno pomoč in izražena sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ivanka Perko Ob smrti dragega očeta LABODA MARKOVIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem finančnega sektorja za izrečena sožalja in denarno pomoč Bonja Perko z družino Zakaj kruta usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena? Iz naše sredine nam je iztrgala mlado življenje našega sina in brata FRANCIJA ŠKRJANCA. Zahvaljujemo se delovni organizaciji tovarne Peko, njegovim sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 512/6 za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo, mnogo prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči Škrjančevi Ob smrti našega očeta in starega očeta FRANCA HLADNIKA se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje vsem sodelavcem TOZD Komerciala, vodstvu DO Peko in ostalim sodelavcem DO Peko. Še enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči sin Niko Hladnik z družino Ob izgubi brata FRANCA ŽABKARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz nabavnega sektorja za denarno pomoč in izražena sožalja. Alojz Žabkar POSEBNA PONUDBA V jubilejnem letu smo dobili tudi novo poslovalnico. Bled je pridobil novo modno hišo, kjer prodajajo svoje izdelke tekstilna in usnjarska industrija. Na Mlinem pri Bledu so bile včasih dvorske garaže. Stavbo so preuredili, nosilka projekta je bila Almira iz Radovljice. Modna hiša Pristava je z ekskluzivno ponudbo obogatila turistično ponudbo Bleda. Že v prvih dveh mesecih so prodali več kot je bilo načrtovano. Kako so turisti sprejeli ponudbo pa nam bo prihodnjič povedal poslovodja Matjaž Jekovec. Posebna pozornost je posvečena ponudbi narjem pa vemo, da ni še nihče obogatel, težko je celo preživel. Kar je skupnega se nam ne zdi škoda. Če bi na delovnem mestu ravnali tako kot doma, verjemite da bi nam bilo lažje in ne bi bili na repu slovenskega povprečja. Pustimo doma goreti vse žarnice, prižgemo električno pečico čim je jutro le za stopinjo hladnejše? Verjetno ne, ker vemo, da ostanejo sledovi na števcu. Pustimo odprt radiator, okno pa odpremo? Tudi tako ne delamo doma ker je kurjava draga in gre samo iz našega žepa. Niso naši pogovori na službenem telefonu nekoliko daljši? Saj se to v tako velikem znesku kot ga plačuje tovarna skoraj ne pozna. Še Ibi lahko naštevali: V dopolnilne plane smo zapisali: — znižati zaloge tako, da se čim več materiala uporabi v proizvodnji — doseči boljši izkoristek pri materialih — pri stroških režijskega materiala opozarjati drug drugega na gospodarno ravnanje — ugotavljamo, da je režije preveč. Ali ne bi bile lahko naloge opravljene izredno kvalitetno in pravočasno? Napovedali smo FRONTNI NAPAD NA STROŠKE. Vsak predlog zmanjšanja stroškov bo dobrodošel. O tem naj bi razmišljal vsak član kolektiva. Prihodnjič: KAKO SO SE S STROŠKI POPADLI V BUDUĆNOSTI? TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TOURIST OFFICE 64290 TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TEL. (064) 30-473 POSTNI PREDAL 49 SLOVENIJA-JUGOSLAVIJA Spoštovani ! Največja tržiška turistočno-etnografska prireditev "XX ŠUŠTARSKA NELJA", je po oceni mnogih poznavalcev podobnih turističnih prireditev - uspela! Tržič je ponovno privabil preko 60.000 obiskovalcev, željnih na le ugodnega nakupa na številnih stojnicah, ampak tudi videti in slišati, kaj smo jim v Tržiču poleg sejma še pripravili. Hoteli so videti, kako Tržič z okolico izgleda na praznični dan. Za tako izoblikovano turistično ponudbo, ki smo jo dali to pot, je mnogo zaslužnih, tako pod*jetij, obrtnikov, društev, posameznih služb in posameznikov. STROSKE BO LE TREBA ZMANJŠATI Pri oceni in obračunih poslovanja vedno znova ugotavljamo, da so stroški preveliki. V dopolnilnih planih, sprejeti so bili na skupnem delavskem svetu, smo zapisali, da stroške moramo zmanjšati. Za minulo obdobje ugotavljamo da področja zniževanja stroškov ne obvladamo. Rezultati so vzpodbudni le v tozdu Budu-čnost. Če hočemo biti uspešni moramo izvesti frontni napad na stroške. KAKO? Stroški so nižji z dvigom produktivnosti, z organizirano, dobro in pravočasno pripravo proizvodnje. Prav na tem področju so možnosti še velike. Zastrašujoče številke kažejo stroški režijskega materiala. Največ se da prihraniti pri stroških kapitala. Zlati časi so za nami. Predolgo smo se slepili in iz vreče jemali več kot dajali. Ko je porabljena tudi »obvezna« rezerva se je treba sposoditi. S posojenim de- Vsem, ki ste storili mnogo, da je Tržič ponovno zablestel - iskrena hvala, s prošnjo - sodelujte tudi v prihodnje. Lep pozdrav! V" z Turistično društvo Tržič čevljar S Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.