DEMOKRACIJA Za človeka je nujno potrebno, da se prepriča o obstoju Boga, ni pa potrebno, da to dokaže. Nemški filozof EMMANVEL KANT Leto XVI. - Štev. 24 Trst-Gorica, 22 decembra 1962 Izhaja 1. in 15. v mesecu OB PETNAJSTLETNICI NATO Vprašanje atomske obrambe Pariški sestanek vojaških predstavnikov držav, ki so včlanjene v NATO. Pomembna naloga severno-atlantske obrambne organizacije za ohranitev miru na tem delu sveta. Različni pogledi zaveznikov o vprašanju atomske obrambe. Glavni problem, s katerim se bavijo predstavniki držav, ki so včlanjene v NATO je vprašanje atomske obrambe. Težnje nekaterih predstavnikov so tako ekstremistične, da ne vidimo možnosti, da bi lahko prišlo do kompromisa. Celo na političnem polju so si gledanja različna, kakor različno tolmačijo nauk kubrn ske krize. Kljub temu, da Rusk stalno ponavlja, da se Kennedy in Hruščov nista izmenjala pogledov med kubansko krizo o drugih perečih vprašanjih, ostaja dvom med ostalimi predstavniki. Najvažnejše je vprašanje razdelitve razpolaganja in odgovornosti nad atomsko obrambo. Do sedaj so Američani upravljali nad 97% kontrole nad atomskim o-rožjem. Glavni cilj organizacije NATO je ohranitev miru in vzpostavitev vojaške sile, ki bi se v primeru napada lahko postavila po robu sovražniku. Namen severno-atlantske obrambne organizacije pa je tudi v tem, da predstavlja protiutež državam, ki so včlanjene v varšavski sporazum. Zgodovina nas uči, da ni grozila vojna nevarnost le v trenutku, ko se politična,in istočasno tudi vojaška tehnica ni nagibala v korist tega ali onega nasprotnika. V vojaškem pogledu bi Združene države verjetno lahko porazile sovražnika brez evropske pomoči, čeprav bi jih zmaga težko stala. Vendar- pa ne bi mogle računati na gotovo zmago v vojni, ki bi se bojevala s tradicionalnim orožjem brez sodelovanja evropskih zaveznikov. Prav tako ne bodo mogle Združene države preprečiti »vročo« vojno in zmagati v »hladni« brez evropske pomoči. Atlantskega zavezništva pa ne bo moč ohraniti, če bodo ZDA še naprej hotele imeti pod nadzorstvom atomsko silo. Po mnenju nekaterih so Američani napravili napako, ko so presoiali takoim«--novano »evropsko vojsko« in verjetno bi se motili tudi sedaj, če mislijo, da se bo Velika Britanija lahko pridružila Skupnemu evropskemu tržišču ne da bi plačala »atomsko ceno«. Prav tako pa se tudi motijo, če mislijo, da bodo evropske države še vnaprej slepo zaupale ameriški upravičenosti pri kontroliranju atomske sile. Zgodilo se je, da so Američani preklicali svojo obljubo, po kateri bi dali Veliki Britaniji na razpolago izstrelke vrste »Skybolt«, ker Washington noče, da bi Angleži razpolagali z lastno atomsko silo. Isto pa velja seveda tudi za Francijo. Anglija je pripravljena dati evropskim zaveznikom na razpolago formule, ki so jih pretežno dobili od Američanov v zameno za vstop v Skupno evropsko tržišče. Tako je bilo ameriško gledanje na »evropsko vojsko« še do nedavnega. Dean Rusk je prišel na pariške pogovore z novimi predlogi, ki prikazujejo, da je Wa-shington spremenil svoje mnenje. Združene države ne gledajo na atomsko silo kot na monopol, ki ga imajo samo one pravico uporabljati, ko se jim zdi primerno, pač pa so mnenja, da morajo pri kontroli sodelovati tudi evropski zavezniki. Vprašanje je torej postavljeno na novo podlago. Združene države bodo dale evropskim zaveznikom garancijo za upravljanje dela atomske sile, ki je razporejena Skupna slovenska lista Seli vsem volivcem, simpatizerjem in dobrotnikom vesele božične praznike. Svet SSL na evropskih tleh, Francija in Velika Britanija pa bosta v zameno dale organiza-: clji NATO del lastne atomske sile. To: razmerje naj bi veljalo za celotno dobo zavezništva, ki bi se na ta način še okrepilo. Na ta način bi se tri velesile: »velika« Amerika in »male« Velika Britanija ter Francija sporazumele in bi vsaka ohranila Velik del kontrole nad lastno atomsko silo. Sele kasneje, ko bi prižel večstranski glavni vojaški stan dobro delovati, bi se evropski atomski sili lahko odpovedale lastnemu jedrskemu orožju. S tem bi prišli do važne točke enakosti državnih poglavarjev Združenih držav, Velike Britanije in Francije, ki že imajo boljšo ali Slab-' šo atomsko oborožitev, Italije in Zapadite fcemčtje tef ostalih eiahic NATO-a, ki sq fcrez lastne atomske sile. Atlantskega zavezništva si v modernem iasu ne moremo zamišljati in to je mne- nje, ki prevladuje na tej in na oni strani Atlantskega oceana, kot več člansko organizacijo z enostransko kontrolo nad najvažnejšo obrambno silo. Tak položaj je možen samo v dveh slučajih in sicer v nenormalnih časih po vojni, ko so bile evropske države ekonomsko in morda tudi politično razkrojene in razdejane. Treba je bilo odločne volje ene same države, ki si je lahko prevzela na breme vso rri-govornost in ki je bila ekonomsko dovolj močna, da je lahko dajala atomskim znan-s*venikom na razpolago velike vsote denarja za študiran je in izpolnjevanje vo-jaškin atomskih naprav. To Jelo je bilo v veliko korist vsega svobodnega del-t in voIH;-!! ameriških napori-v Evmpi r.e r.ve sedaj pozabiti. Toda po sedemnajstih letih sta si Francija in Velika Britanija opomogli in si ustvarili lastno, čeravno šibko atomsko orožje. Kljub temu pa je sedaj potrebno enakovredno sodelovanje med zavezniškimi državami. Po drugi strani pa je enostranska kontrola v več članski organizacija v normalnem položaju dovoljena v totalitarnih državah, kjer na primer Sovjetska zveza vedri in oblači nad svojimi satelite, katere ne vpraša niti za najmanjši svet. Čeprav obeh primerov ne moremo postavljati v zvezo pa moramo svobodni svet tudi na tem področju pokazati in dokazati svojo demokratičnost. OJesel božič vsem Slovencem 1 t Božične misli Iz leta v leto se pripravljamo v zadnji polovici decembra na božični čas v upanju, da se bodo končno le uresničile v vsej svoji močnosti besede angela: »Mir ljudem na zemlji!« Praznično bo; žično vzdušje nas napolni z upanjem, da se bodo državniki širom po svetu dogovorili o najkočljU vejših vprašanjih in zagotovili zemljanom dokončem mir., Razburljivi dogodki letošnje: ga poletja so za nami, kubansko vprašanje je rešeno. Dobra vo: Ija, ki so jo prikazali voditelji največjih svetovnih držav je obs veljala. Vendar ostajajo odprta še številna vprašanja. Kakšno naj bi bilo božično da: rilo, ki si ga želijo vsi narodi sveta? Morda je ta želja edina, ki je skupna vsem, od Alaske in Sibirije do Antarktike. Upanje po pomiritvi je še vedno globoko zakoreninjeno v dušah, kljub številnim razočaranjem, ki smo - "n Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim somišljenikov, prijateljem in simpatizerjem. SDZ V TRSTU J Lesorez O. Gaspariji jih bili deležni v preteklosti. Ne pomagajo nam velike socialne pridobitve, tehnični napredek, medicinska znanost, če se v istem hipu zavedamo, da je do: volj le en sam gumb, ki lahko Zasedanje Vrhovnega Sovjeta Na zasedanju Vrhovnega Sovjeta je Ni-kita Hruščov obrazložil pred dobrim tednom gledanje sovjetske vlade na razvoj mednarodne politike. Poleg govornika so sedeli tudi Tito in Rankovič, ki sta na obisku v Sovjetiji ter vodja kubanske ekonomske delegacije Rodriguez. Govor sovjetskega prvaka je zelo važen, saj ie prikazal zaključke, ki jih je partija potegnila v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki. Govor Hruščova bi lahko razčlenili na šest točk, v katerih se je dotaknil vseh spornih vprašanj med obema blokoma. ZSSR in obrambna meja »Sovjetski narodi«, je pričel Hruščov. »so morali trdo delati, da so si izdelali mogočno obrambno napravo. Lahko rečemo, da smo si znali ustvariti najmočnejše orožje od atomskih in vodikovih bomb do radiovodenih izstrelkov. Na ta način bomo preprečili vsak možen napad na naše ozemlje in istočasno porušili sovražna oporišča in tovame, ki izdelujejo napadalno orožje.« Nato je sovjetski1 prvak prikazal »ameriške napadalne načrte« proti Kubi. Pretekle jeseni se je položaj zaostril, tako, da je Kuba bila prisiljena prositi Sovjetsko zvezo za vojaško pomoč. ZSSR je ustregla Kubancev in prišlo je1 do sporazuma, potom katerega so Sovjeti poslali na otok količino radiovodenih iztrelkov, ki naj bi »služili v obrambne namene«. »Ko je prišla kubanska kriza v akutna startje so se Sovjetska zveza in države članice varšavskega sporazuma pHpravi-Ie na vojno. Sovjeti so s svoje strani pripravili vse balistične izstrelke, ki bi vj hipu lahko sprožile napad«. Kubahsko vprašanje Nato je sovjetski vodja izjavil, da j< bir kancler Adenauer med najvnetejšimi zagovorniki nekompromisne rešitve kubanskega vprašanja. Zahodno nemški kan-j cler »se ni nikdp odpovedal želji po po- vračilnih ukrepih«. Hruščov je zagotovil, da je moskovska vlada, ko je poslala na Kubo manjše število raket, vseeno obvarovala mejo z Nemčijo. »Rakete, ki smo jih prepeljali s Kube, smo sedaj namerili na Zahodno Nemčijo, ker moramo zagotoviti varnost teh meja.« »Ce ne bi Sovjetska zveza pri kubanski krizi zavzela pomirjevalnega stališča bi prišlo do razdora, ki ga ne bi bilo moč popraviti. Sovjetska zveza je napravila korak k zbližanju. sedaj pa je ugoden trenutek, da postavimo na papir sporazum do katerega smo prišli pri pogajanjih s Kennedyjem«. Polemika s Homeom V nadaljevanju svojega govora je Hru-ščev pričel s polemiko z angleškim zunanjim ministrom Homeom. Home je namreč izjavil že pred časom, da bi se Sovjetska zveza morala učiti iz nauka, ki ji ga je dal razvoj kubanske krize. »Mi se vedno učimo«, je dejal Hruščov, »iz vseh političnih dogodkov. Radi pa bi opozorili Veliko Britanijo, da bi se podobna kriza lahko zaključila s popolnim uničenjem britanskega otočja in njenih zaveznikov. Združene države se ponašajo z atomskimi podmornicami, ki lahko spuščajo radiovodene izstrelke. Toda tudi Sovjetska zveza razpolaga s številnim orožjem. Zahodnjaki^ naj pomnijo, da bi se jim v primeru napada na Kubo zgodilo isto kot Hitlerju in podobnim barbar jem. Ce imajo zahodni narodi, v rokah lopato^ s katero bi lahko pokopali nas in naše, izstrelke, naj pomislijo, da imamo podobno lopato tudi mi.« ZSSR In Rdeča Kitajska Kot običajno ni Hruščev tudi tokrat napadel Hdeče Kitajske posredno. Poslužil se je raje Albancev. »Z zmerjanjem proti; komunistični partiji Sovjetske zveze, na-i padajo Albanci svojo mater. Glavni namen »dogmatikov« je v tem, da bi pripra-vilt Sovjetsko ivezo in Zdrtrfene države v atomsko vojno, kar se pravi v novo in strašnejšo svetovno vojno.« Tajnik sovjetske komunistične partije je nato omenil kitajsko definicijo, po kateri so Združene države »papirnati tiger«. Ta tiger, je dejal Hruščov pa ima atomske zobe. Istočasno pa je očital Rdečim Kitajcem, da so v Macaou in Honkongu dali precejšnje koncesije imperialistom »Ultrarevolucionarji bi radi spravili ZSSR v vojno, toda pri tem pozabljajo, da bi milijoni in milijoni ljudi izgubili življenje, čeprav bi končno Sovjetska zveza zmagala. Naši državljani se še dobro spominjajo druge svetovne vojne in si podobnih spopadov ne želijo več.« Tudi Trotsky se je imenoval za marksista, klub temu, da se je o njem zgodovina že izjasnila. Moderni dogmatisti pa odločno spominjajo na Trotskyja in njegove dogme.« Berlin Ko je omenil nemško vprašanje je ponovil predlog, po katerem naj bi zavezniške čete v zahodnem Berlinu zamenjali oddelki vojaštva Organizacije združenih narodov. Ce se bodo zahodnjaki še nadalje upirali podpisu skupne mirovne pogodbe, bo Sovjetska zveza prisiljena podpisati ločeno pogodbo. Moskovska vlada si ne želi tega koraka, vendar pa ima »tudi potrpežljivost svoje meje«. Hru8čev; in Tito Nato je sovjetski ministrski predsednik podal pozitivno oceno o Jugoslaviji, o kateri je »nemogoče zatrjevati, da ne bi spadala med - socialistične države«. Ob tej priložnosti so govornika prisotni nagradili s ploskanjem, ki pa ni izražalo tolikšnega, navdušenja,, kot. tedaj« ko je Hruščov govoril o Kubi. Moskovski vodja- je .aakljudil, -svoj nat} dve uri dolg govor z zatrdilom, da se bo Sovjetska zv*za vojaško pripravila in .utrjevala vse dot el j; dokler ne bo prišlo do rešitve najtežnjih svetovnih vprašanj. povzroči atomsko vojno, kar prav gotovo predstavlja konec človeštva. Vsi, od preprostih ljudi, do znanstvenih in državnikov, se morajo ob vsaki priliki in v vsa: kem. trenutku zavedati glavnega življenjskega cilja in moralnega navodila: ohraniti mir na svetu. Morda se bo ta cilj zdel marsU komu, da je za božični čas pre: več materialističen. Toda pomi: sliti moramo, da bomo samo v miru lahko posvetili svoje misli višjem ciljem. Najprej si mora= mo zagotoviti mirno življenje, kajti prva človekova dolžnost je težnja po samoohranitvi. Ko se nam ne bo treba več bati za živ: l jen je, ko nad nami ne bo visel Damoklejev meč : atomskega spopada, tedaj bomo posvetili svoje sile razglabljanju višjih resr.ic. Zavedati pa se moramo, da nam tehnične pridobitve ne sme: jo biti cilj, pač pa sredstvo, da se povzpemo na še višjo kulturno raven. V teku zadnjih stoletij je človeštvo napravilo velike kora: ke na vseh področjih eksaktne vede. Toda kulturna raven je ostala skoraj na isti stopnji. Voj: ne in prepiri so zajeli v večjem obsegu vse človeštvo. Ljudje ni? so imeli časa, da bi se posvetili razmišljevanju resnic, boriti so se morali za obstoj. Lahko bi bi: /o tej trditvi ugovarjati z dejsts vom, da se je tudi kultura v te: kom zadnjih stoletji zmodernu zirala in zajela širše plasti človeštva. Res je, da se je analfabet tizem po raznih državah zmanj= šal, vedno večje število ljudi be: re knjige, se izobražuje, toda s~č~ na kultura, ljubezen sta ostala na isti stopnji. Od trenutka, ko je krščaiistvo utisnilo zgodovini človeštva svoj pečat, ko je postavila za razmer-je med ljudmi ljubezen do bliž: njega, ni človeštvo nikakor po: stalo popolno. V dvatisoč letih smo se naučili boriti se z atom: skim orožjem, toda čut ljubezni do brata, do sestre ni napravil sorazmerna koraka s tehničnim napredkom. S^mo od sebe se nam pojavi vprašanje v napredku? Človešt* vo ni imelo časa, da bi se izbolj: šalo. Nenehni spopadi, sovraštvo ni dovoljevalo, da bi se človeko: va moralna plat izboljšala. Edi* no v božičnem času se spomni: mo na nauke, ki nam jih je vtis: nil učlovečeni Bog. V človeko* vem srcu mora zavladati želja r a OJesele božične praznike želita vsem naročnikom, čitateljem, sodelavcem in oglaševalcem uredništvo in uprava Demokracije po prerojenju duševnega živi je: nja. Cilj, ki ga bomo samo v mi* ru lahko dosegli, nam ne sme samo enkrat na letu presuniti srce in nas napolniti z upanjem-lz dneva v dan moramo imeti pred očmi rojstvo Božje, da nas bo sveto vzdušje, božične noči spremljalo, skozi vse življenje. Bog daj, da, bi .letošnji božič resnično prinesel na svet, kakor tudi v srca ljudi pravi mir. Leto XVI. - Stev. 24 Kriza v italijanski vladi? Zgleda, da ne bo prišlo do vladne krize, o kateri je bilov prejšnjih tednih veliko govora. Nasprotovanje med demokristjani in socialisti pri vprašanju regionalnih zakonov. Zgleda, da bo prišlo med obema strankama do kompromisa, saj je opazit' na obeh straneh dobro voljo. Opaziti pa je tudi številne posrednike, ki želijo urediti spor med strankama. Socialistični vodja Nenni in demokristjanski tajnik Moro sta se sestala, da bi preučila vprašanje. Kot znano so socialisti zahtevali, da bi se najprej govorilo o volilnem zakonu, medtem ko je vlada mnenja, da je treba najprej rešiti finančna vprašanja, kar narekuje tudi zdrava pamet. Tako mnenje zagovarja tudi proračunski minister La Malfa, ki je v svojem govoru v Bologni dejal, da namerava vlada prositi večino, naj ne predstavi v parlamentu zakonskega osnutka o volilnem zakonu, da bi se parlamentarni potek o pokrajinah ne zavlekel predolgo. O problemu volilnega zakona, ki naj bi ga preučili kazneje niso do sedaj še povedali, kdaj ga bodo predstavili v parlamentu. Govora pa je bilo o času, v katerem bi prišlo do regionalnih volitev na vsem republiškem ozemlju. Sestavili so tudi volilni koledar. Znano je, da bodo spomladi leta 1963 volitve za novi parlament, medtem ko so za jesen 1964 predvidene občinske volitve. Ce bi torej izglasovali še zakon o regionalnih volitvah bi morali volilni upravičenči dvakrat v enem letu na volišča. Torej bi lahko govorili o regionalnih volitvah komaj leta 1965. Ta datum pa je za socialiste prekasen. O tem vprašanju se morajo torej predstavniki vladne večine pomeniti in naiti kompromis, ki naj zadovoli vse. Lahko bi se zgodilo, da bi se predstavniki zmenili za naslednjo rešitev: volivci naj bi istočasno oddali svoj glas za provincialne in regionalne volitve. Rešitev vprašanja zgleda v prvem trenutku precej težavna. Toda pred očmi moramo imeti, da so socialisti postavili svoje predloge in zahteve zgolj iz programskega in ne nujnega stališča. Prav zaradi tega je možno, da se razgovori med predstavniki strank, ki podpirajo vlado levega centra ne bodo zagozdili. Vladne stranke so medtem že premostile vprašanje senata. Kot znano so predvidevali, da bo senat odobril pred 21. decembrom v drugem branju zakon, ki reformira omejeno vejo parlamenta. Med drugim je tudi skrajšana poslovna doba senata od šestih na pet let. S tem se bo Božični glas zvonov naj vlije v duše vseh Slovencev - doma in po svetu - obilo pravega miru, da bomo tako šli radostnih src v novo leto 1963, ki naj vsem prinese mnogo sreče in zadovoljstva! AKADEMSKI KLUB V GORICI razdobje izenačilo s poslovanjem poslanske zbornice. Cim bo zakon sprejet, bo moral predsednik republike razpustiti oba doma parlamenta. S tem pa bi se skrajšala poslovna doba vlade levega centra. Dogovorili so se torej, da bo senat izglasoval omenjeni popravek še pred božičem, vendar pa bodo o njem govorili v poslanski zbornici komaj januarja ali februarja, to se pravi za izglasovanjem posebnega štatuta, ki ustanavlja Furlanijo-Julijsko krajino. Ta zakon pa bo drugič prebran v parlamentu po 25. januarju. Parlament bo zaradi tega posloval še najmanj ves februar, volitev pa ne bo moč sklicati pred koncem aprila ali -/ četka maja. Na ta način so vladi zagotovili še nekaj časa za poslovanje, če ne bo prišlo do krize in se štiri vladne stranke ne bodo sporazumele o regionalnih zakonih. Na vsak način pa ostajajo prospekti-ve za kompromis v tem trenutku pozitivne, ker zgleda, da se bo vprašanje dalo urediti. Skrb naših svetovalcev za mesto in okolico P retekli mesec so naši občinski svetovalci izročili občinskemu odboru precej dolg seznam javnih del, ki bi jih bilo tre- ba prihodnje leto izvršiti v mestu in okoliških vaseh. Važnejša dela, ki bi jih bilo treba napraviti v mestu so naslednja: asfaltiranje ulic Brigata Etna; Antonini, Galvani, Fer-raris, Tominz, Cappella in Vicolo del Mo-lino, zgraditev strehe nad celotnim trgom za na debelo, pokritje severnega dela Kor-na, postavitev dveh javnih tehnic in ustanovitev tovarne za predelavo odpadkov v biološko gnojilo. Za okoliške vasi pa bi bilo posebno potrebno, da se v celoti okrepi javna razsvetljava in da se asfaltirajo ulice Tabai, Cavalleggeri Lodi, Reggimento Piemonte Reale in Monte Sabotino v Standrežu, ulice Pozzo, Attimis in Brigata Treviso v Podgori, cesta, ki iz Pevme vodi proti St. Mavru in cesta skozi Grojno proti Stever-janu. SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA v Gorici J vošči vsem sodelavcem in somišljenikom blago-slovjen božič in srečno novo leto v upanju, da bodo tudi v bodoče lahko skupno in uspešno delali za uveljavljanje pravic Slovencev in demokratičnih načel. MARIJANA KOKALJEVA Božična Minilo je dolgih šest let. Vasilija je prišla iz zapora in se vrnila v tovarno. Enakomerno, neumorno, hladnokrvno in brez zanimanja je opravljala delo in cepila ure prostosti s tihim premišljevanjem. Tudi v njeni duši so vstajale podobe in v teh podobah je bila zdaj groza, zdaj sanje nebeškolepe. In čutila je kakor nikdar, da je samo mrtva točka v življenja polni okolici... Ni klela, pa tudi molila ni, izživela je bila svoje veselje v kaznilnici. Same morilke, zločinke so ji bile tovarišice, četudi je njena duša krvavela po lepi besedi, tako lepi, kakor so bile okoli nje molčeče planine... Nemo so se vlekla leta mimo nje in danes stoji zopet v svetu, v prostosti, a kaj ji vse, kc je pustila v zidovju svojo zadnjo popev-ku. Uboge so deklice, ki same tavajo med tolikimi ljudmi in stradajo dobre besede... Tudi nad planine se je bil nakopičil sneg in mraz je bil udušil studenčkovo šepetanje. Vasilija je prišla rano z dela. Nikogar ni bilo doma in šla je v mesto. Njena duševna otrplost jo je bila nenadoma zapustila in postala žalostna. Veseli ljudje, zaviti v kožuhe in baržu-ne, so hiteli mimo nje. Skrivosnt je vela iz njih, skrivnost pričakovanja. Nocoj je je bil božični večer in vsako še tako revno srce je drhtelo, srečneje, le za njeno so odbile urice... Debela solza ji je priigrala iz oči, polzela ji po licu naizdol, spolzela je na tla in se poljubila z nebeško solzo snežinko. Ona je stala med hitečimi ljudmi. Suvali so jo semintja, omahovala je med IZ GORICE IN OKOLICE 0 zadnji seji občinskege sveta Po seji z dne 7. t.m. ko sta prišla na dnevni red vprašanje glasbene šole in pravilnik za podeljevanje podpor srednješolcem se je občinski svet sestal še dvakrat, in sicer v sredo 12. -in v petek 14. t.m. Prvega dne bi bili morali razpravljati tudi o novi pogodbi med občino in ustanovo INGIC, ki skrbi za pobiranje trošarine, toda po odbornikovem poročilu sta socialdemokratska odbornika izjavila, da izstopata iz odbora, ker niso hoteli demokrščani privoliti na njih predlog, naj od prihodnjega leta dalje pobira trošarino sama občina. Komunisti so tedaj zahtevali, naj se o odstopu socialdemokratskih odbornikov takoj razpravlja, večina pa sa se je izrekla za odložitev seje, da bi se medtem skušal poravnati nastali spor. A ker ni prišlo do razčiščenja, so na naslednji seji svetovalci vse levice in vse desnice zahtevali, da se razpravlja najprej o odstopu socialdemokratskih odbornikov. V nasprotju s temi pa je dr. Sfiligoj v imenu slovenskih svetovalcev izrazil prepričanje, da je še mogoče rešiti spor med KD in PSDI, in predlagal zato, naj se takoj preide k razpravi o ustanovi INGIC. Njegov predlog je obveljal kljub divjemu nasprotovanju komunistov in občinski svet je mogel nadaljevati v sredo prekinjeno delo. Po dolgi razpravi, med katero je vsaka skupina pojasnila, zakaj je za odborov Letošnje noposti sejma sv. flmdreja Od dne 1. do 8. je bil v našem mestu tradicionalni sejem sv. Andreja, ki pa se je letos predstavil z marsikatero novostjo. Občinska uprava, ki je prevzela nalogo, da priredi letošnji sejem, je namreč poskrbela tudi na nekatere razstave, ki so povsem uspele in se bodo potemtakem prav gotovo nadaljevale v prihodnjih letih. Tako si je občinstvo lahko ogledalo v telovadnih dvoranah UGG na Trgu Bat-tisti razstavo obrtnih in industrijskih izdelkov, v dvorani Trgovske zbornice v ulici Diaz pa razstavo umetniških izdelkov, in si s tem ustvarilo precej jasno sliko o vsem, kar lahko nudi domačim in tujim trgom naša pokrajina. Ker se letos obhaja stoletnica italijanskih pošt, so prireditelji smatrali za u-mestno, da se povabijo k sodelovanju tukajšnji filatelisti. Ti so se vabilu odzvali in omogočili, da je bila v prostorih poleg občinske sejne dvorane lično opremljena filatelistična razstava. In v okviru razstav moramo omeniti še razstavo kme-tajskih strojev na trgu za na debelo in razstave) vina. Slednja pa ne predstavlja nikake novosti, ker So za prijatelje rujne kapljice poskrbeli tudi. prejšnja leta. Kot nekak zaključek sejma pa je bilo od 7. do 9. t.m. v prostorih UGG »Prvo deželno tekmovanje pevskih zborov«. Tekmovanja se je udeležilo trinajst zborov, in sicer šest moških in sedem mešanih zborov. Zadnji večer je izven tekmoya-nja nastopil še zfcor tukajšnjih uMobolnih, ki ga vodi’ naš rojak gospod 'France Valentinčič mil’Izid tekmovanja je-nasled-. nji: prvo nagrado.za .moške zbore so podelili zboru »G. Verdi« iz Ronk, drugo zboni »E. Solvay« iz Tržiča ip tretjo zboru >^A. Illersberg« iz Trsta; tVije najboljši mešani zbori pa sp kplL po’’ vr^ti ezbor »G. Tartini« iz Irltg, Ifcibr jtMjjpt^pio« tudiiiz Trsta in Cerkveni zbor s TrdVmka, ki ga vodi kaplan g. Stanko Jericijo.i Tdkso bile v .glavni obrisih novoeti- letošnjega sejma sv. Andreja. O njih so na dolgo in široko poročali vsi tukajšnji listi in se seveda tudi pohvalno izražali. Nekaj pa so vendar prezrli, ne vemo, ali hote ali nehote, in sicer, da je pobuda za vse to prišla iz slovenskih vrst. Nihče ni namreč niti z besedico omenil, da so zamisel o revalorizaciji tradicionalnega sejma, ki je v zadnjih letih nekam šepal, že lansko leto sprožili prav naši trije občinski svetovalci v posebnem pismu, ki so . ga poslali županu in občinskemu odboru. Podelit«« Štipendij dijakom Kakor naši čitatelji že vedo, je Prosvetno ministrstvo razpisalo letos natečaj za podelitev štipendij dijakom srednjih šol. Natečaja so se udeležili tudi nekateri dijaki slovenskih srednjih šol. Komisija, ki j.e pregladala njih naloge, je določila, da se za letos dodeli štipendija v znesku 60.000 lir tem slovenskim dijakom: Ivici Curcio in Romani Devetak iz 2.b razreda pa Romanu Gergoletu in Jožefu Ferletiču iz 3.a razreda strokovne šole, Marijanu Bensi, dijaku 3.a razreda nižje srednje šole in Aleksandri Devetak iz 4. gimnazije. 1 Zanimiv projekcijski oečer Ne mine skoraj teden, da bi -nč bil v dvorani Katoliškega doma kak kulturni ali projekcijski večer. V četrtek lS; t.m. je na primer bil na sporedu projekcijski večer, na katerem’’ je ddber^obski gospod župnik jzvlekei iž'svoje'precej'obilne popotne torbe' ččTo ’ vrsto' zanimivih" barvanih diapozitiv: -t-'. ■- — Večji del Yečera je bil posvečen lepotam Neaplja, in Kampanske obale na splošno, djso ipa's pa so jo‘znižali . »n 5C lir za. Kubični. meter .... V občinsko volilno.komisijo^so.potrdili vse dosedanje člane in namestnike, za preglednike računov za let' 1962 pa so imenovali Kadi. Černiča, Bogomila Devetaka in Fmlia Vižintina. Za tem so odobrili odškodnino, ki se bo izplačala županu za razae n aove st.jš-k.. za asfaltiranje in druge dela na ce.,ti. ki vodi skozi Gabrije, n nekatere sp ° membe v postavkah letošnjega proračuna proračuna ter sklenili, da se razpiše natečaj za sekanje topol vdolž Soče in za v oddajo v najem nekaj občinskih njiv na peči. Najvažnejša točka na dnevnem redu pa je bila vsekakor razprava o proračunu za prihodnje leto. Proračun predvideva 31,510.617 lir dohodkov in 31,510.617 lir KMEČKO DELAVSKA ZVEZA IZ STEVERJANA želi vesele božične praznike članom, somišljenikom in prijateljem. izdatkov in je potemtakem v raznovesju. Ce pa upoštevamo splošno stanje, ugotovimo, da znaša finančni primanjkljaj za leto 1963 12,872.215 lir, ekonomski pa 14,361.715 lir. Za kritje te vsote bo občinska uprava dobila 1,389.500 lir s poviških pri davkih, za ostalih 12,972.215 lir pa bo zaprosila posoqilo pri državni banki v Rimu. Med razpravo o posameznih točkah proračuna je prosil za pojasnila tudi naš občinski svetovalec gospod Karel Cernic. in sicer glede večjih izdatkov za uradništ-vo, za napeljavo vode v občinsko hiso, za najemnino tajniku in za občinskega re-daria. Ko je odbor pojasnil, zakaj so bili poviški potrebni, so svetovalci proračun soglasno odobrili. Obvestilo Šolsko skrbništvo javlja, da je Prosvetno ministrstvo dne 12. decembra 1962 razpisalo usposobljenostne izpite za profesorje srednjih šol. Zadevna okrožnica ni še izšla v Uradnem listu, znan pa je že urnik pismenih izpitov in vsakdo, si ga lahko ogleda na razglasni deski samega šolskega njimi, končno so jo zvlekli in drvela je z njimi v zimski večer. Gneča je zaostala in znašla se je bila pred osamljeno cerkvijo. Vstopila je. Stopila je bližje in sedla v klop v skrivnostni poltemi. Zagledala se je bila v oltar. Jaslice so se svetile med bujnim cvetjem azalej. »Glej, kako se beli cesta iz mesta v hleeček. Koliko pastircev hiti tja, koliko ovac se skriva med mehkim mahom. In dete. ljubko je, kakor bi bilo živo... Hotela bi imeti te jaslice! Kam bi jih postavila doma? Nikamor bi jih ne mogla, po vseh kotih je slama, a na sredini sobe je miza... Skoda! Pa kaj bi z njimi? V našo bedo ne spadajo jaslice... Samo o kruhu g vorimo in sanjamo...« Zavdihnila je globoko in mislila dalje. Njen pogled so zopet motile solze. »Ah, kaj sem tako otročja, ko sem vendar ubila lastno dete... Zdaj bi bilo že veliko, klicalo bi me, ta-kalo za mano... kaj mi je bilo, da sem ga ubila?« Pogledala je zopet na jaslice in v duši ji je bilo kakor v otrokovi. »Marija, mati... tudi ti si plačala, ko si izgubila sina v templu; plačala si, ko so ti ga pribili na križ... Marija, da ga ne bi križali z bedo, sramoto - sem ti ga ubila!... Marija, mati Gospodova, v meni je bila ljubezen takrat... Nihče me ne razume. Tudi Cve-tana ne, čeprav je študirana. Kako me boli, kadar me pogleda tako vprašujoče... Marija, ona ne ve, kaj je mati... Kaj ne, da me razumeš ti, mučenica vseh mučenic! In zazdelo se ji je bilo, da se je stres-nila Mati Gospodova in ji pokimala. »Razume me...!« Odprla je roki v dlan in tako sedela, dokler niso zapeli srebrni zvonovi čudapolne melodije. Angeli so plavali iz nebes in tolažili sleherno človeško srce. Vasilija je čutila njih mehke peruti in čula njih veselo prepevanje. Zvonovi so brneli glasneje in glasneje, molili so z osamljenimi dušami in peli: »Blažena je noč nocoj!« Angeli prepevajo, ljubav je čez svet razpeta, noč je sveta, sveta... Jezušček se nam rodi, v jaslicah leži. O, hitimo tja še mi in molimo, pojmo vsi: »Noč je sveta, sveta! Zvezde mile sevajo, zemlja je skrivnost odeta. Pojte, pojte, o zvonovi, čujejo naj vsi rodovi v tihi vasi sredi mest preveselo vest! Blažena je noč nocoj, v duši vsaki je pokoj!« V Vasilijo je priplula božična radost in lahkih korakov in mirne duše je hitela domov, v njej je bil Božič... Miklavževanje v Gorici Odkar imamo goriški Slovenci dvorano, kot se sposobi, je marsikatera zamisel izvedljiva. Tako je bilo mogoče v sredo 5. t.m. prirediti v njej tudi skupno miklavževanje za vse učence naših osnovnih, iz mesta in okolice. Na vrsti ni bilo le obdarovanje našega drobiža, ki je v res ve-vikem številu prihitel od vseh vetrov, prihod dobrotljivega nebeškega starčka so prireditelji poživili s spevoigro »Miklavž prihaja«. Ker ni bilo časa za obdariti še odrasle, se je za te sv. Miklavž zglasil vdrugič v dvorani v nedeljo 9. t.m. Vsedržavna stavka profesorjev in učiteljev V četrtek 13. in v petek 14. t.m. je bila po vsej državi stavka profesorjev, ti namreč protestirajo, ker niso še dobili nekaj doklad, priznanih vsem drugim državnim uradnikom. Stavki so se pridružili tudi številni slovenski profesorji in učitelji. DAROVI Namesto cvetja na grob pokojnega ravnatelja prof. dr. Josipa Nemca poklanja profesorski zbor Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Šolski blagajni Državnega Učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici 11.000 lir. F. TERPIN JESTVINE = STROJI IN DRUGE KMETIJSKE POTREBŠČINE žeti vesel božič in 'srečno napo 'leto > H 'L ? % ; V), v;, V H 1 J ’ 4 Vi >V- 'V*'"-!' LL '-A.'* V"- ,-bK -f-, i. \ j* ŠTEVERJAN ' - TELČFON 47-75 PO MACMILLANOVIH POGOVORIH Z DE GAULLOM Se je ojačala os Pariš - Bonn? Dvojni nauk kongresa K PI Spor ZSSR-Rdeča Kitajska je prišel na kongresu italijanskih komunistov v akutno stanje. V notranji politiki je prišlo do zloma s socialisti. Tovariši iz vodstva so morali priznati, da so osamljeni. Nezadovoljstvo baze, ker ni prišlo do razščičenja idej. Deseti kongres italijanske komunistične partije je še enkrat potrdil, da je KPI med vsemi sorodnimi partijami v zapadni Evropi tista, ki jo Moskva vsakokrat pošilja v prvo vojno vrsto. Na ta način so se italijanski tovariši naučili, da se je treba strogo pokoravati ukazom višjih pa čeprav vodi taka politika v lastni propad. Ni potrebno razčlenjevati podrobno raznih dogodkoiv, ki so jih tukajšnji komunisti tolmačili danes tako in jutri obratno, da spoznamo klečeplazno Togliattijevo politiko. KPI je bila prva, ki se je z vso silo zagnala v Tita, ko ga je leta 1948 Komin-form označil za izdajalca, bila pa je zopet med prvimi, ko so se jugoslovanski in sovjetski komunisti pobotali. Spomnimo se, kako so pred nekaj meseci tovariši kritizirali ameriško zaporo okoli Kube, le nekaj dni nato pa so morali pohvaliti Hruščova, da je mojstrsko rešil vprašanje, ki ga je s svojim napadalnim namenom sam zakrivil. Ne bomo govorili o Stalinu in o destalinizaciji, pri kateri so imeli Togliatti in tovariši nalogo, da bazi razložijo zdaj tako, zdaj drugačno mnenje moskovskih voditeljev. Posebno zanimanje je vladalo pri opazovalcih, kakšno mnenje bo izrekel komunistični kongres o sovjetsko-kitajskem sporu in o notranji politiki vlade levega centra. Zunanja politika Italijanski tovariši bi prav gotovo ne želeli na kongresu govoriti o ideološkem sporu med največjima komunističnima državama. Toda Togliattiju je bilo ukazano, da se mora dotakniti tudi tega vpTa šanja, čeprav tudi tokrat neposredno, z gonjo proti albanskim dogmatikom. Govor, ki ga je imel odposlanec sovjetske partije je pokazal, kakšno linijo morajo zavzeti italijanski tovariši. Seveda pa kitajski odposlanec ni mogel preko napadov. Ponovil je obtožbe do jugoslovanskih revizionistov, ki so »v službi imperialistov«. Kritiziral pa je tudi KPI in ji očital, da njeno delovanje ni resno. »Mi smo se z revolucijo polastili oblasti in smo trdo delali, da smo lahko vzpostavili komunistični režim. Vi pa tega niste bili zmožni. Niste znali v pravem trenutku organizirati maso.« S tem se je kitajski odposlanec dotaknil prvih povojnih let, ko je bila KPI močna in bi se lahko povzpela na primeru atomskega spopada še vedno ostalo precej milijonov. Cilj enih in drugih ostaja vzpostavitev komunizma na svetu. Notranja politika Notranje poročilo, ki je namenjeno članom partije pa se pretežno ukvarja z notranjo politiko. Ker je že vsem znana polemika med socialisti in komunisti, ki je prišla do svojega viška prav na partijskem kongresu ob priliki pozdravnega govora predstavnika PSI Lombardija, bomo raje razčlenili omenjeno notranje partijsko poročilo. »Zapaziti je negotovost med člani, ki imajo o določenih vprašanjih različna mnenja. Stanje negotovosti se je še povečalo, ko smo bili priča prvim sredinsko-levičarskim odborom. V takem položaju -pravi Scoccimarro - partija ni znala uporabiti vso svojo politično moč. Vzroka za tako stanje ne smemo iskati samo v nedejavnosti vodilnih kadrov,' pač pa tudi v negotovosti na ideološkem in praktičnem polju, ki jo zasledimo v bazi. Partija je cepljena in to med člani, kakor med vodstvom. Napaka je bila v tem, da smo skušali ločiti ideologijo od političnega udejstvovanja. S tem pa se je partija oslabila in politična akcija je izgubila vsako perspektivo.« Iz vsega dolgega poročila je občutiti bojazen italijanskih tovarišev po osamitvi. Dokler so jim botrovali socialisti je partija med bazo vedno dobila številne pristaše, ki so bili pripravljeni soglasno aktivno delati. Perspektiva skrajno levičarske alternative pa se je z vstopom socialistov v vlado razblinila. Vodstvo je moralo priznati, da v zadnjih dveh letih ni izbojevalo nobene velike zmage. Leta 1953 so se komunisti hvalili, da se jim je posrečilo odpraviti »lažni volivni zakon«, pred dvema letoma pa so si lastili zasluge za padec Tambronijeve vlade. Od tedaj dalje ni KPI dosegla ničesar, kar bi lahko svojim članom predočila za svojo zaslugo. Lombardi je jasno izpovedal, da med so- cialisti in komunisti ne bo več možno tisto sodelovanje, ker je prepad med obema strankama prevelik. Drugi nauk desetega kongresa KPI nas uči, da italijanski komunisti očitajo Nen-nijevim socialistom isto, kar očitajo kitajski komunisti Hruščovu. Kdor ostaja na starih, konservativnih pozicijah ne gre s časom naprej. Kapitalizem, kot radi irr nujejo komunisti svobodni svet je napravil važen korak k boljšemu socialnemu razvoju svoje družbe, komunisti pa ostajajo na tradicionalni opoziciji. Kot vedno pa je resnica v sredi. Ekstremisti ne bodo mogli nikdar imeti prav. Pariški »Le Monde« je v ponedeljkovi večerni izdaji priobčil dolg komentar k Macmillanovim razgovorom s francoskim generalom. »Zgleda«, piše list, »da general De Gaulle še ni pripravljen napraviti tistega koraka, ki ga n“:*rnno pričakujejo od Washingtona do Elma«. S temi besedami pa se pariški dnevnik ni dotaknil samo razgovorov med britanskim in francoskih prvakom, pač pa vseh diplomatskih stikov, ki so se vršili pretekli teden v Parizu. Zadnji sestanek je predstavljal razgovor med De Gaullom in italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem. O razgovorih niso dali nobenega pojasnila, ker sta se o tem že predčasno oba državnika sporazumela. Vsekakor pa bi bilo zmotno pričakovati pozitivnih rezultatov, po volitvah v Fran- 1 UMETNIKA TREBUŠNE GOVORICE (Hruščov z madžarskim komunistom Kadarjem, Mao Tsetung z albanskim vodjem Hodjo). (Iz Die Weltwoche) Titov obisk v Sovjetski zvezi oblast. S tem pa je hotel kitajski odposlanec izraziti svojo kritiko tudi nad politiko Hruščova in še posebej popuščanja pri kubanskem vprašanju. Združene države je označil za papirnatega tigra, ki je v zadnjih zdihljajih. Dolžnost komunistov je, da dajo smrtni udarec umirajočemu kapitalizmu in ponesejo komunizem v vse države sveta. Hruščevo politiko sožitja med kapitalističnim in komunističnim ustrojem, smatrajo za slabost. Marsikomu se je verjetno po zadnjih sporih med Sovjeti in Kitajci Hruščov nekako priljubil, saj je zavzel videz politika, ki resnično ljubi mir in je pripravljen na kompromise. Čim bolj se Kitajci hvalijo, da so pravi zagovorniki mark-sizma-leninizma in torej zavojevanja sveta z revolucijo, tembolj se veča slika miroljubnega Hruščova. Toda ne smemo pozabiti, da so Sovjeti prav taki komunisti kot Kitajci. Razlikujejo se le v taktiki. Hruščev je razumel, da bi vojna pomenla veliko uničenje za celotno človeštvo in torej tudi za sovjetske državljane. Peking pa se zanaša na svojih šest sto milijonov prebivalcev, ki so razkropljeni na velikanskem teritoriju in bi jih torej tudi v Težka politična kriza, ki je grozila, da bo deželo spravila v državljansko vojno se je zaključila brez prelivanja krvi in s popolnoma zmago predsednika Leopolda Sedarija Senghora. Njegov nasprotnik, vladni predsednik Mamadu Dia je z odel-kom policije zasedel parlament, v katerem so glasovali o nezaupnici. Toda Dia se je moral kaj kmalu prepričati, da je njegov poskus državnega udara propadel. Ni mu uspelo, da bi uničil demokratični ustroj »predsednika-pesnika« in vzpostavil filokomunistični režim. Uradno obvestilo, ki ga je pretekli torek prečital vladni glasnik pravi, da so oblasti aretirale bivšega ministrskega predsednika in da bo sojen zaradi poskusa državnega udara, ki naj bi odpravil parlamentarni ustroj. Kot je bilo napovedano je parlament na izrednem zasedanju pod predsedstvom Senghorja izglasoval z veliko večino zakonski osnutek, ki spreminja ustavo. Ri-forma predvideva, da se uvede predsedniška republika, namesto parlamentarne. S tem ob odpravljen ministrski predsednik, Senghor pa bo poleg republiškega predsednika sprejel tudi mesto vladnega poglavarja. O zakonskem osnutku bodo sedaj razpisali ljudski referendum. Parlament pa je na isti seji odvzel imuniteto bivšemu ministrskemu predsedniku in nekaterim njegovim najožjim sodelavcem. Pred parlamentarno razpravo je Senghor govoril z nekaterimi ministri prejšnje vlade, da bi imenoval komisarje, ki naj bi upravljali razna ministrstva dokler ne bo prišla v veljavo ustavna reforma. Notranje ministrstvo, pod katerega spada tudi policija je prevzel bivši pravosodni minister Dudu Thiam. »Zadnja beseda mora ostati pravici in ustavi«, je dejal Senghor pred dnevi, ko je govoril po radiu v Rufisqueju, ki je Na poziv predsednika ministerskega sveta Sovjetske zveze Nikite Hruščova je Tito dne 2. decembra odpotoval na krajši »odmor« v Sovjetsko zvezo. Poleg žene Jovanke ga na tem potovanju spremlja izredno številna delegacija vodilnih osebnosti sedanjega jugoslovanskega režima: podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, predsednik narodne skupščine Srbije Jovan Veselinov. predsednik narodnega sobranja Makedonije Ljupčo Arsov, člani zveznega izvršnega sveta Ivan Kraigher, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Cmobr-nja in generali Petar Babič in Luka Bo-žovič. Tak sestav delegacije kakor tudi zimski čas, v katerem se obisk vrši, dokazuje, da v tem primeru ne gre za nekakšno letovanje in odmor, temveč za važne politične razgovore. Tega mnenja so vsi politični opazovalci. Razlikujejo pa se v oceni namenov, ki naj bi jih ta obisk imel in rezultatov, ki naj bi jih prinesel. Medtem ko so bili eni prepričani, da bo Tito ob tej priliki prestopil popolnoma na sovjetsko stran, so drugi menili, da je v tem trenutku kaj takega nemogoče. Slednjih je bilo več ir približno petindvajset kilometrov oddaljen od prestolnice. Radio Dakar je bil tedaj pod nadzorstvom Diajevih pristašev. Tamkajšnji časopis »Dakar Matin« je v članku, v katerem opisuje poraz prvega ministra pohvali »čut za pomiritev« predsednika Senghorja! Nobenemu političnemu opazovalcu ni ušlo izpred oči dejstvo, da je predsednik preprečil ne samo vsakršno prelitje krvi, pač pa vsakršen nezakonski ukrep. Senegalskega predsednika visoko čislajo na zahodu in ne samo kot odličnega pesnika in latinista, pač pa političnega moža, ki je navezen na najboljše tradicije zahodne demokracije. S to svojo zmago se je njegov ugled še povečal. Predsednik si je zagotovil zmago predvsem, ker ga domačini visoko čislajo. Bilc je dovolj, da je zamenjal vrhovnega vojaškega poveljnika, ki je bil pristaš • Dia-ja z drugim možem in že je bila na njegovi strani vsa vojska. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da je Senghor do zadnjega trenutka skušal preprečiti vsakršno prelivanje krvi, ker je hotel prizanesti deželi z državljansko vojno. Pretekli teden je celo ponudil Diaju mesto podpredsednika, ki bi imel pod svojim nadzorstvom vsa gospodarska ministrstva. Ce pomislimo, da je Dia filo-komunist in da so njegovi gospodarski pogledi popolnoma drugačni od državnega poglavarja, tedaj nam je jasno, da je Senghor ponudil svojemu nasprotniku roko sprave, ki pa je bivši ministrski predsednik ni hotel sprejeti. Mamadu Dia je bil prepričan, da je združil v svojo oblast vso silo in da je prišel pravi trenutek, da bi politiko Senegala spreobrnil na skrajno levico. Zato ni hotel sprejeti nobenega kompromisa, čeprav se je zavedal, da bo lahko prišlo do državljanske vojne. videti je, da so imeli prav. Tito se dobro zaveda, da je bil Sovjetski zvezi dolgo trn v peti. Lahkomiselno bi torej bilo, ko b; si utvarjal da mu je Kremelj to popolnoma pozabil. Na drugi strani pa je tudi res, da je v zunanji politiki že dolgo zavzemal stališča, ki so bila popolnoma istovetna s sovjetskimi, kakor je tudi res, da je, posebno s svojim vplivom med kolonialnimi narodi, napravil mednarodnemu komunizmu velike usluge. Poleg tega st? se v sedanji krizi, ki cepi komunistični blok. Tito in Hruščev znašla na is(i tj. protikitajski strani. Nič bolj razumljivega torej, kot da se medsebojno lepo podpreta, ne da bi se zaradi tega popolnoma predala eden drugemu. Tako se je tudi zgodilo. Vsaj do tega zaključka pridemo, če pazljivo preberemo dva politično najvažnejši govora, ki sta jih gostitelj in gost imela v Vrhovnem sovjetu Zveze sovjetskih socialističnih republik. Hruščov o odnosih z Jugoslavijo V svojem referatu o sedanjem mednarodnem položaju in zunanji politiki Sovjetske zveze je Hruščev v Vrhovnem sovjetu zelo obširno govoril tudi o Jugoslaviji. Potem ko je omenil bratska čustva, ki vežejo narode obeh držav že iz davne preteklosti in še posebej medsebojno sodelovanje v drugi svetovni vojni, je Hruščev obžaloval, da so se sovjetsko-jugoslovanski odnosi kmalu po drugi svetovni vojni skalili. O vzrokih tega poslabšanja je dejal, da »jugoslovanski tovariši sodijo, da krivda za to v celoti pade na Stalina«. Potem ko je ugotovil, da je tudi po sovjetskem mnenju bil glavni krivec tega poslabšanja Stalin, je pa dodal, da bi Sovjeti »ne bili docela iskreni če ne bi rekli, da imajo tudi jugoslovanski tovariši del odgovornosti za to, kako so se v tem obdobju odvijali odnosi med obema državama in partijama«. Hruščev se je nadalje, spomnil da so Jugoslovani v preteklosti Sovjete »grobo napadali« in da jim Sovjeti seveda »niso ostali dolžni«. Ugotovil je tudi, da »so bila in so še precejšnja razhajanja o vrsti ideoloških vprašanj, ki so našla odsev v program Zveze komunistov Jugoslavije«, kakor je to tudi bilo ugotovljeno na posvetu »naših bratskih partij«. Zato je po njegovo jasno, da »ne more biti popolne skladnosti o pojmovanju vseh vprašanj, ki se pojavljajo pred to ali drugo komunistično ali delavsko partijo za izgradnjo nove družbe«. Toda vse to še nikakor ne pomeni, da bi Sovjeti in Jugoslovani morali graditi svoje odnose izhajajoč iz ostankov nesogla-siji in da bi si Sovjeti morali »zapirati oči pred ukrepi, ki so jih storili komunisti Jugoslavije za zbližanje in enotnost s celotnim svetovnim komunističnim gibanjem«. Obenem, ko je priznal Jugoslaviji njeno socialistično legitimacijo, je pa Hruščev ostro napadel Albanijo, ki zahteva, da bi morali »v odnosih z drugimi socialističnimi deželami obsoditi kot odpadnike vse tist^, ki določene šablone ne sprejemajo.« Ravnati tako, bi po Hruščevem mnenju pomenilo »izposojati si zverinske zakone kapitalističnega sveta ter jih uporabljati v odnosih med komunističnimi partijami in deželami«. V nasprotju s tem je Hruščev predlagal medsebojno sodelovanje in spoštovanje razlik raznih komunističnih režimov. Pri tem je omenil, da prežemajo podobne težnje tudi »imperialiste«, ki se trudijo, da bi premostili in izgladili svoja nasprotja, samo da bi se »obdržali v boju proti nastopajočim silam komunističnega, delavskega in narodnoosvobodilnega gibanja.« Te namene je pripisal tudi skupnemu evropskemu tržišču. Zato je dejal, da se posebno ne more razumeti tistih, ki skušajo komunistične sile razediniti, namesto bi jih združevali. Iz teh značilnih drobcev Hruščevega govora se precej jasno zrcalijo sedanja stališča in pogledi Sovjetske zveze. Lahko se reče, da je Nikita govoril razmeroma odkrito. Titov govor Tudi Tito je bil povabljen, da govori v Vrhovnem sovjetu. Dejal je, da se »v bistvu« strinja s tem kar je »tovariš Nikita Sergejevič povedal v svojem referatu o odnosih med našima državama«. O preteklosti je Tito pripomnil, da bi o njej »ne želel govoriti, ker je to dolga in zapletena zgodovina«. Obljubil je nadalje, da bodo morebitna še obstoječa nesoglasja »skupno odstranjevali s konstruktivnim sodelovanjem«, kajti »težimo k istim ciljem, k temu da ustvarimo novo družbo, socializem, komunizem, in treba je zagotoviti mir, da bi te cilje dosegli, ker jih je mogoče doseči samo v miru.« Izrekel je priznanje »sovjetski vladi in tovarišu Nikiti Sergejeviču Hruščovu, ker sta tako pogumno ravnala v najbolj kritičnem trenutku, upoštevajoš interese vsega človeštva in tako izpričujoč državniško daleko-vidnost.« S tem je Tito podprl Hruščeva v zadevi sovjetskega umika s Kube ter ga je vzel v zaščito pred kitajskimi, albanskimi in tudi na katerimi sovjetskimi notranjimi napadi. Obširneje se je Tito zadržal tudi na prikazovanju vloge bloka nevtralističnih držav in dosedanjega jugoslovanskega gospodarskega razvoja. Zagotovil je člane Vrhovnega sovjeta, da so subjektivne težave v sovjetsko-jugoslovan-skih odnosih v glavnem že premagane. Po Titovem obisku v Sovjetski zvezi moramo torej pričakovati, da bo sodelc-vanje med Sovjetsko zvezo in jugoslovanskim režimom na mednarodnem področju še poglobljeno, tako v pogled’i odnosov do drugih držav in splošnih problemov, kakor tudi v medsebojnem odnosu raznih komunističnih partij. Pri tem je zanimivo, da tudi zahodna politika tega Titovega ravnanja ne napada, ker očit- i no smatra, da se z zbliževanjem Moskve in Beograda kvečjemu še poglabljajo razlike, ki so dovedle sovjetsko-kitajskega spora. Nedavne krize, tako na Kubi kot ob severni indijski meji so namreč pokazale, da grozi vsaj trenutno glavna nevarnost za svetovni mir iz Pekinga in ne iz evropskih komunističnih držav. Zato so Zahodnjakom vse poteze, s katerimi se zavira Kitajske ekspanzionistične težnje in samovoljo kvečjemu dobrodošli. Kaj si pa pravzaprav želijo narodi pod komunizmom se nihče ne vpraša. ciji, kjer si je De Gaulle zagotovil oblast nad parlamentom in so torej njegove zahteve še toliko bolj ekstremistične. Francoska politika se loči predvsem pri vprašanjih samostojne atomske sile in britanskega vstopa v Skupno evropsko tržišče. Priznati moramo, da je angleški premier napravil vse možne korake, da bi skušal omiliti francosko gledanje na omenjeni vprašanji. Ni pokazal samo dobre volje pri podrobnih vprašanjih, pač pa ie popuščal tudi na osnovnih principih londonske zunanje politike. Vsa Macmillano-va dobra volja pa ni zadoščala, da bi mu uspelo prepričati francoskega generala, ki skuša z zavlačevanjem sprejema Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče uresničiti, čeprav s pomočjo Bonna svoje velike načrte: prevzeti vodilno vlogo pri določevanju politike zahodnoevropskih držav. Macmillan je torej odpotoval na sestanek s Kennedyjem ne da bi si zagotovil v Pariz tiste rezultate, po katerih bi se laže pogovarjal z ameriškim predsed-kom. x Neuspeh diplomatskih pogajanj v Parizu pa soupada s sestankom francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla z nemškim kolegom Gerardom Schoeder-jem. Glasnik nemškega veleposlaništva v francoski prestolnici je izjavil da so bili razgovori zelo koristni in da so se vršili v ozračju pravega prijateljstva. Tudi razgovori z italijanskim ministrom Piccionijem, Macmillanom in drugimi zunanjimi ministri so potekali v prisrčnem ozračju. Toda kljub temu so francoski državniki trmasto vztrajali na svojih stališčih. Glasnik nemškega veleposlaništva je vedel še povedati, da »ostajajo nekatera vprašanja odprta«. Zdi se nam, da je Schroeder vznemirjen zaradi položaja, ki se je ustvaril v Bonnu ob politični agoniji starega kanclerja Adenauerja. Zaradi tega se nemški zunanji minister ni hotel preveč kompromitirati in je pustil odprta vsa vrata za kasnejše razgovore, ko se bo položaj v Bonnu razjasnil. Ob priliki debate o fran-cosko-nemškem sodelovanju, ki sta jo začrtala De Gaulle in Adenauer preteklega septembra in ki je hotelo ustvariti os Pariz-Bonn, je Schroeder izjavil, da je gledanje obeh držav slično. Toda ko je prišlo do razgovora o datumih sestankov med državniki obeh vlad, je nemški zunanji minister prikazal trdno voljo Nemcev, da se sestanki vršijo samo ob potrebi in ne redno kot to zahtevajo Francozi. Za zaključek lahko rečemo, da so se »zelo pozitivni« razgovori spremenili in razblinili v nič prav pri najosnovnejših vprašanji tesnega francosko-nemškega sodelovanja. O teh vprašanjih bodo debatirali kdaj drugič. Posebna komisija bo pripravila osnutke, ki jih bosta pregledala De Gaulle in Adenauer in se o njih porazgovorila ob priliki kanclerjevega obiska v Pariz sredi januarja. Za rešitev posameznih problemov pa bo treba čakati še precej časa, kajti zunanja De Gaullova politika se predvsem opira na Adenauerjevo pomoč. Nemška politika pa mora v pričakovanju razči-ščenja vladnega vprašanja pustiti odprta vsa možna vrata za bodočnost. To prepričanje nam potrjuje dejstvo, da sporazum med Adenauerjem in De Gaullom ne bosta ratificirala oba parlamenta, pač pa bo to zgolj dokument, ki ga bosta podpisala predsednik francoske republike in nemški kancler. SLABO VREME PO EVROPI Preteklo nedeljo je hud orkan zajel o-brežje Severnega morja. Meščani Rotterdama so prestali noč v strahu, da bo morje poplavilo mesto in so bili pripravljeni, da mesto evakuirajo. Proti jutru se je sicer neurje nekoliko pomirilo vendar pa je vodovje doseglo 3,2 metrov nad običajno višino. S strahom pa so pričakovali nove plime. V Ostendi je bila policija in gasilstvo v stalni pripravljenosti, saj je grozila plima, da bo preplavila varnostne nasipe in poplavila vso okolico. Močno neurje je zadelo tudi zahodno Anglijo. Prekomornik »Empress of En-gland« se je odtrgal od pomola v Glad-stonu. Ladja je utrpela velike poškodbe. Meterecloški urad pa je naznanil, da so na bližnjem letališču zabeležili hitrost vetra, ki je pihal s silo 160 kilometrov na uro. Tako močne burje niso zabeležili od leta 1946. Slabo vreme pa je napravilo veliko škodo tudi v pariški okolici. Iz vsepovsod prihajajo novice o pokvarjenih strehah, o drevesih, ki jih je orkan izdrl iz zemlje, kar preprečuje normalne komunikacije. Podobne novice prihajajo tudi iz Strasburga in drugih francoskih pokrajin. Najhujše pa je bila prizadeta Modra ohala. Severni del obale je zajel veter, ki je pihal s silo 150 kilometrov na uro. Od tu poročajo v veliki materialni škodi, medtem ko je promet zelo ctežkočan. TRGOVINA Z OPTIČNIMI PRIPRAVAMI <5>XyI5T* želi vesel božič in srečno novo leto! Ul. CARDUCCI 15 - Tel. 29-656 V Senegalu ohranjen mir VIHAR NA HIMALAJI Kljub umiku čet Rdečih Kitajcev, ostaja ozračje med azijskima velesilama še vedno zelo napeto. Kakšno pa je pravzaprav ozemlje, zaradi katerega je prišlo do spora. Neverjetno zaostale dežele, ki niso v teku stoletij BENEDETTO CROCE ob desetletnici smrti Sneg je pokril bojišča, na katerih sta se pomerila dva orjaka, dve državi s stotinami milijonov prebivalcev. Nikakor ne moremo predvidevati, kako se bo zasukala vojna sreča in kako se bo uredil spor na štiritisoč kilometrov dolgi meji. Edina realna točka je sporno ozemlje. To je divja pokrajina, ki v teku stoletji skoraj ni spremenila svojega lica. Se dandanes veljajo besede, s katerimi jo je pred- i stavil indijski raziskovalec, kajti nikdar ne bi mogli zaslediti najbežnejšega sledu civilizacije. »To je popolnoma drug svet«, je zapisal omenjeni raziskovalec, »v katerem so ceste steze, ki v največ primerih vodijo' v smrt. Obširni gozdovi, ki pokrivajo gorovje so divji in prepolni nasilja, kakor srce primitivne duše.« Zadnje vesti o vojnih dogodkih potrjujejo besede indijskega raziskovalca. Samo v mesecu oktobru so bile indijske obmejne čete zdesetkovane. Število padlih na bojišču je mnogo manjše od števila vojakov ki so umrli po gozdovih, ko so se umaknili po »stezah, ki največkrat vodijo v smrt.« Tak položaj je prisilil vodilne politike iz New Dehlija, da so spremenili svoje mnenje o pokrajini, o kateri so bili prepričani, da jo vsaj površno poznajo. Poleg tega so morali tudi priznati, da je njihovo vojaštvo neizurjeno, poti do meje in varnostne naprave pa neprehodne in nezadostne. Pred kitajskim napadom je vojni m,in -ster Krishna Menon zatrjeval, da je spor med obema državama zaradi meje le postranskega značaja. Celo indijski častniki so bili začudeni nad površnostjo in počasnostjo, s katero je obrambni minister pripravljal obrambne objekte. Menon se je spravil na delo samo v trenutku, ko so Kitajci prodrli na indijsko ozemlje. Sam ministrski predsednik Nehru ni vedel, kaj bi počel. Sovjetskemu odposlancu je dejal: »Zakaj so nas napadli?« Komaj tedaj je zagrizeni nevtralist Nehru spoznal, da je bilo njegovo gledanje netočno in skoraj otročje. Tedaj je izjavil: »Kitajska invazija nam je dokazala, da smo živeli v oblakih in da smo iz dneva v dan izgubljali jasen pogled na realno življenje.« Istočasno pa je zaprosil Združene države za vojaško pomoč. Skozi vso zgodovino je Kitajska ogra-žala Indijo. Vendar pa so se Indijci pričeli bati za svojo suverenost komaj v trenutku, ko je Rdeča Kitajska leta 1950 »osvobodila« Tibet. Da bi pomirila sosede in da bi z njimi povezala prijateljske stike je Indija postala zagovornica kitajskih trditev v Organizaciji združenih narodov. Preprečila je, da bi obsodili Rdečo Kitajsko za vdor v Tibet. Toda rumeni kumu-nisti se niso zadovoljili s tem. ZGODBA O ROKI IN PETIH PRSTIH Neki Indijec je lepo prikazal kitajsko težnjo po indijskem ozemlju z anekdoto o roki in petih prstih. Tibet predstavlja dlan. Ko se jim je posrečilo osvojiti Tibet, so si zaželeli še petih prstov, kajti dlan brez prstov, nikomur ne koristi. Prste predstavljajo Ladakh, Nepal, Sikkim, Butan in »severno-vzhodne province«. Cim bi se Kitajci polastili omenjenih ozemelj bi lahko kontrolirali himalajske prehode in si odprli pot do rodovitnih dolin na ■ jugu. Oglejmo si na kratko posamezne sporne predele. Ladakh Ladakh leži na severnovzhodnem predelu Kašmirja. Za ozemlje se poleg Indijcev in Kitajcev zanimajo tudi Pakistanci, ki bi želeli raztegniti svojo suverenost na celotni Kašmir. Prebivalci, ki jih je približno 80.000 žive po poliandričnem ustroju. Ko se žena poroči, si ne izbere za moža zamo izvoljenega mladeniča, pač pa tudi vse njegove mlajše brate. Nepal Nepal je neodvisna kraljevina z 9.500.000 prebivalci. Ekonomija in vojaštvo je v tesni povezavi z Indijo. Nepalski kralj Mahendra se je skušal približati Rdečim Kitajcem. Mao tse tung je takoj izrabil dobro voljo nepalskega kralja in poslal v deželo tehnike in delavce, ki so zgradili cesto med nepalsko prestolnico in tibetanskim glavnim mestom Laso. Temelj ekonomije predstavlja 20.000 vojakov Gurka, ki jih uporablja britanska in idijska vojska. Vsako leto pošiljajo Gurka domov 3 milijarde in 150 milijonov lir, kar predstavlja četrtino nepalskega državnega proračuna. Butan Butan je prav tako neodvisna kraljevina, ki je samo v zunanji politiki vezana na New Dehli. Rdeči Kitajci ne priznavajo indijskega vodstva v zunanji politiki in so ponudili ekonomsko pomoč naravnost butanski vladi. Dežela je še zelo primitivna, cest pa skoraj ni. V celotni državi s 700.000 prebivalci delujeta samo dva zdravnika. Sikkim Sikkim je indijski protektorat s 140.000 prebivalci. Celotna pokrajina je tako zaostala, da ne tiskajo niti enega samega časopisa. Severo-vzhodne province Severo-vzhodne province so skoraj popolnoma ločene od ostalega indijskega o- zemlja. Čeprav nominalno spadajo pod državo Assam, jih upravlja osrednja vlada v New Dehliju. KRATKA ZGODOVINA OBMEJNEGA SPORA Rdeča Kitajska si je hotela zagotoviti vseh »pet prstov« že leta 1950. Za začetek so Kitajci izjavili, da ne priznajo črte Mac Mahon, ki je od leta 1914 ponazarjala mejo med britansko Indijo in Tibetom. Kitajci so nadalje zatrjevali, da predstavlja Mac Mahonova črta proizvod ilegalnih sporazumov britanskega imperializma. Kasneje so prestavili meje na vznožje gora. Indijci so seveda protestirali, vendar zaman. Leta 1954 sta obe državi podpisali »trgovinski« sporazum, ki je imel politični pomen, saj se je opiral na sožitje po tradicionalnem budističnem vzorcu. Indijci so se strogo držali sporazuma, medtem ko so Kitajci pričeli graditi vojaško cesto med zapadno Kitajsko in T>betom. Ta cesta je vpadala za devetnajst kilometrov v Ladakh. Indijski graničarji se prekrška niso niti zavedli. Leta 1959 so Kitajci spremenili taktiko. Oktobra so Kitajci pričakali v Ladakhu indijsko vojaško patuljo, jo napadli in ubili devet vojakov. Istočasno pa se je Indijcem posrečilo v »severno-vzhodnih provincah« preprečiti vdor 300 kitajskih' obmejnih stražnikov, ki so vdrli na indijsko ozemlje. Komaj tedaj so se Indijci zavedli, da je položaj resen. Vendar je utrjevanje meje potekalo zelo počasi. V današnjem položaju pa namerava delhijska vlada izdelati 65.000 kilometrov novih cest. V kratkem ne bo več ozkih stez. Kljub temu pa bodo ostale vse one steze, »ki vodijo v smrt«. »Ce hočeš iti po teh stezah«, je izjavil neki indijski izvedenec, »se moraš z vso silo pritiskati ob steno kajti če se le malo premakneš, padeš v globok prepad.« Indijska vlada pa je poleg tega sklenila Ko sva jo s Hanzijem mahnila z višar-ske planine po precej dobri gazi proti Škrbini, kjer stoji kapelica, se je ravno zmračilo. Snežna odeja jo posivela, da se je sled zabrisala, pa sem včasih stopil v svež sneg. Za nama so že bele stene Ponc le še bledo odražale od vijoličastega neba. Ko sva se bližala Škrbini, sva v obraz začutila veter od zahoda. V dolini Zajzere je ležalo sivkasto megleno morje, ki je tu in tam čez Škrbine pljuskalo na vzhod. Med črnima silhuetama Poludnika in Montaža je v rdečkasti lisi na obzorju ugr šal zadnji dan leta. Dasi je bil večer navzlic vetru kar po mladanski, sva bila zelo vesela, da je v koči pri Mešniku prijetno toplo. Kajti od planinske koče zahtevaš lahko vsaj to, da je zakurjena. Seveda je bila prva najina skrb, dobiti prenočišče, a s tem danes kljub Silvestrovemu ni bilo težav, ker je bil poleg naju v koči le še neki videmski študent. Takoj nato sem se pri starem Mešniku pozanimal za vreme, kajti prav samo silvestrovat le nisva prišla na Vi-šarje. »Nekaj se pripravlja, saj že ves teden piha z Laškega.« je odgovoril Meš-nik, a v njegovem glasu ni bilo zaskrbljenosti, zato sem vedel, da ne bo hudega. »A pravi jauk« — tako on imenuje odjugo — »le še ni, se še nič ne nabira v Montažu.« Sivi, kosmačasti oblaki se namreč ob odjugi nabirajo pod nazobčanim grebenom Montaža in naznanjajo bližnji vremenski preobrat. In ravno z Višarij je moč ta pojav zelo lepo opazovati. Vesel sem bil, da je potrdil moje upanje na lepo vreme, zakaj drugo jutro sva bila namenjena na Lovca in nama je večerja tako še bolj teknila. Kot sem že omenil, sva bila pri starem Mešniku s Elanzijem skoraj sama in ker staremu Mešniku jezik po laško nič ne teče, niti če bi si ga hotel razvezati s pogostim zalivanjem, je videmski študent Vsem svojim volivcem in pri; jat el jem želi vesel božič in Srečno novo leto SLOVENSKA AKADEMSKA LISTA »ADRIA« našim pogovorom prisostvoval kot Turek pridigi. Se nikoli nisem nesel kaplje vina v hribe in tudi tokrat sem se že po poti kesal, da sem jo vzel s seboj. A pri Silvestrovi večerji, čeprav za Mešnikovo mizo na Višarjah, se je kozarec šampanjca kar prilegel. Mešnik je seveda pil z nama, pa se je dolgoletna nenapisana višarska kronika kot v filmu zvrstila pred našo domišljijo, tako živo nam jo je Mešnik pol po slovensko in pol po nemško, kot je pač našel sočnejše izraze, predočil. Pa saj ima stari Mešnik tudi kaj povedati: on je namreč edini med vsemi višarskimi posestniki, ki tudi pozimi vsako soboto in nedeljo oskrbuje svojo kočo že od 1931. leta. Tisto leto si je, kot je sam povedal, s podpbro nekaterih boljših gospodov, ki so prihajali v glavnem iz Trsta, sezidal spremenile svojega lica ustanoviti vrsto kmečkih zadrug, tako da bodo živež za vojaštvo pridelali na licu mesta. Pred kitajskim napadom meseca oktobra, so bili Indijci prepričani v moč svojih oboroženih sil. Nekateri častniki so se celo hvalili, da bo indijska vojska čez pet let boljše opremljena in močnejša od kitajske. Danes pa se vsi zavedajo, da je doba petih let predolga. Kitajski umik in huda zima sta ustavila vojne nastope, toda Indijci morajo biti pripravljeni na vse. ko se bo spomladi sneg stopil. Kljub temu, da verjetno do večje vojne vihre ne bo prišlo, se bodo Indijci uprli, da bi se Kitajci polastili »petih prstov« kajti na ta način bi jih rumeni komunisti stisnili v pest, iz katere bi se le z velikimi težavami in izgubami lahko izvili. kočo na Višarjah, pa se je v zameno obvezal, da bo hodil vsako soboto kočo odpirat in seveda kurit. »Pa kaj bi vam to pravil,« se je naenkrat prekinil, »ko pa vas takrat še na svetu ni bilo.« No, ko si je zopet poplahnil grlo, nama je pa le še pripovedoval, kako so ti »boljši« gospodje, ki so očividno iskali samoto v zasneženih gorah, nehali hoditi na Višarje. ko so postale PREVEC ZNANE in cilj množičnih izletov. V zadnjem četrtstoletju so Višarje marsikaj doživele in seveda tudi Mešnik z njimi, saj je v tem času neštetokrat ob dobrem in slabem vremenu, v soncu ali v snežnem viharju zvonil v višarskem zvoniku. Mnogo noči je že prespal v svoji koči. Pa tudi po ves teden si včasih ni Prijetne božične praznike in uspehov polno novo leto želi vsem svojim podporni: kom, članom in prijateljem SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU upal z vrha v dolino zaradi neprestanega snežnega metaža. Se pred nekaj leti, ko se pri hoji ni zlepa koga ustrašil, je na poti na Višarje prehitel skupino štirih mladeničev. Hitel je naprej kidat sneg in kurit kočo, a ker jih dolgo ni bilo na vrh, jim je šel s svetilko naproti, pa jih je našel nedaleč pod višarsko škrbino, kjer so v snegu šklepetali z zobmi. Čeprav je bil mnogo starejši od njih, si je naložil dva nahrbnika in z vztrajnim prigovarjanjem jih je končno le privlekel v kočo. Se danes pa hodi zelo pogosto na Višarje neka Avstrijka, ki ji je Mešnik pred nekaj leti izvlekel otroka izpod plazu, ko jih je vse skupaj zasul na poti v dolino »Oh, pa čemu vam vse to pravim,« se je spet pretrgala nit njegovega pripovedovanja. Tudi divji lov spada seveda v nepopisano višarsko kroniko, a o temu mu ni bilo moč veliko izvleči iz ust. »Nekaj vam lahko povem, saj je rajnki Tine že zdavnaj pod zemljo. Ko' me je ta vpraševal, ker me je pač imel za zelo izvedenega kaj naj položi v past, da bi se vanjo ujeli zajci, sem mu svetoval, naj si iz doline prinese svežo otavo in zelja.« Seveda je bila Tinetova past drugo jutro prazna, o svoji pa Mešnik seveda ni povedal. Včasih tudi lisic, srn in gamsov ni manjkalo, dokler jih niso pregnali ob gradnji vojaške žičnice na Višarje: in da je Mešnik vedel za vse njihove skrivnosti, ni treba niti praviti. Tako se je med pisanim pripovedovanjem hitro bližala polnoč. S svečo smo si posvetili v cerkev, okrog katere so se že podile goste megle. S kora je po temni cerkvi zadonel diletantski Te deum in kolikor smo se domislili nabožnih pesmi. In da smo se potem zopet ogreli, smo z dolgim zvonenjem pozdravili konec leta. Tudi v MeŠnikovi koči je o polnoči od- Težko bi bilo izraziti v nekaj vrsticah, kakšnega ogromnega pomena je bila Cro-cejeva misel v modernem svetu. Zanimal se je za filozofijo, estetiko, kritiko, sociologijo, zlasti pa za zgodovino, ki je izpod njegovega peresa prihajala naravnost o-življena, doživeta, presenetljivo, prepričljiva. Premnogi pa danes naravnost pozabljajo, da ima Croce še drugo velikansko zaslugo, zaradi katere, ga je vsa generacija v Italiji oboževala: bil je simbol antifašizma. borec za pravico in resnico; bil je mož, ki se ni uklonil umskemu nasilju, pa naj je prihajal z desnice ali z levice. V mladih letih, ob valu navdušenja za socializem, ki je zavzel Italijo, se je tudi Croče navdušil zanj, v upanju, da utegne le ta poživeti domačo politiko in streti konservativnost vlade. A v tem navdušenju je že od vsega početka nekaj tlelo. Croce ni bil po naravi politik, bolj ga je mikal, resen študij. Zato se je z vso res- letel zamašek iz steklenic šampajca, potem pa je po koči dolgo odmevalo, preden smo zapeli vse pesmi, kar smo se jih v treh jezikih domislili. Menda je bila tudi višarska Marija z našim petjem zadovoljna, zakaj ko smo se drugo jutro prebudili, se je bila megla že davnaj razkadila: kdor to goro pozna ve, da ni bilo posebno zgodaj in toplo sonce novoletnega jutra nas je obsijalo, ko snv sicer nekoliko pozno šli zvonit novi dan in novo leto. Nato sva se po poštenem zajtrku s Hanzijem hitro odpravila np Lovca. Prve pol ure sva se precej potila, verjetno je šla iz naju prejšnji dan zavžita tekočina, pa tudi prvi del poti je zelo strm. Po spod nji krnici sva ubrala precej strmo gaz V gornji krnici pa je bil sneg dobro in trdno spihan od zahednika, ki je pihal ves teden, zato sva lahko in hitro prišla na rob Klobuka. V lepem loku sva nato zavila do pod skale, da strmega in dobro zasnežnega žleba, ki vodi na vrhu. Tu kjer poleti visi želena vrv, ki manj spretnim planincem omogoča prehod, sva pustila smuči. Sedaj pa je bila vrv pod snegom, ker je bil žleb ves zalit s svežim snegom. A na srečo se je udiralo le toliko, da nama je bilo moč varno stopa! i po strmem snežišču. Kmalu sva bila vrh žleba in sva lahko gledala v Trbiško Krnico. Le nekaj korakov na desno po deloma že kopnih in spihanih skalah in bila sva na vrhu. Mrzlo je sedaj pihalo od vzhoda in tej spremembi v vetru sva se tudi imela zahvaliti, da se je megla razkadila in sva sedaj lahko uživala ta krasni razgled. Od Jalovca. Mangarta in Ponc do Viša in Montaža so bili vsi vrhovi videti kot s sladkorjem posuti, belina nas je slepila vsekrog. Razgled z Lovca spada sploh med najhvalež-r.ejše v vseh zahodnih Julijcih, saj prideš do njega posebno poleti z razmeroma majhnim trudom, pa vendar lahko ob lepem vremenu vidiš dalje dolomitske vr- SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU želi vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto! hove in ošiljeni vrh Grossglocknerja. Neposredno bližino Montaževih in Viševih sten pa nama je danes še poudaril ponosen orel, ki je v lagodnih lokih pristal zdaj na tej, zdaj na oni zasneženi polici skalnih stebrov. Pomislil sem, koliko truda stane človeka, preden zleze na tako polico. Poiskala sva si zavetja na razgledni polici na južnem pobočju. Tu sva se pokrepčala in nasončila, kot bi bila že pozna pomlad. Ko sva imela tudi tega dovolj, sva bila v nekaj skokih na dnu zasneženega žleba. Pripela sva si smuči, a z zavoji sva v lomljivi snežni skorji imela precej težav in sva bila v širokih lokih kmalu preko obeh krnic in pri vrnitvi na Višarje sva si morala v toplem soncu celo rokave zavihati. nostjo lotil vprašanja socializma oziroma marksizma. Iz začetnega študija se je porodila tista čudovita intuicija, ki je povedla Crqceja do popolnoma drugačnih zaključkov. V vseh časih so filozofi in zgodovinarji bili mnenja, da ima v zgodovini svojo važnost tudi ekonomski faktor, saj celo preseljevanje narodov lahko tolmačimo kot iskanje boljših življenskih pogojev, boljših ekonomskih okoliščin. Vendar so to važnost skušali omejiti, skoraj odpraviti, češ da je nenravna (kaj bi materija usmerjala duh!) V prejšnjem stoletju se je Marks temu uprl in zavzel popolnoma nasprotno stališče: edino ekonomski faktor v zgodovini nekaj ustvarja; drugih vzrokov sploh ni, vse je materija, in ekonomija je dejanje misleče materije. Ce se je Marks tako izrazil ni nič čudnega,saj je njegova teorija povsem materialistična; čudno pa je, da se je pri vsaki svoji trdit- vi skliceval na prihodnost, češ da bo na-daljni človeški razvoj dokazal pravilnost njegovega mišljenja. Take trditve, ki zah-zahtevajo že nekako slepo vero prav gotovo niso bile mlademu Croceju všeč (ob tej priliki naj omenimo, da je bil Croce že idealistično usmerjen pod vplivom svojega velikega učitelja Antonia Labriole). Sprejel je torej za svojo izhodiščno točko to, kar je Marks poveličeval: ekonomski faktor. Zdelo se mu je, da res v zgodovini igra prav ta veliko važnost. Toda od tu naprej gresta Marks in Croce v čisto nasprotno smer. Marksu je ekonomija vse: ni človeškega dejanja, ki ga on ne bi pripisoval ekonomskim vzrokom: katerakoli vera, katerakoli nravnost ali politika so le določen izraz ekonomske dejavnosti ' od te nekako odvisne. Croceju se zdi ta misel predrzna, človeka nevredna. Ekonomija ima res svojo važnost, a vendar mora nekako biti omejena in v svetu nravnosti podrejena etiki. Po njegovem je ekonomija neke vrste zelo enostavna oblika praktičnega duha, ki je iasno podrejena čistemu razumu. Zatorej se zgodovina razvija nekako od zgoraj navzdol, od misli na stvar, in ne obratno. Ta ugotovitev je bila odločilne važnosti za nadaljni razvoj njegovega mišljenja. Lahko bi rekli, da je od tu naprej začel rušiti kamen za kamnom na zunaj tako mogočne Marksove zgradbe. Naj še omenimo, da je znanstveno dokazal neveljavnost teorije o nadvrednosti. Kakor se je Croce znanstveno upiral marksizmu, tako je tudi odbijal fašizem, sicer ne na znanstvenem polju, ker je tako delo bilo nemogoče, ko je pa bil fašizem brez trdne lastne teoretične zgradbe. Odbijal je fašizem, ker je pač omejeval človeško svobodo. Jasno torej, da od leta 1921 naprej ni bilo Crocejevo življenje takšno, kakršnega bi kot znanstvenik sicer zaslužil. A kljub temu je dolga leta izdajal dvomesečno revijo »Critica«, v kateri si je marsikdaj ironično privoščil režim. To se nam lahko danes zdi skoraj nemogoče, a pomisliti moramo, da je bil ob porodu lašizma Croce že znana osebnost svetovnega slovesa in da v Italiji ni bilo avtoritete, ki bi se mu lahko zoperstavljala. Zato je tudi režim, dasi ne rad, moral prenašati njegovo »Critico«. Croce je bil tudi osebno plemenit človek. O tem nam priča njegovo mladostno prijateljstvo z Giovannijem Gentilejem, o katerem smo na splošno mnenja, da je bil teoretik fašizma, dasi je res ravno nasprotno: fašizem se je okoristil Genti-lejeve teorije. Gentile in Croce sta bila velika prijatelja v mladih letih. Kasneje ju je življenje ločilo. Gentile se je vdal fašizmu, Croce mu je kljuboval. A Croce ni nikdar napadel prijateljevo spravljivost, nasprotno, resnično je žaloval za njim, ko so ga neznanci leta 1944 ubili v Florencah. Kot filozofa in teoretika zgodovine se Croceja spominjamo spoštljivo, kot človeka ga pa lahko občudujemo. Jurij Slama Marija Mijof «Souze jn smeh» Pred kratkim je v Trstu izšla pesniška zbirka svetoivanske pesnice Marije Mijot z naslovom »Souze jn smeh«. Zbirka ima to posebnost, da so pesmi napisane v pristnem svetoivanskem narečju, kar daje zbirki posebno odliko. Pesnica se je s poezijo pričela ukvarjati že v mladostnih letih, vendar pa v začetku ni imela zaupanja v svojo žilic,o. Kasneje je njeno kovanje pesnic v narečju pohvalila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, kar je dalo tudi povod, da je zbirka izšla. Ob tej priliki je Slovenski klub priredil v svojih prostorih v ulici Geppa večer, na katerem so recitirali' Mijotove pesmi, zbor pod vodstvom priznanega pevovodje Ubalda Vrabca pa je zapel nekaj pesmi, ki jih je uglasbil pevovodja sam. Bronasti tolkač Kot smo že pred časom poročali je v Avstraliji izšla prva slovenska pesniška zbirka Humberta Pribaca z naslovom »Bronasti tolkač«. Slovenski klub iz Melbourna naproša, da bi pesniško zbirko priporočili našim čitateljem, saj je Hum-bert Pribac naš rojak. Rodil se je namreč v Sergaših pri Kopru. Cena posameznemu izvodu je 1200 lir in si ga lahko nabavite tudi v Trstu. Slovenski klub nadalje naproša rojake, da v zameno za pesniško zbirko pošljejo dobro slovensko knjigo enake vrednosti, ker ustanavljajo v Melbournu knjižnjico. Naslov Slovenskega kluba je: Slovenjan Associatlon, Melbourne 37la Park Street, Princes Hill, Victoria, Australia. ZIMSKA IDILA Foto Rafko Dolhar Dolhar Silvestrovo r telegrafu leg tega pa ima formular že pripravljeno spremno besedilo, ki je tako sestavljeno: »S tem si kupi darilo, ki ti je najbolj všeč« ali pa »Kupi si božično darilo, vse najboljše«. Telegrafsko nakazilo bo gotovo prispelo še v času. Trgovine pa so po vsem ozemlju Zdrženih držav na božični večer odprte do desetih zvečer. V zadnjem hipu pa lahko odpošljete takoimenovane »Candygrame« ali »Čokoladne bombone po telegrafu skupno s čestitkami. Za ljudi, ki imajo že vse pa je izbira božičnega darila prav gotovo zelo težka. Prav posebno težko je izbirati prebivalcem Kalifornije ali bolje rečeno ljudem iz Hollywooda. Vsakdo bi hotel presenetiti svojega soseda z nenavadnim, originalnim darilom. Tovamarji-izdelovalci bo žičnih daril pa so poskrbeli tudi za take odjemalce. Velika blagovnica v Texasu se je preteklo leto proslavila s kupom nenavadnih daril. V trgovini so bili na primer izpostavljeni modeli letal najmanjšega tipa. ki so se razlikovali za gospo in gospoda. Letos pa je ista veleblagovnica razdelila 275 tisoč izvodov posebnega kataloga, ki na osemdesetih straneh prikazuje darila za one, ki že imajp vse. Tudi filmski zvedniki ga rade volje preli-slujejo in se pri tem zabavajo. Izvod tega kataloga smo lahko našli v stanovanju Vincenta Minellija in Jayne Mansfield. Med najrazkošnejšimi darili najdemo pristno »junko« - kitajsko ladijco, ki so jo uvozili iz Hongkonga. Najcenejše darilo v katalogu stane »samo« sedem milijonov iu pol. Texaška veleblagovnica pa seveda med svojimi darili ni mogla izpustiti pravega darila iz divjega zapada. V izložbi lahko vidimo pristne cowboyske hlače, ki pa so sešite iz bele vizonove kože in stanejo dve sto tisoč lir. Med tovrstnimi darili pa si lahko izberemo tudi suknjič, ki ga ne preluknjajo puškimi izstrelki. Ta jopič z garancijo si lahko nabavite za sto petindvajset tisoč lir. - Pravo božično darilo. Toda Texas ni edina država - čeprav so tamkajšni prebivalci prepričani, da je njihova dežela non plus ultra, ki se ponaša z ekstravagantnimi božičnimi darili. V New Yorku je ploviti draguljar Tiffany postavil v izložbo okrasek, ki je verjetno najdragocenejši, kar jih lahko odkrijemo v izložbam. V sredini okraska je diamant, ki tehta 128 karatov, okrog in okrog pa je okrašen z manjšimi diamanti. Omenjeni diamant je največji vrste »kanarček«, kar jih je na svetu, Okrasek stane 315 milijonov lir. ^ Toda Američani obdarujejo za Božič tudi domače živali. Na Peti cesti v New Yorku prodajajo za psičke posebno bogatih gospodov vizonovo ogrinjalo za čez dan, ki stane sedeminšestdeset tišoč lir. Poleg tega pa lahko občudujemo tudi bro-katasto pogrinjalo, ki stane trinajst tisoč lir. Vsa ta oprema je za psičke, za pse pa prodajajo smoking, ki stane petnajst tisoč lir. Nespohojni upokojenci V rubriki »Gospodarski komentar« »Pavliha« prikazuje socialistične upokojence. Imai,' : veliko število upokojencev'. Nagibi in razlogi za upokojitev so seveda zelo različni in bi jih lahko raztegoval kakor harmoniko na 80 registrov. Penziomanija je zajela široke ljudske množice, kakor bi tej epidemiji lahko po aktivistovsko rekli in kaže, da se bo na ta način masovnost tega sloja državljanov še močno povečala. Upokojenci imajo v glavnem samo to skupno črto, da prejemajo večjo ali manjšo pokojnino, medtem ko pravi upokojenec, upokojenec socialističnega tipa, ni prav nič podoben bivšemu upokojencu. To je nespokojni upokojenec. Naša, socialistična vrsta upokojencev je predvsem zelo delovna. To vam poiščejo vsakršno mogočo in nemogočo zoroslitev. Nekateri delajo s skrajšanim delovnim časom, drugi honorarno, tretji zopet zaradi 3% zvišanja pokojnine letno, četrti poiščejo sezonsko zaposlitev, peti delajo kar tako, da pač nekje nekaj delajo (na uho povedano - na pol zastonj, kar je še posebej nadvse socialistično), šesti zopet se zaposlijo kako drugače in tako naprej. Skratka, imamo opraviti z upokojenci, ki so nadvse delovni in silno zaposleni. Samo po sebi ta delovni entuziazem ni problematičen. Problematična postaja namreč naša zakonodaja prav spričo velike upokojenske aktivnosti. Glavna pomanjkljivost naše socialne in delavske zakonodaje je v tem, ker ni določeno, koliko dopusta letno naj bi imela posamezna kategorija upokojencev. Ce bi bilo to .vprašanje pravilno urejeno, potem bi prav letni oddih vlil upokojencem novih moči, da bi se spočiti in sveži še z večjo vnemo in večjim delovnim učinkom lotili svojega dela in bi postali tako še vse bolj družbeno koristen sloj naše družbe. Dogodilo bi se seveda lahko, da bi vsi upokojenci odšli na dopust v mesecih ju-lij-avgust. Tako bi bila naša gospodarska dejavnost v tem času silno prizadeta, o-benem pa bi bile zelo zmanjšane možnosti dotoka tujih deviz, če bi naši upokojenci okupirali vsa gostišča in hotele ob morju. Nasprotno bi se turistična sezona takoj raztegnila na vse leto, če bi bilo določeno naj upokojenci izkoristijo svoj letni dopust v času od oktobra do maja. Tako bi rešili dve gospodarsko zelo važni vprašanji na en mah: gospodarska dejavnost bi dobila močan impuls s svežimi močmi spočitih upokojencev, gostinstvo pa bi čez vse leto imelo polno izkoriščene svoje gostinske kapacitete. V' višek Ljubljanski »Pavliha« v satirični obliki prikazuje zaslužke ravnateljev državnih javnih lokalov. Imam več pomanjkljivosti. Ena izmed njih je v tem, da si nikakor ne morem zapomniti obrazov. Pretekli teden sem šel mimo Elektro-tehtne. Iz trgovine je pravkar stopil eleganten možak. V rokah je nesel ogromno škatlo — televizor. Prijazno me je pozdravil in se mi sladkobno nasmehnil. Bil sem v zadregi. Kdo je to, saj me pozdravlja kot starega znanca? Odzdravil sem mu. Le kdo bi to bil? Stopil je k novemu Fiatu 1300 in me obenem ogovoril: »Gospod Trn, ali sta tako prijazni in majčkeno poprimete, da ne bom postavljal škatle v sneg?« Gospod mi je rekel. Torej se ne poznava iz hoste. Kaj sem hotel? Naredil sem se, kot da ga tudi jaz dobro poznam in mu priskočil na pomoč. S prosto roko je tedaj vzel ključek iz žepa, odprl prtljažni prostor avtomibila, odrinil nekaj škatelj in zavojev in postavil mednje televizor. »Veste, jaz že sedaj kupujem za dedka Mraza,« mi je prijazno pokimal, »ob koncu leta bo velik naval. Pa hvala lepa in na svidenje...« »Na svidenje,« sem mu odzdravil nekako v zadregi in vso pot do doma premišljeval, kje sem že videl tega svetovljana Drugi dan sem srečal starega Driiaielia. Več let se nisva videla. »To srečanje morava zaliti«, je hitel ves vesel in mi stresal roko. »Veš jaz sem zato, da tudi nekaj prigrizneva...« sem mu odgovoril in zavila sva k »Božji kapljici«. »Jaz bom pečenico s kislim zeljem,« je naročil prijatelj brhki natakarici. »Jaz pa naravni zrezek in mešano solato... in pol litra cvička prinesite!« Deklič se je zasukal in kmalu je dišala pred nama jed in vabila pijača. »Tine,« je dejal prijatelj, »se spominjaš, da sva pred nekaj leti tudi tu takole malicala...« »Ej, kaj se ne bi... Takrat si ti plačal. Se veš, da sva se sprla zaradi tega?« »No, pa boš pa danes ti...« Poklical sem natakarico. Zračunala je kot elektronski računski stroj: tristopet-deset - stopetdeset - tristo - dvestopetde-set - petdeset, je tisočsto in še stodeset: entisočdvestoindeset dinarjev prosim. »Si nadrsal?« se je nasmehnil prijatelj. »Meni se zdi, da sem pred tremi leti plačal za takole malico vsaj polovico manj...« »Prinesite še pol litra,« sem naročil. Potem sva s prijateljem računala, po čem bi moralo biti meso, po čem kislo zelje, po čem klobase, po čem moka in po čem solata, da bi bile take cene opravičene. »Kaj, bo bi poklicali poslovodjo in bi Svetonočno nebo Predivasti oblaki ihtijo nad gmajno, megle se zgubljajo v meje dolin. Gabri so otrpnili v višnjevem mrazu -brinjeve jagode, šipek, robide —-vse en sam tih, prozoren spomin. Burja se preko ograd 'je zagnala — in vendar sem Tebe, otroček, našla! Kot bi od daleč narcize vzdrhtele, kot bi ciklame v večer zažarele, o Jezušček, Jezušček, spet sva doma. Zdaj se vse v eno veselje razpleta svetonočno nebo se kot lučka iskri. Potrkala bi do vsakega okna, postavila jaslice v vsako srce, objela vse brate in sestre po svetu naj bodo veseli, kjerkoli žive! malo prediskutirali te cene...« sva rekla natakarici. »O, veste, to je pa naš kolektiv že tolikokrat prediskutiral, da tudi za ficek ne boste uspeli dokazati, kaj je v kalkulaciji narobe... Sicer pa poslovodja nabavlja. Odpeljal se je s svojim novim avtom.« Napravila sva se, pokimala prikupnemu dekliču in stopila na cesto. Prav tedaj se je ustavil pred »Božjo kapljico« Fiat 1300, ki sem ga videl prejšnji dan. Voznik je skočil iz avtomobila, dvignil zadaj pokrov, vzel iz prtljažnega prostora dve košari solate in velik mesarski cekar klobas. Ko me je zagledal, me je spet medeno pozdravil. Tedaj sem se tlesknil po pleši: »Seveda, seveda! Ta moj spomin za obraze!« Prijatelj me je debelo pogledal. Povedal sem mu dogodek prešnjega dne. »In ti se čudiš?« »Tako po malem. Po današnji malici se ne več tako zelo...« »No, da se ne boš prav nič več čudil, ti bom nekaj pokazal. Ali veš. kaj je to tehnični višek?« »Ne, vem.« sem odkimal. Tedaj je potegnil iz žepa članek z naslovom: »Gostinstvo pred družbeno kontrolo« in podnaslovom: »Kaj je to tehnični višek?« Tam na sredi članka je bil z rdečim svinčnikom podčrtan odstavek: »Po računih tržnih inšpektorjev ostaja poslovodnjem majhnih gostinskih podjeti' povprečno tritisoč dinarjev in to samo od tehničnega viška«. V večjih gostiskih podjetjih računajo, da je dnevni povprečni »zaslužek« poslovodij tudi do deset tisoč dinarjev...« »Ne,« sem dejal, »tega še vedno ne vem, čudno pa se mi zdi, da so tudi drugi šele zdaj to dognali. Vem samo to, da obraza poslovodje »Pri božji kapljici« ne bom nikoli več zgrešil...« Tine Trn Božična darila po V Združenih državah se že mese-: dni pripravljajo na božična nakupovanja. Divji vrvež vlada posebno v ameriški filmski prestolnici Hollywoodu. Prebivalci »obljubljene« dežele so si že pred tedni ra-polnili garaže in salone svojih vil s paketi in zavoji, ki jih bodo odposlali svojim prijateljem in znancem za božič. A Ameriki je namreč navada, da se za božič obdaruje vse, od sorodnikov in znancev pa do poštarja. V prvih dneh decembra odpro obratovanje posebne trgovine, ki so specializirane v zavijanju in embalaži božičnih daril. Za pol dolarja vam v teh trgovinah zavijejo in okomotajo s pisanimi trakovi žogo, ki ste jo narpenili sinu svojega predstojnika. škatljo čokoladnih bombonov, ki jo boste odposlali teti v Texas. Specializirana trgovina vam v hipu odpravi vse to zamudno delo, tako da vam ne ostane drugega, kot da napišete na pakete naslove in jih oddate na poštnem uradu. Poštni personal potrojijo v decembru, saj je znano, da je ameriška poštna služba med najboljšimi na svetu. Poštni pomočniki prejemajo za svoje delo po tisoč lir na uro. Ce pa se vam ne ljubi iti na pošto, tedaj telefonirate v trgovino, ki vam je zavila darila in za majhen izdatek vam uslužbenci opravijo tudi poštno delo. Ce ste se v zadnjem trenutku spomnili, da ste. na tega ali onega pozabili, tedaj se lahko poslužite na vsakem telegrafskem uradu posebnih formularjev, s katerimi odpošljete določen znesek v denarju. Po- BELOPESKO JEZERO Foto Rafko Dolhar yranče (Borko: \ Zdavnaj, ko smo še bili majhni in smo imeli zadaj preklane hlačice, da smo platno prodajali, smo se med drugimi prazniki in godovi veselili predvsem Barbare. Od leta do leta je z nami raslo veselje in nestrpno pričakovanje po svetu Miklavžu, božiču ali Herodežu, tako da nam je bilo najhuje tedaj, ko so nas od vsega odstavili. Ko smo slednjič razumeli vso tajno otroških radosti o Miklavžu, o Božičku in še drugih radodarnih čudodelnikih, nas je zadelo prvo zgodnje razočaranje. Barbaro je nekoč naneslo v koledarju na nedeljo. Oče si je nategnil zimsko suknjo z zajčjim ovratnikom in mati se je zavila v volneno veliko ruto za rano mašo. Komaj so zaškripali odhajajoči koraki in prikletna vrata, je Franček planil iz svoje pritajene potuhnjenosti in brž smuknil v hlače. Mati je ob odhodu zabičala, naj danes nikar ne hodijo po Barbari, ker ljudi ne bo doma in jih ne bodo nikjer pustili noter. Oče je za Frančka, ki je bil najstarejši, pridejal svoje: »Ti si že prestar, da bi lazil s torbo od hiše do hiše, lahko, da ti še kje naložijo panj namesto suhih hrušk. Ali te ne bi bilo sram?« Toda kaj je Ftičarjevemu Frančeku za sramoto, ki bi jo doživel, če bi mu kje porinili v torbo štor namesto kakega kosa potice. Ze včeraj se je zmenil s sosedovim Kosičevim Tonekom. da se bosta sešla v ogradu pri prelazu, kakor hitro se ljudje odpravijo v cerkev. V jeseni sta že oba začela hoditi v šolo. Zdaj je spraznil svojo šolsko torbico, tablico in začetnico je posukal med stare cunje v omaro; mali BARBARA ■UH« . • ZIMSKO JUTRO NA LOVCIH PRI SV. VISARJAH (Foto Rafko Dolhar) bratec Slavek pa je 'še vedno klečal in si sključen napeljaval trakove, slinil konce in jih vtikal v luknjice na oglavih svojih blatnih čevljev. Franček ga je drezal, naj se že skoraj obuje, če kani iti z njim, da ga ne bo počakaval. Torbico si je že vrgel čez rame. Najmlajši štiriletni bratec. ki se je tudi že predramil in se še ni znal sam obleči, se je začel cmihati in dreti, ker ga onadva nista marala vzeti s seboj. Zunaj je še ležala trda noč, da se ni nikamor videlo. Nekateri zakasneli ma-šarji so še po cesti morali svetiti s smol-njaki. Kosičev je že mencal pri prelazu, ker ga je začelo v noge zebsti, in se jezil na Frančeka. Dolgo ga ni mogel včakati. Tudi Kosičev Vanek je bil oprtan s torbico. Malo sta se še pomudila, da je za njima priškalil ves zasopel Slavek. Domenili so se. pri katerih hramih bodo poskusili svojo koledniško srečo. Obrež je dolga vas »raztepenimi hišnic mi številkami po bregu in ob cesti. Najprej so zavili v zgomij konec. Tu jim bodo že kaj podurnili v torbo, so upali. Psi so lajali za njimi, tu in tam so se jim morali izogniti med sadovnjaki, lese na dvoriščih so cvilile za njimi. Po klancih je žvodralo blato. Oči so morali širiti in napenjati, da so kdaj pa kdaj mogli videti in stopiti na shojeno stezo. Pri prvem pragu zaradi hudega kocinastega Sultana ni bilo mogoče blizu. Ko jih je zavohal, se je davil na verigi in jo trgal. Rajši so odnesli pri e. Pri staremu Hercegu. kjer so imeli z ’daj v mlaki takega solača da je celo mladega račka zgrabil sa zijala vežna vrata že na stežaj. Potegnili so se skozi, tako nizka so bila. Znani ribič, stari Herceg, se je zavzel kdo neki bo zdaj priharabušil. K rriaši ni hodil, toda pri ribah je vendarle imel neverjetno srečo. Lovil jih je v petek in svetek. Baje je nekoč ribaril na samo veliko noč in za križasto mrežo se mu je zgrabil sam peklenšček. Vlekel je in dvigal, pa je bilo tako težko, kakor da je zadel za kak štor. Potegnil je z vso silo. Tedaj je zagledal kosmate kremplje in mislil si je takoj, kaj bi moglo biti. Se mreže ni utegnil potegniti k višku, tako jo je v svojem strahu takoj pobrisal. No odtistihmal več ni lovil na sveti post in na veliko nedeljo... Dečki so si odrinili veliko kmečko mizo od klopi, da so lahko hodili okrog nje in pri tem govorili vsak zase barbarinje voščilo: »Bog vam daj čuda žgancev, Bog vam daj čuda libekov, Bog vam dai čuda picekov, Bog vam daj čuda ecekov, Bog vam daj čuda gudekov, Bog vam daj rodno godico. Bog vam daj nesnetljivo pšenico, Bog vam daj čuda dece... in malo hruha!« je dostavil Kosičev Vanček, ki se je v svoji otroškosti še dal zanoriti domačemu hlapcu, ko mu je sinoči razkril, da pojde po Barbari. Hlapec mu je dejal še, da ga bodo pri tistem hramu, kjer bo tako voščil, še tem bolj nagradili. Toda Herceg, ki je še mnogo dal na stare šege, je v teh izrečnih besedah čutil zasmeh. Do tega hipa je nepremično stal in poslušal trojico, kako mu je vsak zase ali posnemanje drug drugega v preprostem petem načinu našteval domače živali in poljsko silje, ki naj bi mu Bog dal obilno žetev, zdajci pa je planil, kakor bi ga nekdo zbodel z iglo. in klapoušnil najprej Kosičevega, da mu je škrljak sfrčal do vrat. Franček je takoj vedel, da tudi njemu ne bo prizaneseno, zato se je spustil v beg proti vratom. Herceg pa je imel dolgo roko, ki se je oprijela njegove kape, pod katero je imel smolo. Keč-ka ga je zabolela, da kriknil in zdrčal ven gologlav. Za njim je bil ušel tudi Slavek. Herceg si je s pestjo pogladil dolge viseče brke in priropotal na stopnice. »Kaj, malo kruha, pa dosti dece?« je robantil za njimi. Kosičev se sploh ni zavedal, da tega ne bi smel reči. Sele zunaj mu je med Slavkovim jokom Franček dopovedal, zakaj jih je stari ded naharil in jih pohlodil. Tako so bili nanj ogorčeni, da bi mu najrajši zažgali slamnato in z blatom sezidano bajto, na kateri je dimnik zlezel že čisto med ostrešne rame. Toda bali so se, da bi jih potem morda ne vrgli v ogenj, kakor to naredijo s požigalci, če jih dobijo pri požigu. Hercegu niso mogli tega nikdar odpustiti. Saj bi vendar lahko razumel, da je Kosičev samo v zadregi tisto bleknil. Potolažili so se šele pri Marčecu, kjer so imeli štacuno, in je vsakdo bil deležen za voščilo po en krajcar. Toda zdaj niso več želeli nič hudega. Spotoma v spodnji konec so srečali deklico, ki je od nasprotne strani prav tako zaobrnila v dvorišče k Crčku. To pa že ne gre, so se vzhajali nad njo, da bodo še deklice hodili po Barbari in jim odjedale dobitke. Matečeva Trezka je bila revno oblečena, kočo so imeli nekje v šumi, jedli so koruzni kruh, pa še tistega ni bilo na pretek. Deklica je hodila že v drugi razred. Ni se jim dafe odgnati. Trdila je svoje, češ da sta Herodež in pametina za dečke, Barbara pa je bila ženska in samo deklice smejo hoditi po Barbari. »Bomo ti že odgnali Barbaro« so ‘e vsi trije spravili nad njo. Uboga Trezka je padla v mlakužo. Grozno je kričala in fantalini so jo ucvrli. Vso blatno jo je prišla pobirat Crčkova dekla, ki je na vik in krik stopila iz kravjega hleva z žehtarjem mleka. Domačih ni bilo doma in dekla ji je kar sama od sebe nasula v cekar suhih režnjev in ji še o-drezala krajec rženjaka, ne da bi ji bilo treba še prej hoditi okoli mize vobrlenc s tistim pojočim voščilom svete Barbare. Trezka je povedala dekli, kateri dečki so bili, dva je poznala in ju bo v šoli tudi zatožila. Pobiči so potem odhiteli in obiskali še nekatere bogate hiše, kjer so jim napol- nili torbe s suhimi režnji in jabolki. Pri Antoleku na bregu je še vsak dobil vinar, da bodo imeli za kamenček. Naredil se je že beli dan. Naprej jim ni več kazalo hoditi. Prvi mašarji so že prihajali iz cerkve. Treba se je bilo popaščiti, preden prideta oče in mati. Bog ne daj, da bi zvedela! Toda mati je vseeno še pred obedom zvedela, kaj je njena deca storila z Ma-tečevo deklinico. Ko so se dečki vrnili od pozne maše, jih- je čakala brezovka v materini roki. In tudi drugi dan - bilo je pred Miklavžem - ju je zadelo hujše, kakor bi si ju navezal na lanec sam parkelj, če bi ne znala moliti. Kljub temu, da je Ftičarjev bil ponujal smrkljavi Matečevkini Trezki krajcar, se ni dala omehčati, da ne bi izpovedala učiteljici, kaj so ji prizadejali. Pela je tenka leskovka. Ftičarjev in Kosičev sta dobila od učiteljice na vsako dlan po pet pack... da se je palica razletela po vseh kotih. Kako bi si človek ne zapomnil take Barbare! Zgodovinski podvig „Marinerja 11“ ZE-letnica feleuizijske družbe BBC Od 300 do 11 milijonov sprejemnikov Po nekaj več kot sto dneh potovanja je »Mariner II« dospel do svojega cilja. Ameriški znanstveniki so določili, da bo raketa obšla planet Venero, o kateri zemljani zelo malo vemo. »Mariner II«, v katerem so bile vdelane številne znanstvene naprave je podatke o Veneri poshal na zemljo. Radijska povezava med raketo ii zemljo je trajala dvainštirideset minut Podvig je velikega znanstvenega pomena. Cim bomo zvedeli za podatke, ki jih je poslal »Mariner II« na zemljo bo moč odgovoriti na vprašanja o Veneri. Raziskovanje ameriške vsemirske rakete predstavlja tretji veliki podvig v zgodovini astronomske znanosti. Prvi dve poglavji sta namreč odkritje Van Allenovih žarkov, druga pa slikanje nevidne lunine strani. Tokrat smo dobili odgovore na vrsto vprašanj v zvezi z nebesnim telesom, ki je zelo daleč od naše zemlje. Podatki nam bodo odgovorili na vprašanja o atmosferi, magnetičnem polju, o moči kozmičnih žarkov na Veneri. Ravnatelj vesoljske organizacije NASA James Webb je izjavil, da imamo opravka z zgodovinskim poletom. Potovanje na 57 milijonov kilometre' dolgi poti - »Marinerja II« so poslali v vesoljstvo 27. avgusta - se je vršilo redno. Kljub temu pa so se znanstveniki bali, da se podvig ne bo uspešno zaključil. Zadnje mrzlične trenutke so živeli ameriški znanstveniki pretekli teden, ko so vzpostavili zvezo z vsemirsko raketo. Urni sistem,, ki bi moral spraviti v pogon raketne radijske naprave dvakrat ni odgovoril. Kasneje pa so znanstveniki ponovili navodila in po šestih minutah in pol so dobiii dokaz, da je bil ukaz izpolnjen. Dvainštirideset minut dolgo so elektronska očesa »Marinerja TI« pergledovala ozračje in površino Venere, medtem ko je laketa bila v razdalji od 34.800 do 24.700 kilometrov od pu pta. [Vn izmed očes je določilo kmičin 1 vode v oblakih, ki obdajajo vedno Venero, drugo oko pa ■je imelo nalogo, da je prodiralo skozi cblake in skušalo določiti temperaturo na Veneri. Po podatkih zgleda, da znaša temperatura 315 stopinj Celzija nad ničlo, kar onemogoča vsakršno življenje na planetu. Vsekakor pa znanstveniki ne izključujejo, da je ta podatek iznakažen, zaradi velike koncentracije elektronov v ozračju Venere. Signale »Marinerja II« je bilo na zemljo jasno in dobro slišati. V trenutku so sličili zvoku orgel, potem pa zopet melodiji glasbene skrinjice. Znanstvenik ameriške vesoljske ustanove Homer Nevvell je podal naslednjo vsebino, o podatkih »Marinerja II«; 1) spektroskopsko raziskovanje sončne plazme je dokazalo, da obstoja »stalni sončni veter«, ki ima hitrost od 400 do 720 kilometrov na sekundo, 2) magnetometer, ki je bil nameščen na raketi je dokazal obstoj več magnetičnih polj’ . j, , 3) posebna priprava pa je dokazala, da so delci kozmičnega prahu v bližini Venere v desettisoč manjši koncentraciji kot pa v bližini zemlje. James Webb pa je nadalje izjavil, da je tokrat prvič naprava, ki jo je izdelal človek, prišla .v tako bližino in oddajala podatke na zemeljsko oporišče. Februarja preteklega leta so Sovjeti izstrelili raketo in jo usmerili proti Veneri, toda že čez pet dni se je radijska povezava prenehala. Maja istega leta je sovjetska raketa letela mimo Venere v razdalji 10.000 kilometrov, vendar pa ni na zemljo oddala nikakega podatka. Zahodni znanstveniki so nadalje mnenja, da je Sovjetska zveza izstrelila preteklo poletje novo raketo proti Veneri. Podatke, ki jih je na zemljo poslal »Mariner II« bodo Američani dali na raz- polago znanstvenikom vsega sveta in torej tudi sovjetskim. V Moskvi pa je časnikarska agencija Tass v soboto zvečer napovedala zmagoslavni polet »Marinerja II« z besedami: »Prvič v zgodovini človeštva so avtomatske naprave v vesoljski raketi raziskovale planetovo površino in predvajale na zemljo znanstvene podatke«. Ali je raketi uspelo razkriti vsa vprašanja, ki so ji jih zastavili znanstveniki do sedaj še ne vemo. Zaradi tega čakamo z nestrpnostjo, da bodo učenjaki raztolmačili podatke in jih nato v razumljivejši obliki posredovali večini neukih zemljanov. Umrl je Charles Laughton «Hudobnež», ki je očaral množice Preteklo soboto je v svoji vili v Holly-vvoodu umrl Charles Laughton, eden najpopularnejših odrskih in filmskih igralcev. Pokojnik se je rodil v Angliji pred 63 leti, vendar je bil že vrsto let ameriški državljan. Umrl je po dolgi ango-niji, v kateri je prikazal vse svoje moralne vrline. Zgodilo se je, da mu je pred meseci, ko se je zatekel v bolnico neka neprevidna bolničarka razkrila, da so v hrbteničnem mozgu zdravniki zasledili rakaste celice. Kljub temu, da je igralec vedel, kaj ga čaka in da ne bo živel več kot nekaj mesecev je ostal miren in spokojen. V začetku je sicer zgledalo, da bodo rast rakastih celic lahko zaustavili s kobaltom, toda zdravilo je kaj kmalu prenehalo učinkovati. Ko je Laughton spoznal, da je zapisan smrti je hotel na vsak način domov, ker ni hotel delati preglavic sobolnikom in sorodnikom. Pri postelji sta ga čuvala le žena Elsa Lanchester, s katero se je poročil leta 1929 in brat Frank. Zadnja podoba, ki nam ostaja za Charlesom Laughtonom je odlično izvedeni lik | Vsakoletni pojav nam prikazuje, kako se ob praznikih cene živilom povišajo. Decembra namreč večina družin razpolaga z večjimi vsotami denarja kot običajno. Nujno je, da si tudi več privoščijo, poleg tega pa božično vzdušje vpliva na človeka, da si v tem času dovoli tudi to, česar mu žep v običajnih razmerah ne dovoli. Celoletni prihranki romajo v tem času v trgovine. Na ta način se poveča povpraševanje po blagu v sorazmeroma kratkem času, medtem ko ponudba ni istočasno večkrat pripravljena na zadovoljitev kupcev. Kaj lahko je razumeti torej, zakaj se cene dvigajo. Gospodarski moment Pred nekaj tedni je italijanska vlada dovolila uvoz velike količine masla, živine, svežega in zmrzlega mesa. Veletrgovci si bodo torej lahko nakupili v tujini prav ona živila, ki so v Italiji pretirano draga. Vladni ukrep je treba pozdraviti, ker namerava s tem svojim odlokom zaustaviti na edini pametni način zvišanje cen. Kljub temu pa moramo dodati, da se je italijanska vlada zelo kasno spomnila na protiukrepe, saj se cene višajo z vrtoglavo naglico. Posebno dragi so kmečki pridelki, kar je treba pripisati v večji meri slabi letini. Poiskali smo nekaj podatkov, potom katerih bomo lažje razumeli situacijo. V teku enega samega leta od oktobra 1961 senatorja iz filma »Vihar v Washingtonu«. Tu je pokojnik prikazal s svojo živo igro vrsto antikomunističnih procesov iz dobe Macarturja. Tudi v tem filmu smo lahko občudovali njegove velike odlike karakternega igralca. Ni nam bilo treba iskati po enciklopedijah, da smo lahko z gotovostjo rekli, da je bil angleškega rodu. Njegov mrzli humor, ljubezen do satire in sploh njegov značaj nam je jasno pričal pripadnost britanskemu narodu. Charles Laughton je imel gledališko življenje v krvi. Preden je prešel k filmu se je namreč izključno posvetil igranju in režiji. Bil je strokovnjak za ruske dramaturge, posebno znan pa je njegov lik Lopačina iz Cehovljeve drame »Češnjev vrt«. Odlikoval pa se je tudi pri izvajanju številnih Shakespearovih vlog. Toda višek slave so mu prinesle filmske interpretacije. Hollywood mu je zagotovil popularnost. Leta 1932 je prvič nastopil pri filmu skupno z Garyjem Cooperjem z naslovom »Ce bi imel milijone«, s katerim se je režiser prvič ponorčeval z življenjem filmskih igralcev. Z naslednjim delom pa je pričela za Larghtona doba interpretacije »hudobnih« likov, s katerimi si je pridobil največjo slavo. Na platnu je prikazal vrsto podobnih likov kot Nerona, kateremu so sledili podobni liki iz zgodovine in literature. Na tem mestu naj omenimo samo izvrstno podajanje lika Heroda v filmu »Salome«. V angliji pa ostaja najboljši njegov prikaz kralj v drami Alexandra Korda »Sest žena Henrika VIII«. V Zadnjem času pa se je posvetil tudi filmski režiji. Pod njegovo izvežbano roko je nastal film »Smrt beži po reki«. S smrtjo Charlesa Laughtona je nastala v filmski umetnosti velika vrzel. Le težko bo namreč nadoknaditi odlično igro »hudobnega« igralca. Dokler bomo v filmih gledali podobne like, do tedaj nam bo ostala živa pred očmi slika odličnega »hudobneža« Charlesa Laughtona. pa do oktobra 1962 je bilo zapaziti srednji porast cen v višini 3,7%. Ta povišek je občuten, če pomislimo, da bi v normalnem položaju skoraj ne smeli zapaziti nikakršnega porasta. Pri tem pa moramo poudariti, da so se kmečki proizvodi v istem časovnem razdobju povišali za skoraj 10%. Vsem pa je dobro znano, da italijansko kmetijstvo že več let preživlja težke čase. K temu naj prištejemo še letošnje suho poletje pa dobimo celotno sliko situacije. Moramo torej pravilno razumeti neodločnost italijanske vlade, preden je z omenjenim ukrepom skušala zaustaviti draginjo z uvozom živil iz tujine. Istočasno s poviški v trgovini na debelo pa je bilo zaznamovati tudi poviške v trgovini na drobno. Razlika med lanskim in letošnjim oktobrom znaša 5,2%, medtem ko če pregledamo poviške v luči živ-ljenskih stroškov, tedaj vidimo, da znaša povišek 6,8%. Razlika med obema odstotkoma lahko razložimo z dejstvom, da so za življenje potrebne številne dobrine. Vsekakor pa je na področju, ki najbolj zanima največje število družin, to se pravi na živilskem področju, možno zaznamovati najvišje poviške. Kaj se da napraviti za zaustaviti draginjo? Pri reševanju omenjenega vprašanja naletimo na vrsto različnih mnenj. Nekateri so prepričani, da je vprašanje treba rešiti z globalnega gledišča. Draginjo je torej razumeti, kot proizvod razlike med povpraševanjem in ponudbo. Drugi pa so pri reševanju tega vprašanja mnogo bolj kratkovidni. Zagovarjajo namreč načelo, da je treba zaustaviti draginjo od primera do primera z uspostavitvijo točno določenih cen. Preteklost pa nam jasno prikazuje, da tovrstni ukrepi, kaj malo zaležejo. Po svoji strani so ekonomisti že pred časom razčlenili pereče vprašanje. Po eni strani se višajo plače, po drugi strani pa se višajo cene proizvodnji. Jasno je, da s povišanjem plač nujno povišamo cene proizvodnje. Lahko bi dejali, da se cone Pro" izvodnje še hitreje dvigajo od poviškov plač. Pri tem pa ne smemo pozabiti na povečanje povpraševanja. Z večjo plačo si družinski gospodar omisli vrsto stvari, ki bi jih brez poviška ne mogel kupiti. S povečanjem zahtev, ki jim proizvodnja ne more ustreči z minimalno proizvodenjsko ceno pa se povečajo cene raznih potrebščin. To je odgovor na vprašanje, zakaj na notranjem italijanskem tržišču izgublja lira polagoma svojo kupno vrednost. Paziti pa je treba, da ljudje ne izgubijo zaupanja v denar, kajti na ta način ne bo nihče več hranil svojega denarja na bankah. Raje si bo za vse svoje imetje nakupil dobrin, pri katerih ne bo izgubil toliko, kot bi izgubil z naložitvijo denarja po bankah. Navaden račun nam jasno pokaže, da je nekdo, ki je lani naložil svoj denar na banki za 6% obresti, izgubil v enem samem letu vse obresti in še 0,8% začetnega kapitala. Ce bodo ljudje izgubili zaupanje v vrednost denarja, potem bomo priča verižnim reakcijam v celotnem gospodarstvu, katere bo le težko zajeziti. Politični moment Nič manj važen od gospodarskega pa je tudi politični moment, saj tudi s tem lahko tolmačimo podražitev življenja. Vlada levega centra je povzela vrsto ukrepov socialnega značaja, ki jih je treba vsekakor pozdraviti. Ustanovljene bodo pokrajine, kar bo pripomoglo do boljšega upravljanja in decentralizacije. S podržavlje-rijem električne energije se bodo prav revnejši sloji opomogli. Po lstih cenah se British Broadcasting Corporation je 2. novembra slavila šestindvajsetletnico obstoja televizijske družbe. Tedaj je bilo na vsem britanskem otočju komaj 300 sprejemnikov, medtem ko jih je danes nad enajst milijonov. Resnici na ljubo povedano, je televizija spremenila lice celo moderni civilizaciji. Težko bi bilo določiti prve zamisli za uresničitev televizije. Vemo, da je leta 1908 britanski znanstvenik Cambell-Swin-ton prikazal, kako je moč prenesti slike iz enega kraja na drugega s pomočjo elektronskih naprav. Leta 1924 pa se je znanstvenik Baird odločil, da bo posvetil svoje življenje raziskovanju in študiju televizije. Najel si je hišico v predmestju, kjer se mu je po nekaj mesecih vzstrajnega študija projecirati obris križa na daljavo nekaj metrov. Prvi korak je bil napravljen. Toda Bairdu je kaj kmalu zmanjkalo denarja. K temu se je pridružila še nesreča tako da ga je lastnik hišice -rognal na cesto. Znanstvenik si je tedaj najel podstrešno sobico v Londonu, kjer je nadaljeval z delom. 2. oktobra 1925 se mu je posrečilo, da je iz ene sobe v drugo projeciral sliko lesene lutke. Za televizijo se je tedaj začelo zanimati tudi časopisje in februarja 1926 se je Baird lahko preselil v večje prostore, kjer je imel na razpolago potrebne priprave. Družba BBC se je o poskusih televizije tako izrekla: »Sirijo se novice, po katerih naj bi se tudi naša družba zanimala za iznajdbo. Želimo pa pojasniti, da zaenkrat še nimamo na razpolago tehničnih priprav, ki bi nam dovoljevale točno in dobro obveščevanje. Ko pa se bodo tehnične naprave toliko izboljšale, da bo moč predvajati dobre oddaje se bo BBC rade volje odzvala vsakršni ponudbi.« Leta 1930 je televizija prvič oddajala prirejeno dramsko delo. Ta datum predstavlja nov korak naprej. Do tedaj so se morali tehniki pretežno ukvarjati z vpra- bodo namreč lahko posluževali električne razsvetljave tudi oddaljeni kraji, kjer je bila do sedaj električna energija precej dražja, kot v mestih. Vse te ukrepe vlade levega centra je treba s socialnega in io-litičnega pogleda pozdraviti. Vendar pa bi bilo treba gledati tudi na gospodarski moment. Vse te usluge, ki jih je izglasoval rimski parlament bo treba plačati. Nujna je. da se bodo davki povišali. Država bo morata dobiti fonde, s katerimi bo lahko izvajala izglasovane zakone. Do sedaj so se že povišale cene tobaku, pred parlamentom pa je tudi zakon, s katerim bodo občutno povišali prevoz na državnih ž°-leznieah. Morda je vlada levega centra napravila predolg korak. Politično zmagoslavje nad pridobitvami se bo poleglo, če bo predrago stalo prav najrevnejše sloje. Vseh reform se ne da naenkrat uresničiti. Treba je časa, potrpljenja in denarja. Zato se ne sme preveč obremeniti proračunov, povišati taks, ker bi prebivalstvo ne občutilo onih dobrin, ki jih reforme prinašajo. Raje leto dni čakanja, kot deset let draginje, da pridemo do istih zaključkov. šanjem motnih slik, moč pa je bilo videti samo enega igralca naenkrat in še njega samo do pasu* Pri predvajanju prve televizijske komedije pa se je prvič zgodilo, da so gledalci lahko videli celotno sceno. Londončani so komedijo lahko gledali v velikih trgovinah, ki so si nabavile sprejemnike. Neki dopisnik »Mancherster Guardian« se je prav tako moral zadovoljiti z gledanjem oddaje v neki veletrgovini. Tedanji sprejemniki pa niso imeli televizijskega okenca, pač pa neke vrste kukalo, tako da je oddaji lahko prisostvoval samo en gledalec. Kljub vsem tem zaprekam pa najdemo v takratnih časopisih pohvalne kritike nad tehnično in umetniško vrednostjo prikazane igre. Leta 1931 so se znanstvene raziskave popolnoma ločile. Po eni strani je deloval Baird, ki se je opiral na mehanske naprave, po drugi strani pa so raziskavah znanstveniki tvrdke Elektrical and Musič Industries, ki so opirali svoje delo na ka-todične žarke. Vodja EMI je svoje zaključke povedal znanstveniku Waltonu, ki je do tedaj sodeloval pri nuklearnih raziskavah pri neki družbi, ki pa je morala odpustiti svoje sodelavce zaradi ekonomske krize. Walton je le nerad presedal k družbi EMI, vendar pa se je takoj navdušil nad novim delom. Posrečilo se mu je izdelati žarnico katodičnih žarkov in ana-lizacijsko cev, kar predstavlja prehod v novo razdobje televizije. BBC se je odločila, da bo pričela s televizijskimi oddajami 2. novembra 1936 ob priliki velike radijske proslave, ki so jo nazvali Radioolympia. Tehniki in režiserji so se vrgli na delo. Imeli so namreč samo dvajset dni časa na razpolago. Radicolympia je trajala deset dni in televizijske oddaje so si sledile z velikim uspehom skozi vseh deset dni. 2. novembra 1936 je BBC slavila svoj televizijski krst. Komaj šest mesecev zatem je BBC realizirala svoj prvi zunanji prenos ob priliki kronanja kralja Julija VI. Nekaj mesecev kasneje pa so direktno predvajali prenos teniških dvobojev v Wimble-domu, brez žične povezave. Toda tudi britanska televizija je postala žrtev vojne. Prenehati je morala s svojimi rednimi odajami. Prva povojna oddaja je bil prenos vojaške parade po zmagi. Polagoma je televizija zopet postajala močna. Televizijska oddaja olimpijskih iger leta 1948 je potolkla vse rekorde. Od 29. julija do 14. avgusta je televizija prenašala olimpijske igre 68 ur, to se pravi pet ur in pol na dan. K temu pa moramo dodati še mnoge tehnične izboljšave, saj je BBC zgradila posebni sedež za televizijo. Začela pa se je tudi doba Evrovizije. Televizijske oddaje so si evropske države izmenjavale in to v korist umetniške ravni programa. Važen datum pa predstavlja tudi leto 1953, ko so v Evroviziji predvajali kronanje britanske kraljice Elizabete. Oktobra 1955 so poskusili z barvano televizijo. Kot znano je barvana televizija zelo draga, zato je jasno, da so raziskave na tem področju zelo počasne. BBC pa skuša kljub temu zadovoljiti svoje abonente. Povečali so tudi število relejnih postaj, tako da dandanes 98,8 odstotkov prebivalstva lahko sledi televizijskim oddajam. Poleg tega pa naj omenimo, da se je britanskim tehnikom posrečile najti hiter način sprejemanja po kablu filmov, ki so jih izdelali v Ameriki in jih lahko že v kratkem času predvaja svojim abonentom. TRGOVINA JESTVIN PRELOG JOSIP želi vesel božič in srečno novo leto! X R S T ULICA DELLA GUARDIA, 44 BUFET TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA TER BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN POS T REŠE MO TUDI z domačo kuhinjo TRST - Ulica Ghega št. 3 SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Eskluzivni zastopnik za TRST', GORICO in SLOV. BENEČIJO svetovno znanih strojev za ob* delovanje zemlje in kosilnice TRST « A G R I A » Ulica Milano 18 Jožkotu Folc ) želi »grafski in kinemalografski aparali - nadomeslni 'deli btotecnica T R S T - TRG GOLDONI 7 - TELEFON 23-352 vesel božič in srečno novo leto j Vesel OPČINE božič in srečno novo leio želi Podobnik kfv arlc DROGERIJA (TRST) Proseška ulica 22 'E/vojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi vesel božič in srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA TROST TRST - ULICA GINNASTICA PEKARNA - SLAŠČIČARNA IN TRGOVINA JESTVIN ZORA COK želi vesel božič in srečno novo leto! OPČINE ' NARODNA ULICA ŽIVLJENJE -vedno dražje Franzil potrjen za župana Presenečenje v občinski dvorani, kjer je bilo ob drugem glasovanju prisotnih samo 51 svetovalcev. Dr. Simčič je v imenu SSL pozdravil prisotne v slovenščini. Potrjen odstop ing. Pečenka, na njegovo mesto izvoljen italijanski socialist odv. Senigaglia. V torek zvečer so imeli novoizvoljeni svetovalci prvo sejo občinskega sveta. Proti vsem pričakovanjem je bil že pri prvi seji izvoljen za župana dosedanji prvi meščan dr. Franzil. Zgledalo je, da bo za izvolitev župana in odbornikov treba počakati dc petka, ko naj bi se vršile četi te volitve. Ob pričetku seje je bilo prisotnih samo 54 svetovalcev in je torej po-trei na večina določena n-i kvoti 28 glasov. Dr. Franzil je tedaj prejel 26 glasov, komunist Pogassi 11, misovec dr. Taglia-ferro 7 in liberalec dr. Morpurgo 4. medtem kc je bilo belih glasovnic 6. Ker torej noben kandidat ni prejel zadostnega števila glasov so volitve ponovili. Tedaj pa je prišlo do presenečenja. Sejno dvorano so nenadoma zapustili nadaljni trije svetovalci in sicer misovec Won-drich, komunist Radich in neodvisnež Tolloy, ki so dejansko pripomogli županu in odbornikom, da so bili izvoljeni. Število prisotnih svetovalcev je bilo torej pri drugem glasovanju 51, potrebna večina pa se je avtomatično znižala na kvoto 26, ki jo je dosegel demokristjanski kandidat dr. Franzil. Za izvolitev odbornikov pa je bilo potrebno več časa in petih glasovanj preden so bili izvoljeni demokristjani ing. Colautti. dr. Verza, dr. Vepier, dr. Addovasio, dr. Blasina. dr. Gaspara, dr. Babilla, Fantasia, dr. Prodi, dr. Vascotto in dr. Rocco ter republikanec dr. Cumbat, ki je tudi podžupan. Nato je župan sporočil, da sta socialistični svetovalec ing. Pečenko in socialdemokrat dr. Fogher odstopila, ker se hočeta posvetiti delu v pokrajinskem svetu. Na njuno mesto sta prišla odv. Senega-glia za PSI in odv. Puecher za PSDI. S tem imamo Slovenci v občinskem svetu enega svetovalca manj. ker se je ing. Pečenko odpovedal svojemu mestu v korist italijanskega socialističnega kandidata, ki je za njim dobil največ preferenčnih glasov. Na seji so govorili razni predstavniki političnih skupin, ki so podali izjave, kakšno bo zadržanje njihovih strank v bodoči upravi. Prvi je spregovoril demokristjan Stopper, ki je razložil stališče KD, ki ne more več sodelovati s PLI, ker zavrača delovanje s skraineži levice. KD ne more sodelovati s PSI, dokler ne bo socialistična stranka dokazala, da se je odpovedala frontizmu in se ne bo v Trstu predstavila kot demokratična stranka. Nato je spregovoril liberalec dr. Morpurgo, ki je v imenu PLI polemiziral s krščansko demokracijo in izjavil, da bo po dolgih letih sodelovanja pri občinski upravi PLI tokrat prešla v opozicijo. Pittoni je v imenu PSI .dejal, da sestava manjšinskega odbora ne zadovoljuie prebivalstva, ker bo že pri prvih perečih vprašanjih moral iskati novih zavezništev Pristavil je, da bo njegova stranka ostala v opoziciji in da se bo še nadalje borila za sestavo sredinsko-levičarskega občinskega odbora. Komunist Calabria je ugotovil, da se dejansko v občinskem svetu ni nič spremenilo, zavrnil pa je tudi politiko levega centra, ki diskriminira komuniste. Po daljšem prikazovanju komunističnega programa je dodal, da bo njegova skupina ostala v opoziciji. Nato je spregovoril svetovalec Skupne slovenske liste dr. Teofil Simčič, ki je prebral prvi odstavek svojega govora najprej v slovenščini. S strani desničarjev je bilo zaslišati nezadovoljno mrmranje. Dr. Simčič je dejal: Gospod predsednik, gospodje svetovalci! Govorim kot svetovalec Skupne slovenske liste, ki me pošilja v tržaški občinski svet na osnovi svojega programa z najboljšo željo, da na podlagi republiške ustave in drugih določil kot zastopnik slovenske manjšine, kakor v korist vseh tržaških občanov. Slovenske politične skupine, ki so se združile v Skupno slovensko listo, se zavzemajo za uveljavljanje načel demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki so neločljiva last krščanske omike ter temelj in jamstvo vsake pravično urejene družbe. Trdno so prepričane, da mora imeti manjšina lastno politično predstavništvo, preko katerega lahko v demokratično urejeni državi iz priča svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina sodeljuie pri javni upravi. Prizadeval si bom, da bodo po načelu dejanske narodne enakopravnosti sorazmerno vključeni slovenski zastopniki v občinske komisije, ustanove in podjetja. Občinska uprava naj, v kolikor spada v njeno kompetenco, skrbi za zaščito narodnostnega sestava slovenskih krajev, kulturnih, športnih in dobrodelnih ustanov. Kar zadeva gospodarsko-socialno politiko, naj občinska uprava odpira razmah našim delavcem, kmetom, obrtnikom in trgov cem ter upošteva socialno načelo pri občinskih davkih. Na koncu naj omenm, da SSL nasprotuje slehernemu šovinizmu ter je za mirno in bratsko sožitje z večinskim narodom, od katerega pričakuje, da bo Slovencem zajamčil nemoteno in svobodno delovanje na vseh področjih. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM SLOVENCEM »MLADIKA« Povem lahko, da so se med poslovanjem zadnje občinske uprave razmere izboljšale. Upam, da bo nova občinska u-prava upoštevajoč naš program veliko več pripomogla k plodnemu sožitju med italijanskimi in slovenskimi občani in s tem izpolnila svojo demokratično, krščansko in socialno dolžnost. Ce bo to upoštevala, sem pripravljen z njo sodelovati. V dobrohotnem pričakovanju se bom vzdržal glasovanja. Zastopstvo v šolskih patronatih Vladni generalni komisarjat je izdal dekret, ki določa spremembe pravilnika o šolskih patronatih. S tem bo zajamčeno pravičnejše zastopstvo italijanske in slovenske narodnostne skupine v organih občinskih šolskih patronatov in pokrajinskega konzorcija šolskih patronatov. Dekret določa, da v upravne odbore šolskih patronatov v Trstu in Miljah izvolijo učitelji na italijanskih osnovnih šolah po dva svoja predstavnika, slovenski učitelji pa enega. Na strokovnih šolah izvolijo tako italijanski kot slovenski profesorji po enega predstavnika. Šolski skrbnik pa imenuje za vsako kategorijo šole po enega predstavnika staršev italijanskih in slovenskih otrok. V občinah Dolina, Repentabor, Zgonik in Nabrežina se izvoli enako število slovenskih kot italijanskih zastopnikov. Ta točka je seveda krivična, kajti v popolnoma slovenskih krajih bodo imeli italijanski predstavniki prav toliko besede, čeprav italijanskih šol tam skoraj ni. V slogi Točno pred dvemi leti sem v uvodniku »Demokracije« z nas slovom »Problematika Slovencev ob prelomu leta« zapisal: »Prepričani smo, da če se ho; čemo ohraniti kot narod, ki živi na slovenskih tleh v Italiji, mo; ramo nujno izbrati novo pot... A nova pot, ki nam jo politična stvarnost narekuje, je spoznanje, da si moramo postaviti za ideal ne delovanje za eno ali drugo stranko, pač pa delovanje za naš slovenski narod... Vsak izmed nas ima svoje politično prepričaš nje, hoteti pa moramo kot Slos venci vsi eno in isto. In ker ni zadosti nekaj hoteti, ampak je potrebno, da se to hotenje spres meni v živo dejstvo, si moramo Slovenci izbrati novo pot. Pot slovenske obrambe naših koris sti.« Ko sem pisal te besede, nisem hotel postati nikak prerok in tus di nisem nakazoval poti, ki bi bis la jasna samo meni. V tistem čas su se je pričelo porajati med Slos venci tisto vzdušje, ki je kljub velikim težavam in neverjetnes mu trudu le dovedlo do položaja, v katerem se danes nahajamo. Pred dvemi leti je začelo vsem biti jasno, da razbiti na drobce ne moremo več uspešno polično delovati. Danes, zahvaljujoč se naporom, ki so bili storjeni v teh dveh letih, smo šli korak naprej IZ NABREŽINE Odobren gospodarski načrt V teh dneh je nabrežinska občinska u-prava prejela odlok generalnega vladnega komisarjata, s katerim je določen znesek 23 milijonov Lir za razna javna dela, ki so predvidena v gospodarskem načrtu za leto 1962-63. Od omenjene vsote je določenih 10 milijonov lir za ureditev in asia! tiranje raznih občinskih poti. Glavna d-» la bodo sledeča: razširjenje in asfaltiranje poti ki vodi k novi industrijski šoli v Nabrežini, preureditev ovinka v Mavhi-njah za cesto Mavhinje-Vižovlje ter asfaltiranje raznih drugih poti v občini. Nada-ljne štiri milijone bodo porabili za razne tur:stične naprave in sicer za asfaltiranje deti obale .v 'Seslja ci, u editev občinskega zemljišča pod trgom v Sesljanu ter ureditev prostora okoli gornje cerkve v Stivanu. 2 milijona sta določena za razširitev javne razsvetljave, ki bo izboljšana v Stivanu, Devinu - na poti, ki vodi k železniški postaji in v Sempolaju. Štiri milijone lir bodo potrosili za vzdrževanje in popravila raznih občinskih stavb in cerkva. Tri milijone pa so določili za znano je občina svoječasno predložila v odobritev občinski proračun, ki je kazal nekaj več kot 40 milijonov lir primanjkljaja. Potem ko je nadzorstvena oblast nekatere izdatke znižala in druge črtala, je odobrila navedeni znesek za uravno-vešenje občinskega proračuna. razširitev vodovodnega omrežja; v glavnem za novo napeljavo od športnega igrišča proti Svetemu Križu. Tudi za javna dela, ki se vršijo v občini Uspelo miklavževanje SP D V soboto 8. decembra popoldne je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredilo na svojem sedežu v Machiavellije- vi ulici 22 svoje vsakoletno miklavževanje za revnejše otroke slovenskih šol na Tržaškem. Sv. Miklavž je razdelil nič manj kot 317 zavojev z darili v vrednosti pol milijona lir. Prireditev je dosegla velik uspeh, za kar gre .predvsem zasluga gdč. Martelan-čevi- iz Barkovelj 'in njenim mllidim igralcem, ki so odlično prikažali igrico z naslovom »Miklavž prihaja«. Pozabiti-pa Seveda ne smemo niti na sv. Miklavža, ki je s svojim nastopom, kljub visoki starosti, poskrbel za živahno vzdušje med razdeljevanjem darilnih zavojev. Revež se je moral potšteno potiti, ko je moral kar trikrat prisopihaj.} \z nebes, da je' lahko obdaroval vse otroke, ki so priišli v treh izmenah. Najprej So se zvrstili učenci šol Sv. -Ivana, Rojana in Barkovelj, nato iz Sv. 1 Ane in Sv. Jokoba, končno, pa še učedci iz šol v Skednju, ul. Donadonf in sv. Frančiška. Po končani razdelitvi paketov je sv. Miklavž poklical n^ oder predsednjka\SDD • •. < t;' ). 1 f , ; ; d >m II 1'IMII r. '■! m — m Podpirajte Slovensko dobrodelno *watr *■ dr. Rudolfa Marca, blagajnika g. Ignaca Marca in prisotno odbornico g. Srebotnja-kovo, katere je predstavil otrokom in staršem. Prisotni so tako lahko spoznali predstavnike najzaslužnejših dobrotnikov, ki se trudijo, da bi Slovensko dobrodelno društvo še naprej uspevalo pri svojem človekoljubnem poslanstvu. Otroci so zapustili dvorano z veselim srcem in v prepričanju, da se bodo tudi v bodoče s hvaležnostjo spominjali na to prireditev. E,. P. Zibelka G. Andrejina Perčič je povila v ponedeljek 17. decembra krepkega sina. Srečnima zakoncema izrekamo prisrčne čestitke! . - Stenski koledar Stenski koledar »SVETOGORSKA KRALJICA« za leto 1963 je izšel v Trstu. Središče barvanega koledarja, ki letos prihaja že devetič med verne primorske Slovence, je naša ljubljena svjetogorska milostna Marija, Kraljica' SloyenceV: ~ • Nabavite si koledar - in deležni - boste, fvete maše. ki se bo po namerni dpbj&otni-:ov| darovala na Svečnico (2VffebiL'1963) ia Sveti gori pri Gorici. Koledar »Svetogorska Kraljica« dobite iri Jcerkyen|h^vršjtih, v slovenskih knji-. .arJah-v'Trstu in Gorici ter na Upravi aSveJogarsk*. KraUic^. .Ulica. RAfti#«.. jrn,.. v »Trstu ■■ • v okviru SELAD-a je določen znesek denarja, s katerim bodo uredili športno igrišče v ribiškem naselju pri Stivanu in cesto, ki pelje iz naselja. Poleg tega pa je določenih še nadaljnih 20 milijonov za dokončna dela ceste, ki vodi od obalne ceste v nabrežinski portič. Opravili pa bodo tudi razna manjša dela pri morju v Sesljanu. Komisarjat je odobril tudi občinski proračun za letos in bo država prispevala 23 milijonov za kritje primanjkljaja. Kot Seja občinskega sveta V pondeljek 17. t.m. se je sestal nabrežinski občinski svet na svojo redno sejo. Najprej je župan sporočil, da so višje oblasti odobrile proračun za leto 1962 in nakazale 22.150.000 lir za kritje primanjkljaja. Nato pa je sporočil, d^ je bil odobren tudi gospodarski načrt za leto 1962/63 v znesku 23 milijonov. O razdelitvi del. ki jih predvideva gospodarski načrt poročamo na drugem mestu. Nato je župan sporočil svetovalcem, da je v naši občini že nekaj dni posebna komisija za atomske vede, ki išče primerno zemljišče za gradnjo poslopij, ki naj bi služili v ta namen. Po poročilu so svetovalci soglasno poverili župana, da stopi v stik s predstavniki mednarodne komisije in ponudi za gradnjo atomske centrale brezplačno občinsko zemljišče. Komisija je bila še tekom seje obveščena o sklepu občinskega sveta. Svetovalec Just Terčon iz Slivnega je ponovno načel vprašanje gradnje šole v Slivnem, ker se je letos povečalo število otrok. Zupan je obljubil, da bo zahteva vključena v prihodnji gospodarski načrt. Nato je odbornik Josip Terčon poročal o tarifah za odnašanje smeti. O tehnični plati te nove občinske dejavnosti je občinski svet razpravljal že pri zadnji seji, na kateri so svetovalci naložili odboru nalogo, da sestavi tarifo za to službo. Odbornik Terčon je poročal, da bo omenjena 'služba pričela poslovati s 1. aprilom prihodnjega leta in da so predvidevani stroški do konca leta 1963 v višini petih milijonov lir. Za kritje izdatka je odbor določil posebno takso, katero bodo morali ‘ plačevati, vsi prebivalci in ustanove v vaseh, kjer se bo služba vršila. Do sedaj pa je določeno, da se bo odnašanje smeti vršilo na turističnem področju naše občine in sicer v Sesljanu, Vižovljah, Devinu in Stivanu. Tarifa predvideva šest skupin in sicer: .... , . 1) za zasebna-stanovanja po'22 Lir. na vsak kvadratni meter površine stanovanja, 2) za pisarne in rdkodefniške delavnice po 28 lir za kvadratni meter, 3) za gostilne,, trgovine, hotele, banke ■iri podobno po 36 lir.na' kvadratni meter. 4) za tovarne in industrijske objekte, j kopališča, jn <;ang>inge po 32 lir za kvadratni meter. V peto in šesto skupino pa spadajo raz-,ni jdobrodeJju. zavod}, t^JH,9®hdr^wii uta- • di,' vojašnice in slično, ki bodo • plačevali jUf. pa.^^mtni..p?&ert. ; Dohodki- so predvidevani na -način, da bodo lahko popolnoma krili stroške za odstranjevanje smeti. Nato so svetovalci govorili o občinskem campingu »Adria« v Sesljanu. Dosedanji najemnik je namreč prosil občinsko upravo, da bi mu ga prodali ali pa dali v najem za daljšo dobo, ker namerava zgraditi v njem številne turistične objekte. Po dolgi razpravi je občinski svet sklenil, da se zemljišče lahko da v najem tudi za daljšo dobo, vendar pa se mora najemnik obvezati, da bo v teku petih let zgradil primerne stavbe, katere bo prehodno odobril občinski svet. Zaenkrat so določili za dobo petih let najemnino v višini 100.000 lir letno, po preteku tega razdobja pa se bo najemnina spremenila in sicer v zvezi z vrednostjo novih stavb. Smrtna kosa Preteklo nedeljo smo pokopali enega starih nabrežinskih klesarjev Franca Ku-kanjo. Pokojnik se je rodil pred 74 leti v Malem Dolu in je prišel kot mlad fantič v Nabrežino, da bi se izučil klesarske obrti, od tedaj je stalno delal v nabrežinskih kamnolomih razen nekaj let, ko je bil v Argentini. Poročil se je v Nabrežini, kjer je v narodnem duhu vzgojil in preskrbel svoje otroke. Pred nekaj leti se je eden njegovih sinov smrtno ponesrečil pri avtomobilski nesreči v Jugoslaviji. Sedaj je bil že več let v pokoju, vendar pa že dalj časa ni bil trdnega zdravja. Pred mesecem ga je napadla pljučnica, kateri je podlegel. Bil je povsod visoko' cenjen in spoštovan, kar je dokazala tudi izredno velika udeležba pri pokojnikovi zadnji poti. Vdovi, gospe Poldi, sinu in hčerkam ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Tebi Franc pa naj bo lahka naša domača zemlja. DAROVI V spomin pokojnega Franca Kukanje darujeta Slov. dobrodelnemu društvu družini Terčon iz Nabrežine 2.000 lir in družina Terčon iz Sesljana 2.000 lir. in vidimo, da obstoja možnost za dosego tistega cilja, ki je tas krat še bil v oblakih. K razščiščenju položaja je mnogo pripomogel razpust Nes odvisne socialistične zveze, ker je omogočil, da so se Slovenci razdelili v dve jasno opredeljeni skupini: v prvi so tisti, ki postav; Ijajo v svojem političnem delo; vanju na prvo mesto interese stranke in ideologije, v drugi pa smo tisti, ki gledamo na bodoč; nost predvsem iz narodnega sta; lišča. Mi računamo na tiste, ki so izbrali slovensko pot, zato da prepričamo in zopet pridobimo za slovensko stvar tudi tiste, ki so domače ognjišče zapustili. Vsi, ki smo spoznali, da govo; rimo isti politični jezik smo se združili okrog Skupne slovenske liste. Zadnje volitve so dokazale pravilnost našega stališča. Ker pa v politiki, kot v življenju tiči kal nazadovanja že v zadoščenju nad doseženim uspehom, mora; mo iti dalje. Ne smemo se zado; voljiti samo s tem, kar smo do; segli. Dobro vemo, da se samo še nekateri posamezniki, zasleplje; ni od osebne užaljenosti in ki ne prenesejo, da jih je zgrešena po; litična nujnost potisnila v stran, ne strinjajo z našo zamislijo in ne vidijo, da narod od nas zah; teva, da ustvarimo slovenski manjšini enotno politično or ga; nizacijo, ki bo združevala in predstavljala vse Slovence v Ita; liji nepremostljivih razlik, ki bi hromile našo skupnost. Z veli; kim zadoščenjem smo pozdravi; li uvodnik v »Katoliškem glasu«, ki ga je napisal predstavnik SKS in iz katerega je lahko vsakdo spoznal, da stopa SKS po sodob; ni politični poti in da v okviru krščanske etike ; ki je tudi naša etika , išče novih možnosti za uspešnejše uveljavljanje političnih ciljev. Počasi, a zato premis; Ijeno; doživljamo med Slovenci na Tržaškem tisti edini politični razvoj, ki lahko združi krščanska načela z demokracijo in napred; kom. Mi verujemo v možnost te sinteze in smo se za združitev pripravljeni zavzeti. Čim smo de, mokrafično in katoliško usmer; jeni Slovenci v to prepričani, ni nobenega razloga, da ne bi strnili naše vrste v skupno politično or; ganizacijo, ki edina lahko doseže uspehe, ki so potrebni za uvel ja; vitev slovenske manjšine v Ita; liji. Pred dvemi leti smo prvi naka* zali potrebo nove poti, danes grej mo korak naprej in dvigamo pra; por edinosti, ker vemo, da bomo samo tako začeli postavljati te; melje politiki, ki naj odtrže Slo; vence potujčujočega komunizma. S tem bomo dokazali, da je vlo; ga politično organizirane sloven; ske manjšine bistvene važnosti za uspeh demokratske ideje v naši deželi. Leto 1963 naj nam torej prine» se uresničenje te zamisli, ki edU na lahko reši slovensko manjši; no v Italiji. DR. BRANO AGNELETTO Odgovorni urednik: SASA RUDOLF........... Tiskarna Adria. d. d. v Trttu BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED POZDHL Potujete,? MI Tsra -Es -- Hotfel-Penzion BLED Via Statilia, ,19 - Telefon 777-J02 » RIM . Se priporoča'in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK inshranite Stran UOSClLH HHSIH OGLHŠEUflLCEU Leto XVI. - Stev. 24 Košič Benedikt Trgovino „PRI SEDMIH PALČKIH1* GORICA - Ul. Oberdan, 3 razno pohiStoo * posteljice otroški vozički i. t d. Trgovina s čevlji Ul. Raštel št. 1 z usnjenimi izdelki, ženske torbice, dežniki in razno Ul. Naštel št. 4 želi vesel božič in srečno novo leto! TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI GOSPODINJSKIMI STROJI = RADIJSKIMI IN TELEVIZIJSKIMI APARATI BAL BI TqcT Ulica S. Marco 12, telef. 55=228 * Ko 1 yiica S. Marco 29, telef. 42=454 erseuani ^Soris IMPORT - TXPORT Telegrami, KERBOR . TRST TRST = STRADA DEL FRIUL1 ŠT. 102 . TELEFON 23=802 DAMSKI IN BRIVSKI SALON Devetak Stanko želi vesel božič in srečno novo leto' Telefon 20=123 NABREŽINA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel božič in uspeha polno novo leto! NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN DRAGO KUKANJA želi vesel božič in srečno novo leto! NABREŽINA JOSIP KERSEVANI D. z O. Z. IMPORT - E X P O R T GORICA - CORSO ITALIA 76 - TEL. 26-43 IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIO APARATOV ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO MANUFAKTURA IN KRAMARIJA ČEPAR PETER PAVEL želi vesel božič in srečno novo leto! TRST Ulica Udine št. 39 EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH; PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI DEKORATIVNI. PREDMET* UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA . i \ ir-t /trrj-c LESTENCI,T^ft VSEH VR£T ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE * I BS T ■ PIAZZA S. GIOVANNI, I TEL. 85-018 TRGOVINA Z JESTVINAMI KAREL MALALAN TRST želi vesel božič in srečno novo leto! Ulica Udine, 3 URARNA IN ZLATARNA VISINTIN JOSIP želi vesel božič in srečno novo leto! Ulica Monache, 5 GORICA VELETRGOVINA Z DRVMI IN PREMOG VETRIH IVAN želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel božič in uspeha polno novo leto! GORICA Ulica Lantieri, 5 = Tel. 25=27 STANKO KOREN ELEKTRIČNE IN VODOVODNE NAPELJAVE želi vesel božič in srečno novo leto! Ulica Mattioli, 11 GORICA TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA želi vesel božič in srečno novo leto! GORICA Korzo Verdi 78 - Tel. 25-17 FRANC STOJAN UDOVIČ flcvenska zn o d n o trgovin a želi vesel božič in srečno novo leto! TRST TRG PONTEROSSO Št. 5 RESTAVRACIJA FURLAN želi vesel božič in srečno novo leto' REPENTABOR Vesel božič in srečno novo leto želi Kmečka Banka R. Z. Z O. J. USTANOVLJENA 1009 GORICA Ulica Morelli 14 * Tel. 2206 ZLATARNA IN URARNA Karlo Mikolj TRST ieli vesel božič in srečno novo leto! Čampo S. Giacomo, 3 Svojim klientom in prijateljem žčli srečno novo leto? Milan Ambrožič Posebnost; elegatni copatki primerni za obdarovanje otrok 00 končiči LARGO BARRIERA VE C C H IA Št. 5-6 TRST CVETLIČARNA ,,Sa.Dina“ želi vesel božič in srečno novo leto! Trst . UL deli’Istria, 10 • Tel. 53.590 TRGOVINA ŽELEZNINE Josip Terčon želi vesel božič in srečno novo leto! NABREŽINA Mehanična delavnica in trgovina radio.aparatov šivalnih strojev - dvokoles Tvrdka KNEZ H9LTEH želi vesel božič in srečno novo leto! Telefon 22*523 NABREŽINA DRVA . PREMOG GRADBENI MATERIAL Sajevic Ivan želi vesel božič in srečno novo leto! GORICA « Ul. Rabatta, 6 « Tel. 34-94 ZOBOZDRAVNIK Dr. Stanislav Pavlica želi vesel božič in srečno novo leto!' TRST Ul. C. Ghega, 9 . Tel. 31.«3 ST9NI5L99 LOVREČIČ i ' • Jestvine - Drogeria - Drva - Premog želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel božič in uspeha polno novo leto! , DOMIO, 38 1 Telefon 99-331 , AVTOKIZlftAN ELEKTRIČIST J T R'S!'I : ! ms *r ■on-TV*- GOSTILNA Ostrouška , teli vesel božič In srečno novo leto ter s» priporoča , rnsti ms. hic o/a, i *t*i. sivim