Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2014/28 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0200 Naslov programa Kakovost življenja družbenih skupin Vodja programa 9975 Srna Mandič Obseg raziskovalnih ur 11645 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2009 - 12.2013 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.03 Sociologija Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Program analizira kakovost življenja in delovanje sistema blaginje v sodobni družbi, ki se sooča z novimi družbenimi tveganji, viri napetosti in generatorji prikrajšanosti. Gradi na klasičnem konceptu 'kakovost življenja', ki obravnava življenjske okoliščine ljudi; načine, kako te okoliščine doživljajo in vrednotijo; vire in priložnosti, ki jih imajo in kako se na njih odzivajo, upoštevaje multidimenzionalno naravo življenja in povezanost različnih domen življenja (Titmuss, Erikson, Allardt). Je uveljavljen okvir za opisovanje blaginje posameznika in ostaja vodilni družboslovni pristop, ki povezuje objektivno in subjektivno dimenzijo posameznikovega življenja in ju poskuša razumeti v družbenem kontekstu. V prejšnjem obdobju je bil specifični cilj programa prispevati k razumevanju kakovosti življenja in delovanja sistema blaginje pod pritiski demografskega staranja. Tako smo analizirali blaginjo prebivalstva Slovenije v okoliščinah demografskega staranja. Da bi ugotovili specifičnosti oz. podobnosti z drugimi državami/režimi blaginje, smo analizirali podatke EQLS 2007. Posebej smo izpostavili položaj starejšega prebivalstva na področjih zdravja, stanovanja in bivalnega okolja, vključenosti v socialna omrežja ter izbrane vidike nege in materialne varnosti. Ugotavljali smo stopnjo zadovoljenosti potreb, nova tveganja in ranljivosti, ter vlogo specifičnih tvorcev blaginje - države oz. javnega sektorja, trga, družine in sorodstva -ter njihov potencial, da se odzovejo na nove potrebe. Ključna ugotovitev je bila, da se pri nas država na nova tveganja ob staranju prebivalstva odziva relativno počasi, saj modernizacija skrbi za starejše zamuja; tako se družina in sorodstvo soočata z vse večjim bremenom, ki se pri srednji generaciji srečuje še s povečanimi delovnimi obremenitvami. Analizirali smo tudi različna vprašanja blaginje v kontekstu medgeneracijskih odnosov; za opazovanje medgeneracijske solidarnosti v Sloveniji je bil postavljen in uporabljen nov metodološki okvir; analizirali smo medgeneracijske tokove specifičnih virov blaginje, zlasti na področju stanovanja in stanovanjskega premoženja kot del projekta DEMHOW OP7; proučevali smo tudi ranljivost in izključenost starejših. Pri teh vprašanjih smo prispevali vrsto eksploratornih mednarodno-primerjalnih analiz kot dopolnilo klasični razvrstitvi 'režimov blaginje', ki ne upošteva novih članic EU. Specifičen prispevek programa je bil tudi vključevanje socialnih omrežij kot dimenzije kakovosti življenja ter metodološke inovacije za njihovo analizo Podrobnejše analize so dale bogastvo številnih in raznovrstnih rezultatov, ki so bili strokovni, znanstveni in drugi javnosti večkrat širše predstavljeni. Znanja pridobljena v programu smo prenašali tudi v uporabne raziskave (npr.Kako izboljšati ponudbo najemnih stanovanj v Ljubljani, Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva) in pedagoški proces. ANG The research program examines quality of life and welfare systems in contemporary society, facing new social risks, sources of tensions and generators of deprivation. It builds on the classical concept of "quality of life"; it is an established framework that observes individuals' living circumstances and how they are perceived and respond to by people, employing various resources and life opportunities, accounting for the multidimensionality of life and connectedness of life domains (Titmuss, Erikson, Allardt). This is a leading sociological approach linking the subjective and the objective dimensions of individual's life and relating them to the social context. During the last period the specific aim of the program was to improve understanding of the quality of life and the working of the welfare system under pressure of demographic ageing, with particular focus on Slovenia. To identify differences and commonalities with other countries and welfare regimes, the European Quality of Life Survey 2007 data were analysed. We examined the conditions of older population in the domains of health, housing and environment, social inclusion, material security and old age care, where new risks and their coverage were observed, considering also the roles of welfare actors - the state, the public sector, market and the family, as well as their potential to respond to the new needs. It was found that in Slovenia the state is late in responding to the new ageing-related risk; as modernisation of the old-age care is lagging behind, the family and kinship are facing increasing burdens, adding to the already heavy work load of the population. Various issues of welfare were also analysed within the context of intergenerational relations; for observation of intergenerational solidarity is Slovenia a new methodological approach was set and used; observed were intergenerational flows of various welfare resources, notably in housing and housing wealth as part of the DEMHOW EU 7thFP project; analysed were also vulnerability and exclusion of the elderly. In these issues a number of exploratory cross-country comparative analysis were made to complement the classical 'welfare regime typology', not considering the new EU members. The program's contribution was that social support networks were analysed as a dimension of quality of life and methodological innovations created for their observation. Detailed analysis brought a variety or results, well disseminated in public. The knowledge gained within the program was further used in applied projects (for instance How to improve availability of rented housing in Ljubljana, Estimation of the scope of homelessness) and in university courses. 3-Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu2 SLO V programu raziskujemo kakovost življenja družbenih skupin; kakovost življenja po različnih domenah opisujemo, spremljamo spremembe in jih pojasnjujemo upoštevaje različne generatorje in celostni okvir strukturnih sprememb, ki jih doživljajo sodobne družbe, vključno z demografskim staranjem in odzivi države blaginje. Pri tem želimo razmere v Sloveniji spremljati tudi v mednarodni primerjalni perspektivi, kar omogoča vse več mednarodno primerjalnih evropskih podatkovnih baz. Raziskovanje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva v prejšnjem obdobju je teklo v več sklopih. Različna vprašanja blaginje smo obravnavali v kontekstu medgeneracijskih odnosov. Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir (Hlebec, Mrzel in Šircelj 2010), ki je most med klasičnim pristopom na osnovi diad med starši in odraslimi otroci in analizo omrežij (Hlebec in Filipovič Hrast 2010). S tem pristopom smo proučevali medgeneracijsko solidarnost v Sloveniji. V monografiji (Hlebec et al 2012) smo ugotovili, da je medgeneracijska izmenjava socialne opore izjemno živahna v vseh smereh, najbolj obremenjeni sta srednji generaciji. Medgeneracijski odnosi so bili obravnavani tudi širše (Medgeneracijsko zavezništvo, izmenjava virov blaginje in sodobne dileme; Mandič 2009; Starejši ljudje v družbi sprememb; ur. Hlebec 2009), pa tudi glede na medgeneracijske tokove specifičnih virov blaginje, zlasti na področju stanovanja. Vlogo sorodstva pri zagotavljanju stanovanja smo analizirali v mednarodni primerjalni perspektivi s podatki EQLS. Ta vloga je zelo velika v južno-evropskem familialističnem režimu blaginje, ki pa se mu postsocialistične države močno približujejo (Lastniško stanovanje v post-socialističnih državah: med makro-ekonomijo in mikro-strukturami zagotavljanja blaginje; Mandič 2012). Pomoč družine smo empirično potrdili kot enega od strukturnih dejavnikov stanovanjske ravni (Stanovanjske razmere in njihove strukturne determinante: primerjave znotraj razširjene EU; Mandič in Cirman 2012). Analizirali smo tudi Sobivanje starejših in odraslih otrok kot obliko pomoči starejšim (Mandič 2010), intervjuji pa so pokazali na dva problema: vse večja delovna obremenitev srednje generacije ter da je širše sorodstvo pomemben vira čustvene opore in družabnih stikov starejšim, kar je v primeru prehude obremenitve z nego starejših lahko ogroženo. Proučevali smo tudi ranljivost in izključenosti starejših ter strategije spopadanja z njo. Ugotovili smo raznovrstnost strategij, a tudi velik pomen socialnih omrežij in sorodstvene opore (Socialna izključenost starejših: študija Slovenije z uporabo mešanih metod; Filipovič Hrast et al 2012). Raziskovali smo vlogo stanovanjskega premoženja pri zagotavljanju socialne varnosti na starost. Analiza intervjujev v projektu DEMHOW (FP7) je pokazala, da ima stanovanjsko premoženje pomen univerzalnega ščita in zagotovila varnosti, zato ga starejši želijo ohraniti čim dlje v vseh proučevanih državah in nasprotno od mlajše generacije (Stanovanje kot element zagotavljanja socialne varnosti na starost; Elsinga in Mandič 2010). Intervjuji so pokazali med drugim na Slovensko posebnost - veliko večjo pripravljenost uporabiti stanovanjsko premoženje za doplačilo oskrbe v domu upokojencev, kot v drugih državah (Pogledi gospodinjstev na varnost v starosti in vloga stanovanjskega premoženja; Mandič 2010). Vlogo stanovanjskega premoženja kot potencialnega vira socialne varnosti na starost smo analizirali v mednarodni primerjalni perspektivi z uporabo EQLS podatkov; v post-socialističnih državah so lastniška stanovanja v veliko slabšem stanju kot v zahodno-evropskih državah, gospodinjstva v lastniških stanovanji pa imajo mnogo več finančnih težav in prikrajšanosti; to kaže na omejeno sposobnost, da bi stanovanjsko premoženje sploh ohranjali (Spreminjajoča se vloga stanovanjskega premoženja v postsocialističnih državah; Mandič 2010). Pri tem je v Sloveniji pomanjkanje najemnih stanovanj permanentno in sistemsko (Najemni stanovanjski sektor v iskanju identitete; Cirman in Mandič, 2012). Opravili smo empirično analizo blaginjo prebivalstva Slovenije v okoliščinah demografskega staranja. Da bi ugotovili specifičnosti oz. podobnosti z drugimi državami/režimi blaginje, smo analizirali podatke European Quality of Life Survey 2007. Posebej smo izpostavili položaj starejšega prebivalstva na področjih zdravja, stanovanja in bivalnega okolja, vključenosti v socialna omrežja ter izbrane vidike nege in materialne varnosti. Ugotavljali smo stopnjo zadovoljenosti potreb, nova tveganja in ranljivosti, ter vlogo specifičnih tvorcev blaginje - države oz. javnega sektorja, trga, družine in sorodstva - ter njihov potencial, da se odzovejo na nove potrebe. Ključna ugotovitev je bila, da se pri nas država na nova tveganja ob staranju prebivalstva odziva relativno počasi, saj modernizacija skrbi za starejše zamuja; tako se družina in sorodstvo se soočata z vse večjim bremenom, ki se pri srednji generaciji srečuje še s povečanimi delovnimi obremenitvami. Podrobnejše analize so dale bogastvo številnih in raznovrstnih rezultatov, ki so bili strokovni, znanstveni in tudi širši javnosti predstavljeni na različne načine; strnjeni so v monografiji Blaginja pod pritiski demografskih sprememb (ur. Mandič in Filipovič Hrast 2011), ki jo podrobneje predstavljamo pri oceni stopnje realizacije programa. Med rezultati, doseženimi v zadnjem letu, pa izpostavljamo naslednje tri. Prvi je metodološki prispevek, ki vrednoti različne pristope pri merjenju ego-centričnih omrežij socialne opore. Primerjane so bile tri metode in sicer metoda generatorjev imen, metoda generatorjev vlog in vrednotenje opore v primeru stresnih dogodkov; obravnavan je bil vpliv metode merjenja, načina izračuna sestave omrežja in seznama odgovorov ter omejitev števila izbir na oceno sestave omrežja (Different approaches to measure ego-centered social support networks: A metaanalysis; Hlebec in Kogovšek, 2013). Drugi prispevek je analizira socialno izključenost starejših v različnih domenah: zdravje in dostop do zdravstvenih storitev, revščina in materialna deprivacija, stanovanje in okolje ter medosebni odnosi. Primerjalna analiza držav srednje in vzhodne Evrope temeljni na podatkih Evropske raziskave kakovosti življenja (2007). Analiza je pokazala da so starejši v teh državah izrazito bolj izključeni kot to velja za preostalo populacijo in najbolj problematična področja so bila: materialna deprivacija, zdravje in medosebni odnosi (Social exclusion of elderly in Central and Eastern Europe; Filipovič-Hrast et. al, 2013). Tretji prispevek obravnava področje stanovanja, natančneje dejavnike prenove. Prenova stanovanj je v Srednje Evropskih post-socialističnih državah zelo pomembna tema tako zaradi potrebe po izboljšanju energetske učinkovitosti , kot tudi zaradi reševanja dotrajanih povojnih stanovanjskih sosesk, vendar zelo zamuja. Z uporabo mikro-podatkov Stanovanjska anketa 2005 smo analizirali različne individualne dejavnike prenove in identificirali njene ključne prediktorje v večstanovanjskih stavbah, med katerimi ima pomembno vlogo socialni kapital stanovalcev v smislu njihove zmožnosti kolektivnega delovanja (Decisions to renovate: Identifying key determinants in Central and Eastern European post-socialist countries; Cirman, Mandič in Zorič, 2013). Rezultate smo predstavili v mnogih znanstvenih in strokovnih publikacijah, na mednarodnih in domačih srečanjih ter tudi v medijih (navedbe pod točko Drugi rezultati) ter tako večkrat prispevali k informirani javni razpravi in odločanju o pomembnih družbenih vprašanjih v zvezi z blaginjo in položajem starejših. Z analizo specifičnih tem (stanovanje, razvoj metodoloških orodij, mednarodne primerjave) smo tudi doprinesli k razvoju družboslovja, saj smo dognanja objavili v najkakovostnejših znanstvenih revijah. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Raziskovalno delo in realizacija zastavljenih ciljev sta potekala po programu. Poleg tega, da so člani izvajali več samostojnih analiz, je imelo raziskovanje tudi skupni okvir. Posebej izpostavljamo empirično analizo blaginje pod pritiski demografskih sprememb, kjer smo za potrebe mednarodne primerjalne analize statistično obdelovali podatke iz baze European Quality of Life Survey 2007 ter pri tem uporabili metodo enostavne primerjalne analize vrednosti izbranih kazalcev med posameznimi državami in skupinami držav. Za potrebe eksploratorne mednarodno primerjalne analize izbranih vidikov blaginje smo na podlagi klasične tipologije 'režimov blaginje' razvili in utemeljili specifično in izvirno razvrstitev držav. Ta različica upošteva tri podskupine postsocialističnih držav ter omogoča primerjave tako med njimi, kot tudi klasičnimi režimi blaginje in vanje uvrščenimi 'starimi' članicami EU. Ta delitev se je potrdila kot uporabna, pokazala je na precejšnje razlike med posameznimi skupinami novih članic v nasprotju s pogostimi pričakovanji o njihovi enotnosti, kar je za mednarodno uvrščanje Slovenije v analitične namene zelo relevantno. Analize so dale veliko podrobnejših ugotovitev. V monografiji Blaginja pod pritiski demografskih sprememb (2011, ur. Mandič in Filipovič Hrast) smo obravnavali teme (naslovi poglavij): Blaginja v starajoči se družbi analitična izhodišča (Mandič in Filipovič Hrast); Gospodinjstva kot vir blaginje (Šircelj); Socialna izključenost starejših (Filipovič Hrast); Stanovanje in blaginja starejših (Mandič); Stiki med mladimi in starimi ljudmi ter neformalna skrb za stare ljudi (Šadl in Hlebec); Zaznave zdravja in dostopnosti zdravstvenega varstva (Pahor, Domajnko, Hlebec); Vsakdanja tveganja starejših ljudi: obravnava koncepta in življenjskih situacij starejših (Kavčič), Medgeneracijska solidarnost v primežu reform evropskih držav blaginje (Kolarič). Med ugotovitvami izpostavimo naslednje. Glede celokupne prikrajšanosti starejših je analiza pokazala, da je v Sloveniji stanje boljše kot v državah vzhodne Evrope, slabše pa glede deleža starejših pod pragom tveganja revščine ter brez neposrednega dostopa do osnovne infrastrukture v svoji okolici. Glede zaznave zdravja in dostopnosti zdravstvenega varstva se Slovenija umešča v skupino srednjeevropskih držav novih članic z nižjo samooceno zdravja in visoko prisotnostjo težav v vsakdanjem življenju zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav; pri dostopnosti zdravstvenega varstva je Slovenija bolj podobna starim južnoevropskim članicam, kjer je stanje boljše kot v novih članicah, a vseeno slabše kot v drugih starih članicah. Za stanovanjske razmere smo ugotovili, da so površine in komunalna opremljenost blizu evropskega povprečja, slabše pa le glede vlage in dostopnosti zunanjega prostora; slovenski starostniki izkazujejo enega najvišjih odstotkov lastniških stanovanj ter razmeroma malo drugih, vmesnih oblik med lastnim stanovanjem in domsko oskrbo. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine4 Bistvenih sprememb programa ali sestave programske skupine ni bilo; manjše spremembe so nastale zaradi (delne) upokojitve, porodniškega dopusta in potreb glede tehnične podpore. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 30494301 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Stanovanjske razmere in njihove strukturne determinante ANG Housing conditions and their structural determinants Opis SLO Stanovanjske razmere se močno razlikujejo med evropskimi državami; to, da nove članice v tem pogledu močno zaostajajo, pa je tudi prišlo na dnevni red evropskih politik. Članek obravnava stanovanjske razmere kot rezultat kompleksnega družbenega razvoja in izpostavlja dejavnike, ki povzročaje tolikšne razlike v stanovanjskih razmerah v EU. Identificira specifične dejavnike razlikovanja, ki jih navaja literatura in so povezani s stanovanjskimi modeli, njihov vpliv pa skupaj s splošno ekonomsko razvitostjo, empirično preverja z linearnim regresijskim modelom na podatkih EQLS 2003. Rezultati kažejo, da je ekonomska razvitost dejavnik, ki najbolj pojasni razlike v stanovanjskih razmerah, za njo sledita izbrani model stanovanjske politike ter pogostnost podpore, ki jo pri stanovanjski oskrbi nudi sorodstvo. Housing conditions vary widely across the EU and the fact that new member-states are lagging behind in this regard has even come onto the European policy agenda. This article examines housing conditions as an outcome of complex social developments and highlights specific reasons why housing conditions vary so much within the EU. Thus the specific impact is observed of factors which have been identified in the literature as ANG characterising distinctive housing models: the eastern European housing model, the southern European housing model and the distinction between cost-renting and homeowning countries. Further, the impact of these factors, along with general socioeconomic development, is empirically assessed by a linear regression model based on the EQLS 2003 dataset. The results clearly support the thesis of economic development playing a decisive role, with it being the biggest single factor explaining variations in housing conditions across the EU, followed by the significant influence of policy choice and the incidence of family support. Objavljeno v Sage; Urban studies; 2012; Vol. 49, no. 4; str. 777-793; Impact Factor: 1.493;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.014; A'': 1;A': 1; WoS: JB, YY; Avtorji / Authors: Mandič Srna, Cirman Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 26406873 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Samoocena zdravja v različnih družbenih slojih odraslih v Sloveniji: nacionalna presečna raziskava ANG Self-rated health in different social classes of Slovenian adult population: nationwide cross-sectional study Opis SLO Na samooceno zdravja vplivajo različne značilnosti družbenega okolja. Cilj te raziskave je bil ovrednotiti odnos med samooceno zdravja in samoocenjenim družbenim slojem pri slovenski odrasli populaciji. Metode: Raziskava je temeljila na podatkovni bazi CINDI (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention) Zdravstveni monitor. Izvedena je bila leta 2004 na vzorcu 8741/15 297 (57.1%) udeležencev, starih 25-64 let s poštno anketo. Povezave med samooceno zdravja in samoocenjenim družbenim slojem smo ugotavljali z logistično regresijo. Rezultati: Nizka samoocena zdravja je bila prisotna pri 9.6% udeležencev in je bila signifikantno povezana s pripadnostjo družbenemu sloju. Zaključki: Naša raziskava je potrdila razlike v prevalenci slabe samoocene zdravja med samoocenjenimi družbenimi sloji. Udeleženci, ki so se ocenili za pripadnike nižjih slojev, so bolj pogosto ocenjevali svoje zdravje kot slabo in bi morali biti fokus multisektorskih intervencij. ANG OBJECTIVES: Self-rated health can be influenced by several characteristics of the social environment. The aim of this study was to evaluate the relationshipbetween self-rated health and self-assessed social class in Slovenian adult population. METHODS: The study was based on the Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention Health Monitor database. During 2004, 8,741/15,297 (57.1%) participants aged 25-64 years returned posted self-administered questionnaire. Logistic regression was used to determine unadjusted and adjusted estimates of association between poor self-rated health and self-assessed social class. RESULTS: Poor self-rated health was reported by 9.6% of participants with a decrease from lower to upper-middle/upper self-assessed social class (35.9 vs. 3.7%). Logistic regression showed significant association between self-rated health and all self-assessed social classes. In an adjusted model, poor self-rated health remained associated with self-assessed social class (odds ratio for lower vs. upper-middle/upper self-assessed social class 4.23, 95% confidence interval 2.46-7.25; P < 0.001). CONCLUSIONS: Our study confirmed differences in the prevalence of poor self-rated health across self-assessed social classes. Participants from lower self-assessed social class reported poor self-rated health most often and should comprise the focus of multisectoral interventions. Objavljeno v Birkhäuser; International Journal of Public Health; 2011; Letn. 56, št. 1; str. 45-54; Impact Factor: 2.539;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.491; A'': 1;A': 1; WoS: NE, NE; Avtorji / Authors: Farkaš-Lainščak Jerneja, Pahor Majda, Zaletel-Kragelj Lijana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 28341341 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Stara navada železna srajca? Lokalna participacija v povojnih soseskah v Sloveniji in na Nizozemskem ANG Old habits die hard? Neighbourhood participation in post-WWII neighbourhoods in Slovenia and the Netherlands Opis SLO V članku primerjamo dve povojni soseski v Sloveniji in na Nizozemskem. Analizirane so razlike v socialnem kapitalu in participaciji med soseskama. Empirični podatki izhajajo iz raziskave Restate izvedene v letu 2004. Rezultati so pokazali, da kljub drugačnim pričakovanjem je nivo participacije med soseskama v Sloveniji in na Nizozemskem primerljiv. Potrjena je bila tudi teoretska predpostavka, da socialni kapital vpliva na participacijo. Vendar pa se ta vpliv razlikuje med državama, in sicer vplivajo različni elementi socialnega kapitala. ANG We observe the situation in two 'dysfunctional' post WWII estates in two countries - Slovenia and the Netherlands. The differences in social capital and participation in neighbourhood improvement between the residents are analysed with multivariate modelling procedures. The empirical data is the 2004 RESTATE survey. The findings show that participation levels are similar in both case study areas. The conclusions underline that social capital influences participation. However, the different elements of social capital do have different impacts on participation in both countries. Objavljeno v Butterworth Scientific; Cities; 2009; Vol. 26, no. 3; str. 148-157; Impact Factor: 1.246;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.891; A'': 1;A': 1; WoS: YY; Avtorji / Authors: Filipovič Hrast Maša, Dekker Karien Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 31612253 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odvisni in neodvisni dejavniki sestave socialnih omrežij ANG Predictors and outcomes of social network compositions Opis SLO Deleži celote, med katere sodijo tudi indikatorji sestave omrežja (deleži partnerja, družine, prijateljev itd.) ležijo v omejenem prostoru, kar predstavlja oviro pri statistični analizi tovrstnih podatkov. Sestave omrežij so lahko tako odvisne kot neodvisne spremenljivke, pri čemer so pri njihovem merjenju z anketnimi vprašalniki običajno prisotne napake. Modeli strukturnih enačb omogočajo popravek pristranskosti napake merjenja. Coenders idr. (2011) so prilagodili model faktorske analize transformiranim sestavam omrežij. V tem članku smo uporabili drugo transformacijo, imenovano »isometric logratio«, in razširili model, da vključuje odvisne in neodvisne dejavnike. Ugotovitve in hipoteze v literaturi lahko preoblikujemo z »isometric logratio« transformacijo na n ačin, ki ga je lažje interpretirati. Na primer, ugotovili smo povezavo med spolom in oporo partnerja, med izobrazbo in ekstravertiranostjo in oporo prijateljev ter družinsko oporo z multipleksnostjo vezi in bližino. ANG Proportions of a total, including social network compositions (proportions of partner, family, friends, etc.) lie in a restricted space, which challenges statistical analysis. Network compositions can be both dependent and explanatory variables and are usually measured with error by survey instruments. Structural equation models make it possible to correct measurement error bias. Coenders et al. (2011) fitted a factor analysis model to transformed network compositions. In this article, we use another transformation called an isometric log-ratio and we extend the model to include predictors and outcomes. The findings and hypotheses in the literature can be reformulated with isometric log-ratios in a more interpretable manner. For instance, we find relationships of gender with partner support, of education and extraversion with friend support, and of family support with tie multiplexity and closeness. Objavljeno v Elsevier;North-Holland; Social Networks; 2013; Vol. 35, no. 1; str. 1-10; Impact Factor: 3.381;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.01; A'': 1;A': 1; WoS: BF, XA; Avtorji / Authors: Kogovšek Tina, Coenders Germa, Hlebec Valentina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 31355485 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Različni pristopi pri merjenju ego-centričnih omrežij socialne opore ANG Different approaches to measure ego-centered social support networks Opis SLO V anketah je običajno, da anketna vprašanja za socialno omrežja, merijo določeno funkcijo socialnih omrežij, na primer socialno oporo. Socialna opora je večrazsežen konstrukt, v katerem razlikujemo med viri socialno opore (socialno omrežja), oporna dejanja (izmenjava opore) in vrednotenje izmenjanje opore. V glavnem ločimo dve hipotezi o vlogi socialno opore v življenju ljudi in sicer, da je socialna opora dobrodejna kar tako (glavni učinek), druga hipoteza pa pravi, da je še posebej pomembna v primeru stresnih dogodkov. V tem članku se ukvarjamo z načini anketnega merjenja socialne opore. Primerjamo tri metode in sicer metodo generatorjev imen, metodo generatorjev vlog in vrednotenje opore v primeru stresnih dogodkov. Obravnavamo vpliv metode merjenja, načina izračuna sestave omrežja in seznama odgovorov ter omejitev števila izbir na oceno sestave omrežja. ANG Survey indicators of social networks usually measure a certain function of social networks, for example exchange of social support. Social support is a multidimensional construct. The most comprehensive definition distinguishes among sources of social support (social support networks), supportive acts and appraisal of given support. Generally, two main hypotheses can be given with regard to the role social support plays in quality of life of individuals: that social support is beneficial as such (main effects), or that social support is beneficial at occasions of stressful events (buffer effect). In this paper we are dealing with survey measurement of ego-centered social support networks. Three methods to social network measurement are compared: the name generator method, the role generator method and the event-related approach. In a meta-analysis of several studies done on convenient quota samples the effects of method, type of calculation, response format and limitation of support providers on network composition indicators are studied. Objavljeno v Springer; Quality & quantity; 2013; Vol. 47, no. 6; str. 3435-3455; Impact Factor: 0.728;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.744; A'': 1;A': 1; WoS: XY, WU; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Kogovšek Tina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 255824384 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Blaginja pod pritiski demografskih sprememb ANG Welfare under pressures of demographic change Knjiga želi prispevati k razumevanju mnogoterih vidikov demografskega staranja sodobnih družb, ne le pokojninske reforme. Odpira širše Opis SLO razsežnosti problematike demografskega staranja, kako se to kaže na več področjih blaginje, želi pa tudi pokazati na razlike, ki so glede tega prisotne v evropskem prostoru. Zato avtorji v monografiji položaj v Sloveniji večinoma analiziramo mednarodno primerjalno z uporabo podatkov EQLS. Analiziramo položaj starejših, kako se spremembe sodobnih držav blaginje povezujejo in vplivajo na kakovost življenja starejših na področjih od zdravja, stanovanja, stikov do širše problematike socialne izključenosti ter kako se izražajo tveganja starejših v vsakdanjem življenju. Knjiga ponuja možen okvir za presojo in razumevanje dogajanja v starajoči se družbi; namenjena je strokovni in širši javnosti pri informirani razpravi o vplivih demografskih sprememb in možnih odzivih nanje. ANG Monograph aims to contribute to understanding of various aspects of demographic ageing in contemporary societies, besides the pension reform. Discussion raises wider issues of demographic ageing, of how this is manifested in various domains of welfare. To point out the diversity within Europe, most of chapters provide cross national comparisons of EQLS data. We examine the situation of older people, how this is impacted by other social changes and how it is manifested in various domains of quality of life, reaching from health, housing, social contacts and social exclusion to manifestation of diverse risks in daily lives of older people. The monograph presents a possible framework for understanding of problems in ageing society; it can serve both professional and wider audience in informed discussion of problems and possible responses to the challenges of demographic ageing. Šifra F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2011; 241 str.; Avtorji / Authors: Mandič Srna, Filipovič Hrast Maša Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 62901505 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Starejši ljudje v družbi sprememb ANG Older people in a changing society Opis SLO Znanstvena monografija s prispevki več avtoric predstavlja izčrpen, celovit in sistematičen pregled raziskovalnih izsledkov o življenju starih ljudi v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji. Pokriva demografski razvoj, medgeneracijsko zavezništvo, raziskovanje socialnih omrežij starejših, vlogo lokalne skupnosti in sosedov v življenju starejših ter pomen socialnih omrežij za zdravje starejših. ANG This scientific monograph with contributions of a number of authors presents a thorough, comprehensive and systematic overview of the research findings about life of older people in the last twenty years in Slovenia. It examines the demographic trends, intergenerational contract, analysis of social networks of the elderly, the role of local community and neighbors in the lives of the older people and the significance of social networks for the health of the older people. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Aristej; 2009; 279 str.; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 252141056 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi ANG Just that there is money and health: lifes of older pore people V knjigi je predstavljena problematika revščine in širše, socialne izključenosti starejših v Sloveniji. Predstavi tako teoretične pristope k Opis SLO socialni izključenosti, kot osnovne kvantitativne podatke o socialni izključenosti starejših v Sloveniji po posameznih dimenzijah (stanovanje, stiki, dohodek in materialna deprivacija, zdravje). Ključen del knjige pa predstavljajo rezultati kvalitativne raziskave, kjer so bile analizirane strategije shajanja z revščino in socialno izključenostjo. V zaključku poda tudi priporočila za politiko na tem področju. ANG The book addresses the problem of poverty and social exclusion of elderly in Slovenia. It presents theoretical approaches to social exclusion, as well as quantitative data on social exclusion of elderly in individual dimensions (health, contacts, income and material deprivation, housing). The main part of the book are the results of a qualitative survey, where coping strategies of elderly are presented. In conclusion also policy recommendations are given. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2010; 113 str.; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Kavčič Matic, Filipovič Hrast Maša, Vezovnik Andreja, Trbanc Martina Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 21527014 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odločanje za prenovo: določanje ključnih determinant v Srednje in Vzhodnoevropskih postsocialističnih državah ANG Decisions to Renovate: Identifying Key Determinants in Central and Eastern European Postsocialist Countries Opis SLO Prenova stanovanj predstavlja pereč problem v CEE (centralno srednje evropskih) državah, kjer se morajo spopasti s propadajočimi povojnimi stanovanjskimi soseskami in izboljšati njihovo energetsko učinkovitost. V tem članku analiziramo odločitve gospodinjstev za prenovo stanovanj v večstanovanjskih zgradbah z namenom, da idenitificiramo njihove ključne dejavnike ter pridobimo vpogled v razloge za nezadostno prenovo v CEE državah. Upoštevaje splošne dejavnike in tudi tiste, ki so specifični za CEE, ter z izvirno dopolnitvijo z variablami socialnega kapitala, odločitve modeliramo z uporabo analitičnega pristopa diskretne izbire. Rezultati jasno pokažejo, da imajo ob fizičnih značilnostih stanovanj, zlasti starosti, pri odločitvah za prenovo zelo pomembno vlogo tudi nekatere prvine socialnega kapitala stanovalcev. Ugotovitve torej kažejo na ključne manjkajoče predpostavke za prenovo večstanovanjskih hiš v CEE državah. ANG Housing renovation is a topical issue in CEE countries facing the need to tackle their troubled post-war housing estates and improve their energy efficiency. In this paper the renovation decisions of households living in multidwelling buildings are modelled to identify the key determinants of such decisions and to gain a better insight into the reasons for the insufficient extent of renovation in CEE. Considering general factors as well as CEE specific factors, and specifically adding variables of social capital, renovation decision-making is modelled by applying a discrete choice framework of analysis. The results clearly show that, next to the physical characteristics of the stock, such as its age, an important role in the renovation process is played by residents and particularly their relations in terms of social capital. The results thus identify some of the key missing pre-conditions for renovating multidwelling buildings across CEE. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Sage; Urban studies; 2013; Vol. 50, no. 16; str. 3378-3393; Impact Factor: 1.493;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.014; A'': 1;A': 1; WoS: JB, YY; Avtorji / Authors: Cirman Andreja, Mandič Srna, Zoric Jelena Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 31847005 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kako izboljšati ponudbo najemnih stanovanj v mestni občini Ljubljana ANG How to improve the supply of rental housing in the municipality of Ljubljana Opis SLO Namen raziskave je bil oceniti možnosti za povečanje ponudbe neprofitnih najemnih stanovanj v MOL ter podati priporočila. Izhajajoč iz primerov dobrih praks v EU smo želeli podati pregled možnih novih n ačinov zagotavljanja najemnih stanovanj, ki bi lahko prišli v p oštev za MOL; cilj je bil tudi oceniti, koliko bi bili upravičenci do neprofitnih stanovanj in bivalnih enot pripravljeni in finančno zmožni sprejeti nabor tovrstnih novih rešitev, upoštevaje socialno vzdržnost najemnih razmerij. Podali smo pregled ponudbe neprofitnih stanovanj v prostoru EU, upoštevaje različne sistemske okvirje, ki regulirajo in podpirajo delovanje konkretnih ponudnikov neprofitnih stanovanj ter podali izbor primerov dobrih praks in inovativnih rešitev pri tovrstni ponudbi. Analizirali smo tudi položaj v Sloveniji in Ljubljani glede na zakonske in sistemske možnosti in omejitve za ponudbo neprofitnih stanovanj. Za vpogled v trenutne razmere potencialnih upravičencev do stanovanja ter v njihove možnosti in interes za nove rešitve smo pripravili in izvedli anketo, ki je zajela neuspešne prosilce z javnega razpisa JSS MOL za dodelitev neprofitnih stanovanj, lista A in lista B ter upravičence do bivalne enote (uporabnike ter tiste na čakalni listi). Sprejemljivost novih rešitev smo preverjali z metodo vinjet. Vse testirane rešitve so se pokazale kot relevantne, zahtevajo pa selektivno uporabo. Tudi vse organizacijskostatusne novosti so se potrdile kot uporabne, saj jih sprejema oz. je zanje zainteresirana polovica in več prosilcev. Vendar pa se nobena od rešitev ni pokazala univerzalna in splošno sprejemljiva za vse. Priporočamo vpeljati vse oz. čim več testiranih rešitev in njihovo selektivno uporabo tako, da bodo ljudje imeli možnost izbire in optimalne izrabe razpoložljivih virov. Priporočamo tudi različne načine nižanje stroškov, tudi nadaljevanje že sedanje dobre prakse MOL glede energetske sanacije objektov. Priporočamo širitev kroga ponudnikov neprofitnih stanovanj. Priporočamo, naj JSS MOL podpira neprofitne stanovanjske projekte z možnostjo udeležbe različnih deležnikov. Priporočamo zagon konkretne stanovanjske zadruge kot demonstracijskega primera. ANG The purpose of this study was to assess the potential for increasing the supply of nonprofit rental housing in the municipality of Ljubljana and to offer some recommendations. Starting from examples of good practice in the EU, we wanted to give an overview of new possible ways of providing rental housing; the aim was also to assess how much the beneficiaries of nonprofit housing and housing units would be willing and financially able to accept a set of such new solutions, taking into account the social sustainability of the tenancy. We provided an overview of nonprofit housing supply in the EU area, taking into account various system frameworks that regulate and support the operation of nonprofit housing. We presented a selection of examples of good practice and innovative solutions. We also analysed the situation in Slovenia and Ljubljana, according to the legal and system possibilities and limitations of nonprofit housing supply. For insight into the current situation of potential beneficiaries to nonprofit housing and their ability and interest in new solutions we prepared and conducted a survey, which included unsuccessful applicants of JSS MOL public tender for the nonprofit housing, list A and list B and beneficiaries of residential units (users and those on the waiting list). Acceptance of the new solution was analysed using the method of vignettes. All tested solutions have proven to be relevant, but they require selective use. Also, all new organizationalstatus novelties were confirmed as useful as half of applicants is interested in them. However, none of the solutions showed as universal and generally acceptable to all. We recommend introducing all or as many as possible solutions tested and their selective use so that people can choose and available resources are used optimally. We also recommend different ways of cutting costs and the continuation of already existing good practices of MOL's energy renovations. We recommend expending of nonprofit housing providers. We recommend that JSS MOL supports nonprofit housing projects with the possibility of participation of different stakeholders. We recommend starting a housing association as a demonstrative case. Šifra F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje; 2012; 94 str.; Avtorji / Authors: Mandič Srna, Filipovič Hrast Maša, Mrzel Maja, Rozman Til Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 FILIPOVIČ HRAST, Maša, KOPAČ, Anja, RAKAR, Tatjana. Social exclusion of elderly in Central and Eastern Europe. International journal of social economics, ISSN 0306-8293, 2013, vol. 40, no. 11, str. 971-989, ilustr., doi: 10.1108/IJSE-05-2012-0082. [COBISS.SI-ID 32205149], [SNIP, Scopus do 5. 10. 2013: št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0] kategorija: 1A3 (Z1); uvrstitev: Scopus (d,h), MBP; tipologijo je verificiral OSICD točke: 53.33, št. avtorjev: 2/3 HLEBEC, Valentina, MRZEL, Maja, KOGOVŠEK, Tina. Assessing social support networks in cross-national comparative surveys : measurement issues.Quality & quantity, ISSN 0033-5177, 2012, vol. 46, no. 5, str. 1431-1449, tabele, doi: 10.1007/s11135-011-9456-7. [COBISS.SI-ID 30231645], [JCR, SNIP,WoS do 25. 9. 2013: št. citatov (TC): 2, čistih citatov (CI): 1, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0.67, normirano št. čistih citatov (NC): 5, Scopus do 1. 5. 2013: št. citatov (TC): 3, čistih citatov (CI): 2, čistih citatov na avtorja (CIAu): 1.33, normirano št. čistih citatov (NC): 11] kategorija: 1A1 (Z1, A'', A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), SCI, SSCI, ERIHA, ERIHC, MBP; tipologijo je verificiral OSICD točke: 71.93, št. avtorjev: 2/3 DOMAJNKO, Barbara, DRGLIN, Zalka, PAHOR, Majda. Rhetorical skills as a component of midwifery care. Midwifery, ISSN 0266-6138, 2011, vol. 27, no. 2, str. 125-130, doi: 10.1016/j.midw.2009.02.005. [COBISS.SI-ID 4142699], [JCR, SNIP, WoS do 7. 8. 2013: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0.67, normirano št. čistih citatov (NC): 4, Scopus do 11. 9. 2013: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0.67, normirano št. čistih citatov (NC): 1] kategorija: 1A1 (Z1, A'', A', A1/2); uvrstitev: SSCI, SCI, Scopus, MBP; tipologijo je verificiral OSICM točke: 87.95, št. avtorjev: 2/3 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Cilj programa je prispevati k globljenemu in celovitejšemu razumevanju kakovosti življenja in delovanja sistema blaginje v specifičnih okoliščinah, ki jih predstavljajo pritiski demografskih in drugih strukturnih sprememb sodobne slovenske družbe, s posebnim poudarkom na starejšem prebivalstvu in medgeneracijskih razmerjih. S celostno analizo (Mandič in Filipovič-Hrast, Ur,.2012) smo prispevali k uvidu v vpliv demografskih sprememb na kakovost življenja na makro, mezo in mikro družbeni ravni, na izbranih področjih kakovosti življenja. Analizo blaginje smo postavili tudi v mednarodno-primerjalno dimenzijo, s čemer je bilo možno razmere v Sloveniji vrednotiti glede na širši evropski prostor. Poleg tega smo izvedli tudi eksploratorne mednarodno-primerjalne analize izbranih vidikov blaginje, pri čemer smo oblikovali in preverjali specifično razvrstitev post-socialističnih držav v tri skupine kot dopolnilo klasični tipologiji 'režimov blaginje'. Ta razvrstitev, ki omogoča primerjave tako med njimi, kot tudi z že uveljavljenimi režimi blaginje 'starih' članic EU, se je potrdila kot uporabna, pokazala je na precejšnje razlike med posameznimi skupinami novih članic v nasprotju s pogostimi pričakovanji o njihovi enotnosti. Ugotovitev je relevantna za analitične namene ne le za mednarodno uvrščanje Slovenije, ampak tudi za pregled na razvojnimi trendi v treh državah. To razvrstitev smo verificirali s kakovostnimi objavami v mednarodnem prostoru uveljavili Decisions to renovate : identifying key determinants in Central and Eastern European post-socialist countries ( Cirman, Mandič, Zoric 2013; Housing conditions and their structural determinants : comparisons within the enlarged EU (Mandič, Cirman 2012); The changing role of housing assets in post-socialist countries. (Mandič, 2010); Home ownership in post-socialist countries : between macro economy and micro structures of welfare provision (Mandič 2012); Social exclusion of elderly in Central and Eastern Europe ( Filipovič Hrast, Kopač, Rakar, 2013). Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010), ki je most med klasičnim pristopom na osnovi diad med starši in odraslimi otroci (Bengston in Roberts, 1991; raziskava SHARE) in analizo omrežij (Hlebec in Filipovič Hrast 2010). S tem pristopom smo proučevali medgeneracijsko solidarnost v Sloveniji na osnovi kvantitativnih podatkov o omrežjih socialne opore v Sloveniji (Ferligoj 2002). Petnajstletno delo na problemih merjenja egocentričnih socialnih omrežij z anketo je zaokrožila meta analiza eksperimentov (Hlebec in Kogovšek 2013), kjer smo preučevali vpliv metode merjenja, načina izračuna sestave omrežja in seznama odgovorov ter omejitev števila izbir na oceno sestave omrežja. Za razvoj znanosti je prav tako pomembno preverjanje pojasnjevalne moči koncepta socialne izključenosti/ vključenosti kot uporabnega konceptualnega modela za analizo položaja posameznih ranljivih skupin v družbi (npr. starejši), ki omogoča bolj kompleksno razumevanje ranljivosti in odkrivanje povezav med posameznimi dimenzijami/vidiki izključenosti ter t.i. spiralo izključenosti. ANG The program aims to contribute to a better founded and more comprehensive understanding of selected features of quality of life and welfare system performance under specific pressures of demographic and other structural changes of the contemporary Slovenian society, with a particular focus on older population and intergenerational relations. Our comprehensive analysis (Mandič and Fuilipovič Hrast, Eds, 2012) contributed to an insight into the impact of demographic ageing on quality of life on the macro, mezzo and the micro levels in selected quality of life domains. Analysis also had a cross-country comparative dimension , allowing Slovenian circumstances to be evaluated withibn a wider European context. Also an exploratory cross-national analyisis of selected welfare domains was performed, whereby a specific classification of post-socialist countries in three groups was presented as a addition to the classical typology of 'welfare regimes', developed for pre-enlargement EU member states. This classification, allowing comparisons among these three groups as well as with the established welfare regimes, was proved as usefull; it revealed a considerable variety between post-socialist groups of countries, contrary to the often taken for granted uniformity. The aalytical value of the classification was verified by a number of excellent international publication (Decisions to renovate : identifying key determinants in Central and Eastern European post-socialist countries ( Cirman, Mandič, Zoric 2013); Housing conditions and their structural determinants : comparisons within the enlarged EU (Mandič, Cirman 2012); The changing role of housing assets in post-socialist countries. (Mandič, 2010); Home ownership in post-socialist countries : between macro economy and micro structures of welfare provision (Mandič 2012); Social exclusion of elderly in Central and Eastern Europe ( Filipovič Hrast, Kopač, Rakar, 2013). Also, we proposed a new conceptual and methodological framework for analyzing intergenerational solidarity (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010), which bridges classical approach based on parent adult child diad (Bengston in Roberts, 1991; SHARE) and social network analysis (Hlebec in Filipovič Hrast 2010). We analyzed intergenerational solidarity in Slovenia using quantitative and representative data about social support networks (Ferligoj 2002). Results of a number of experiments in the past 15 years, exploring the effects of measurement approaches for measuring ego-centered networks via survey were published in a meta analysis (Hlebec and Kogovšek 2013) that analyzed the effects of method, type of calculation, response format and limitation of support providers on network composition indicators. Another significant contribution of the program is verification of the explanatory power of the concept of 'social exclusion/inclusion' as a model for analysis of particular vulnerable groups in society (most notably the older people), allowing for a comprehensive understanding of vulnerability and exploration of relations between its particular dimensions and the 'spyral of exclusion'. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Raziskovalni program se je v preteklem obdobju nanašal na drugi prioritetni sklop Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 'razvijanje človeških virov in socialne kohezivnosti' in to v specifičnem kontekstu demografskih sprememb. Demografske spremembe, povezane s socialno in ekonomsko vzdržnostjo, so v današnji Evropi priznane kot en od največjih izzivov za razvoj človeških virov in socialne kohezivnosti. V starajočih se družbah, kjer se spreminja razmerje med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva in kjer se ob povečanih potrebah problematizira vzdržnost sistemov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe, EC izpostavlja kot vitalna vprašanja vzpodbujanje demografske obnove, boljšo izrabo človeških virov starejšega prebivalstva z njihovo podaljšano aktivnostjo in družbeno vključenostjo (aktivno staranje), zagotavljanje medgeneracijske solidarnosti in ohranjanje kohezivnosti družb ob novih virih napetosti in ranljivosti (EC Communication: The Demographic Future of Europe - From Challenge to Opportunity, 2006). Raziskovanje v okviru programa je dalo globlji in celovitejši vpogled v to, kako se breme demografskih sprememb v Sloveniji odraža v različnih domenah kakovosti življenja in v celotnem sistemu blaginje; omogočilo je tudi boljše poznavanje vseh, tudi naših specifičnih potencialov za iskanje konstruktivnih odgovorov na demografske izzive zagotavljanja gospodarske in socialne vzdržnosti, saj so rezultati raziskovanja na voljo za oblikovanje relevantnih relevantnih politik. Z analiziranjem položaja posameznih družbenih skupin in identificiranjem ranljivosti smo prispevali k možnostim za njihovo obvladovanje. Tako ima raziskovanje neposredni pomen za javno upravo in oblikovanje politik, pa tudi za strokovno in splošno javno diskusijo o teh vprašanjih,saj smo izsledke objavili v številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih objavah. Program ima tudi posredni pomen za dostopanje do tujih znanj, ter za vključevanje v mednarodno delitev dela in vzgojo kadrov. Poleg tega so bili nekateri rezultati tudi povsem praktični. Tako je v okviru programa »Medgeneracijsko sožitje - Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc« V. Hlebec koordinirala del programa s pripravo gradiv in predavanji v 3. sklopu medgeneracijsko sožitje. Program strokovnega izobraževanja dodatno usposablja strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji za poznavanje, razumevanje in prenašanje kompetenc na udeleženke in udeležence procesa vzgoje in izobraževanja. Udeleženke in udeležence izobraževanja so seznanjeni s spoznanji o medgeneracijskem sožitju in naravi medgeneracijskega sožitja v Sloveniji (storitve na področju skrbi za starejše in povezovanja starejših z mlajšimi generacijami, vlogo soseske, prostovoljnih organizacij ter sosedov in vlogo družine). Spodbuja se razumevanje vloge starejših v družbi in spoznava ter preseže predsodke o starejših ljudeh. Posebna pozornost je posvečena večanju zavesti o individualni odgovornosti za preseganje nerazumevanja med generacijami in medgeneracijskih konfliktov. Znanja, pridobljena z raziskovalnim delom v programu, pa so bila nadgrajena in uporabljena tudi v več uporabnih raziskavah: CRP Učinkovitost obstoječih mehanizmov zagotavljanja socialne varnosti starejšim kmečkim prebivalcem ( Hlebec); CRP Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva (Hlebec); Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji (Filipovič Hrast); Matrika ukrepov državnih organov na področju mladinske politike , naročnik Urad RS za mladino (Filipovič Hrast), Kako izboljšati ponudbo najemnih stanovanj v mestni občini Ljubljana, naročnik MOL (Mandič). ANG The research during the past period has been related to the second priority point of the Ministry of Higher Education, Science and Technology, which is 'development of human resources and social cohesion'. This will be addressed in the context of demographic change, which have been acknowledged in Europe (along with social and economic stability) as one of the biggest challenges for the development of human resources and social cohesion. In relation to ageing society, with changing proportions between active and inactive population, and problem of sustainability of pension and health systems, European Commission has emphasized several key issues: stimulating demographic regeneration, better use of human resources of the elderly by longer employment and social inclusion (active ageing), promoting intergenerational solidarity and social cohesion (EC Communication: The Demographic Future of Europe - From Challenge to Opportunity, 2006). The research provided a more complete insight into various domains of quality of life and the welfare system in Slovenia under the pressures of demographic ageing. It contributed knowledge of potentials for constructive responses to demographic challenges and to reach economic and social sustainability. Analysis of the situation of various social groups helped identify their specific vulnerabilities and to formulate policy recommendations. The results were useful for public administration and for public debates , since our findings were widely disseminated through numerous scientific, expert and popular publications. The significance of the program is also indirect, as a means for accessing scientific knowledge abroad, for our inclusion into international cooperation and for professional development through university teaching. In addition, the program also had practical results. Thus, within the program »Intergenerational solidarity - Professional training of expert workers in education in the years 2008, 2009, 2010 and 2011 in he field of social and citizen competences« V. Hlebec coordinated the part of the programme in the 3rd thematic section on Intergenerational solidarity. The program of expert education additionally qualifies expert workers in education in the Republic of Slovenia for knowledge, understanding and transfer of knowledge on participants of the education processes. Participants of our training and education section are presented with findings on intergenerational solidarity and its nature in Slovenia (services for older people, connections between older and younger generations, the role of community and voluntary organizations, neighbours and family members.). We encourage the understanding of the role of older people in the society and present the prejudices about older people and different ways how to overcome them. Special attention is focused on individual responsibility for surmounting intergenerational conflicts and the lack of understanding between generations. Knowledge, acquired through research work in the program, were further upgraded and used in applied studies: DRP Effectiveness of the present mechanisms of securing social security to older farming population (Hlebec); DRP Poverty and material deprivation of the older population (Hlebec); Estimation of the size of homelessness in Slovenia (Filipovič Hrast); The Matrice of administrative measures in the field of youth policy (Filipovič Hrast); Measures to increase the supply of rented housing in the City of Ljubljana (Mandič). lO.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.2013— 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program - I. stopnja 45 bolonjski program - II. stopnja 6 univerzitetni (stari) program 80 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 23773 Ana Polona Mivšek O ® □ 28323 Matic Kavčič O ® 0 28219 Andrej Starc o ® □ 31469 Urban Boljka o ® □ 0 Barbara Zemljič o ® □ 30148 Marjeta Kuhar ® o □ 0 Jerneja Fišer ® o □ 0 Tanja Gregorec ® o □ 23588 Ružica Boškič ® o □ 0 Mirjam Fain ® o □ 0 Gabi Ogulin Počrvina ® o □ 0 Janez Dolšak ® o □ 0 Brigita Paar ® o □ 0 Irma Ferlinc Guzelj ® o □ 0 Nuša Pavko ® o □ 0 Barbara Oman ® o □ 0 Marijana Car ® o □ 0 Urša Vodopivec ® o □ 0 Nika Ločniškar ® o □ 36823 Mira Šavora ® o □ 0 Barbara Kuhar ® o □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 28323 Matic Kavčič o ® A - raziskovalni zavodi ^J Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2013 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.2013 z vsebinsko obrazložitvijo porabe dodeljenih sredstev iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja mednarodnega sodelovanja na podlagi pozivov za EU vpetost.15 SLO GINI - Growing inequalities impacts, (7 OP, EU) (Maša Filipovič Hrast) DEMHOW- Demographic Change and Housing Wealth (20082010), 7. OP (Mandič) CINEFOGO - Network of Exellence "Civil Society and New Forms of Governance in Europe the Making of European Citizenship" (20052009), 6. OP (Kolarič) COST: Enhancing the role of medicine in management. COST Action: IS0903 (Matic Kavčič, Majda Pahor) - proposal EGGSI - European Network of Experts on Gender, Social Inclusion, Health and Long Term Care (Filipovič Hrast) Mphasis Mutual Progress on Homelessness through Advancing and Strengthening Information Systems' Use of population register data for quantifying certain subgroups of homeless people (Filipovič Hrast) TP SSGI Social services of general interest: SSGI study data compilation tool for social housing, 2010 ( Mandič) European network on women's homelessness (2012) (Maša Filipovič Hrast) European observatory on homelessness, FEANTSA (Maša Filipovič Hrast) Eurocarers (Valentina Hlebec) Sredstva iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja raziskovalnega programa zaradi mednarodnega sodelovanja pri projektih DEMHOW -Demographic Change and Housing Wealth (20082010), 7. OP (Mandič) in CINEFOGO - Network of Exellence "Civil Society and New Forms of Governance in Europe the Making of European Citizenship" (20052009), 6. OP (Kolarič), ki so bila prejeta v letih 2009 in 2010 so bila porabljena za okrepljeno tehnično in vsebinsko podporo ob povečanju obsega dela, za diseminacijo rezultatov (priprava objav, predstavitve na znanstvenih konferencah, priprava in udeležba na delavnicah), za nabavo literature in plačilo članstva v mednarodnih znanstvenih dzruženjih. 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki v so obdobju trajanja raziskovalnega programa (1. 1. 2009 - 31. 12. 2013), potekali izven financiranja ARRS16 SLO CRP Učinkovitost obstoječih mehanizmov zagotavljanja socialne varnosti starejšim kmečkim prebivalcem (Valentina Hlebec) CRP Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva (CRP); V50462 (A) (Valentina Hlebec) Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji (Maša Filipovič Hrast) Matrika ukrepov državnih organov na področju mladinske politike, naročnik Urad RS za mladino (Maša Filipovič Hrast) Kako izboljšati ponudbo najemnih stanovanj v mestni občini Ljubljana, naročnik Mestna občina Ljubljana, 2012 (Srna Mandič, Maša Filipovič Hrast, Maja Mrzel) 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO Podali smo več konkretnih priporočil za vpeljavo ukrepov javnih politik. 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek ocena potrebne infrastrukture in opreme18 17.Izjemni dosežek v 201319 17.1. Izjemni znanstveni dosežek HLEBEC, Valentina, KOGOVŠEK, Tina. Different approaches to measure ego-centered social support networks : a meta-analysis. Quality & quantity, ISSN 0033-5177, 2013, vol. 47, no. 6, str. 3435-3455 Survey indicators of social networks usually measure a certain function of social networks, for example exchange of social support. Social support is a multidimensional construct. In this paper we are dealing with survey measurement of ego-centered social support networks. Three methods to social network measurement are compared: the name generator method, the role generator method and the event-related approach. In a meta-analysis of several studies done on convenient quota samples the effects of method, type of calculation, response format and limitation of support providers on network composition indicators are studied. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek MOHORKO, Anja, LEEUW, Edith Desiree de, HOX, J. J. Coverage bias in European telephone surveys: developments of landline and mobile phone coverage across countries and over time. Survey methods, Jan. 2013. http://surveyinsights.org/?p=828. To estimate the coverage error for web surveys in Europe over time, we analyzed data from the Eurobarometer. Since 2005, it has contained a straightforward question on Internet access. We compared respondents with and without Internet access and estimated coverage bias for demographic variables (sex, age, length of education) and sociopolitical variables (left-right position on a political scale, life satisfaction). Countries in Europe do differ in Internet penetration and resulting coverage bias. Over time, Internet penetration dramatically increases and coverage bias decreases, but the rate of change differs across countries. In addition, the countries' economical development significantly affects the pace of these changes. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba JRO . vodja raziskovalnega programa: in/ali RO s koncesijo: i Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Srna Mandič družbene vede ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |26.3.2014 Oznaka prijave: ARRS-RPROG-ZP-2014/28 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki -približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1. 1. 2009 - 31. 12. 2013), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času trajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času trajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite MR. Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013), ustrezno označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Točko izpolnijo tudi izvajalci raziskovalnega programa, prejemniki sredstev iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja raziskovalnega programa zaradi mednarodnega sodelovanja (sodelovanja v projektih okvirnih programov Evropske unije). Izvajalec, ki je na podlagi pogodbe prejel sredstva iz navedenega naslova, vsebinsko opiše porabo prejetih sredstev za financiranje stroškov blaga in storitev ter amortizacije, nastalih pri izvajanju tega raziskovalnega programa. V primeru, da so bili v okviru raziskovalnega programa prejemniki sredstev različni izvajalci, vsak pripravi vsebinsko poročilo za svoj delež pogodbenih sredstev. Vodja raziskovalnega programa poskrbi, da je vsebinsko poročilo, ločeno za vsakega izvajalca, vključeno v navedeno točko poročila. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2014 v1.00a 79-DB-24-AC-59-77-59-75-B6-CB-81-C7-26-5E-7C-C8-B5-FD-E1-8F Priloga 1 DRUŽBENE VEDE Področje: 5.03 Sociologija Dosežek 1: Hlebec, Valentina, Kogovšek, Tina. Different approaches to measure ego-centered social support networks: a meta-analysis. Quality & quantity, 2013, vol. 47, no. 6, str. 3435-3455. Different approaches to measure ego-centered social support networks A meta-analysis V anketah je običajno, da anketna vprašanja za socialno omrežja, merijo določeno funkcijo socialnih omrežij, na primer socialno oporo. Socialna opora je večrazsežen konstrukt, v katerem razlikujemo med viri socialno opore (socialno omrežja), oporna dejanja (izmenjava opore) in vrednotenje izmenjanje opore. V glavnem ločimo dve hipotezi o vlogi socialno opore v življenju ljudi in sicer, da je socialna opora dobrodejna kar tako (glavni učinek), druga hipoteza pa pravi, da je še posebej pomembna v primeru stresnih dogodkov. V tem članku se ukvarjamo z načini anketnega merjenja socialne opore. Primerjamo tri metode in sicer metodo generatorjev imen, metodo generatorjev vlog in vrednotenje opore v primeru stresnih dogodkov. Obravnavamo vpliv metode merjenja, načina izračuna sestave omrežja in seznama odgovorov ter omejitev števila izbir na oceno sestave omrežja. DRUŽBENE VEDE Področje: 5.03 Sociologija Dosežek 2: Mohorko, Anja, Leeuw, Edith Desiree de, Hox, J. J. Coverage bias in European telephone surveys: developments of landline and mobile phone coverage across countries and over time. Survey methods, Jan. 2013. V raziskavi smo analizirali podatke iz Eurobarometra z namenom oceniti napako pokritosti v okviru spletnega anketiranja v Evropi skozi čas. Eurobarometer zbira podatke za Evropsko skupnost med državami članicami ter državami prosilkami, od leta 2005 dalje pa vsebuje direktno vprašanje o internetnem dostopu. Anketirance smo primerjali glede na to, ali imajo dostop do interneta ali ne, ter na rezultatih ocenili pristranskost zaradi nepokritosti (angl. coverage bias) za demografske (spol, starost, stopnja dosežene izobrazbe) in sociopolitične spremenljivke (leva-desna politična usmeritev, zadovoljstvo z življenjem). Države v Evropi se razlikujejo tako v internetni penetraciji kot v posledični pristranskosti. Skozi čas internetna penetracija dramatično narašča, pristranskost zaradi nepokritosti pa upada, toda stopnja te spremembe se med državami razlikuje. Na te spremembe med drugim pomembno vpliva tudi gospodarski razvoj držav, ki je bil prav tako upoštevan v analizi.