‘'osame zn e Številke: riavadne Din —'"75, ob nedeljah Din 1*—. JREDN1STVO M Mhj*> . Mari-t>or«, fmrSmmrm mHom H- 4, 1. tvadiAr UPRAVA m ■•kaj« v Joržii««. •H«i a. 4, pritličje d—o Tata* oa ii. 24. — SHS poetnoeebovai nUron «4ev- 11.761. Na aaročala brca dcearja »e »c oaira. — Robapiai m mm vračajo- Poštnina platana V gotovTnT cene aanafnie štev. mn vso TABOR Leto VIII. Maribor, nedelja 23. januarja 1927. Posamezne Številke* it avadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* izhaja raak oaa, raw »• praznikov, oh 18. ari s datumom aaalodajega da« tar etan e meseč a o po pošti D 10-—, na roo-acmstvo U 18* , dostavljen oa doca D 11*—, oa iskana ie« D 10* — in« trati po dogovoru. Naroča m pri opravi »TABORA* MARIBOR, jnrmčova akaa Hcv.L ! Številka: 18. Velika manifestacija mariborskih narodnih voiilcev Zborovalci napolnili veliko dvorano Narodnega doma — Miren, dostojanstven potek — Težka obsodba nemoralnega klerikalno-radikalsko-nemškega pakta — Borba za nacio* naino čast Maribor. 22. janua-Ja, Od lanskega zbora g- Svetozara Pri-bičeviča ni videla dvorana Narodnega doma tako veličastnega zbora kakor je bil sinoči zbor mariborskih narodnih voiilcev. Napovedan za malo dvorano, se je moral prenesti v veliko dvorano, ki se je napolnila- Raz obrazov zborovalcev si čital mir, a obenem trdno odločnost, da jutri 23- tm. hočejo in bodo odvrnili zavratni naskok Klerikalno-tnemško-radikalske troperesne deteljice na nacionalno čast Maribora, da pa bodo zavrnili tudil spletke radičevskih in drugih zgagarjev, ki delajo samo v korist klerikalno-radikalsko-nemški zvezi. Zborovanje je otvoril g. Ivan Kejžar-Predsedstvo so prevzeli gg. Kejžar, TumPcj in dr- Vauhnik. Govor poslanca dr. Pivka Vihamo pozdravljen je povzel kot prvi govornik besedo narodni poslanec dr. Pivko, ki je izvajal sledeče: Prijatelji! Malokedaj je bil položaj tako lahek za nas kakor tokrat. Mi nimamo potrebe iskati volilnih »Singerjev«, ki so jih našli že drugi, ki nam pa ne morejo Škodovati. Oni se dobro zavedajo, da oblastne volitve niso lokalnega značaja, oni vedo, da je danes popolnoma drug položaj, kakor je bil pred dvema letoma! Ne mislim Pri tem na take fepremombe, da bi bili mi že sedaj v premoči, toda izpremembe so tako velike, da smo upravičeni že Šteti uspehe, ki nam jih Se naSi nasprotniki odrekajo. Sedanje volitve niso samo lokalnega pomena, marveč so velike važnosti tudi za vso državo, Mi v Sloveniji ne bomo toliko odločevali glede rzpremem-be smernic bodoče državne politike, kajti najbolj odločilni sta Hrvatska h1 Srbija. Mi lahko dodamo le svoj odstotek- Toda to, kar bomo rekli in delali mi, se bo zelo upoštevalo. Stalno naraščamo Danes biti prerok — ni dobro. Opazujem oblektivmo in s kritičnim očesom delo naših mo?, deželi in to mi daje pravico do optimizma in ne motim se, da celotne naše številke, ki so znašala v naši oblasti pri zadnjih volitvah 11'000 ne cenim previsoko, ako rečem da je ta številka narasla sedaj na 15-000. Ta proces gre naprej. Kjer smo zadnjič imelj 4—500 .pristašev, jih imamo danes 1500! V naših krajih ima premoč SLS. Možno, da bo imela toPot So blizu, feredino Povdarjam, blizu polovico glasov- Polovico n:ma več! Ne bo dolgo in lahko bomo rekli: Mariborska oblgst je naša! Lahko bi jo že tokrat imeli, ako bi imeli Vf*i naprednjaki tobko razumevanja kot naši prijatelji iz NS^, Zakaj je sklenila SLS pakt z Nemci? SLS je to storila ne m ljubezni do radikalov) in Nemcev, temveč, ker bi Maribor bil imače brez mandata SLS; onih 1200 glasov, ki jih je imela lota 1925, ni več! In da odrinejo to sramoto od sebe, zato ta pakt. Konsoldacija napredne fronte Mi smo napravili korak, ki znači majhno stopnjo h konsolidaciji. Daj Bože, da bomo čez par let videli daljšo stopnjo. Mi združujemo danes kmete, u-radnike, delavce, trgovce, obrtnike. To se vidi t#di na naših listah- Gospod generalni tajnik SLS Piše članke v »Ju-tarnji Jist«, v. katerih Pravi, da ne smemo •"'čiinati v mariborski oblasti niti na e>n mandat. Prepuščamo to 23. januarju! (Živahno odobravanje). Radikali v zrcalu Mi, ki gledamo delo radikalske grune v Slovneiji, ne moremo ceniti dela teh mož niti njihovih uspehov. Ako .i'h cenimo. jih cenimo tako, kakor zaslužilo. Marsikdo je že rekel svoj: Pfuj! (Tako je!) Jaz ga še nisem — a ga še bom! Neki gospod je rekel; Pivko ne jlubi resnice, hčerke božje! To je rekel oni gospod, kateremu bi mogel povedati še marsikaj drugega, tudi o paragrafih-O g. dr. Ravniku ste čitaH pismo Koroškega Slovenca. Človek, ki je prišel do svoiega sedanjega položaja po zaslugi poštenih Slovencev, ne bi smel priti, tako dnleč, da da svoje ime za tako sramotno zvezo. Dr. Ravnik, ki je zrasel iz slovenskega koroškega mesa, ne bi smel tega storiti (Sramota!)! Obračun s profesorjem Ribaričem Isto je z radičeve!- Žal mi je, da moram reči: Moj bivši kolega profesor Ribarič je narodnjak, človek iz tužne Istre, je oni, ki je vedno zagovarjal naš zatirani živelj. Mi vsi cenimo delo naci.iona-listov. Toda to. kar dela sedaj, jeli to pravilno? Kaj bi rekli Laginia i- dr.? — No da se spraviti v sklad davidovičev-cev, to napredno, kulturno in naciion«!-no gruoo, s separatističnimi radičevci-Lažje bi ga gledal naravnost v vrstah SLS.^kateri je bil tudi v Istri najbližii-Obtožujem ga pa, da Je kot'profesor pisal privatna p]gma bivšemu drž. podtajniku Pasarlču, na rodlagJ katerih se .ie pričelo nregnnianl- In upokojitev ravnatelja Pirca. StojJm za vsako svojo besedo. Ravnatelj Pirc ni toliko žrtev ne Radiča ne Pasariča nego predvsem onih ki so pisali ta pisma, predvsem prof. Ribariča. (Ogorčeni vzkliki: Sramota! Eej!) Je žalostno, prijatelji, a Je tako! Narodni volile! morajo storiti dolžnost! Na naši narodni in socialno-naprcdni listi so v Mariboru Postavljeni možje po »klePu delegatov vseh naših organizacij. V Mariboru smo kot močnejša grupa radi dalj mesto zastopniku NSS, ker i mož, ki nam je simpatičen (dolgo- trajno ovacije nosilcu liste g- Mohorku). Znan nam je že iz dobe, ko je bilo tukaj težje živeti kakor danes. Imam občutek, da smo tudi v Mariboru že prodrli. Bomo samo tedaj, ako bomo vsi na mestu, na delu. Zmaga je sigurna, ako bodete vsi narodni volilci na mestu! Ako bi imeli omahljivce, bi bila zmaga negotova. Ogabna gonja nasprotnikov Še par pojasnil- Izmislili so -si šlager, češ, demokratje so uničili Slavcnsko bapko. Ako je kdo kriv na Polomu, bo odgovarjal itn bo sojen. Če bo kdo od naših, nai bo obsojen. A metati radi tega blato na celo stranko, je gnusno. — Krščnaski listi pišejo o svotah, ki so bile izplačane, zamolčijo pa, da so bile vr-nene- Gospoda! Porušile so se že tudi klerikalne banke in druge gospodarske organizacije. Ali so takrat klerikalni listi valili krivdo na SLS? Ne! Naj gospodje klerikalci pomnijo: ako bi mi hote]i, bi lahko prizadjali z enakim načinom boja našim nasprotnikom in tudi njm, na gospodarskem polju mar sikatero rano in mnogo škode. Poznamo ne zavode, ki so iskali upnike, da so v skrahirana podjetja vlagali denar, potem jih pa uničili. Mi takega boja ne maramo. Dvignimo se nad ta nivo! Klerikalni šlager o »veri v nevarnosti« ne drži- Tudi PriProsto ljudstvo je že prišlo do tega spoznanja- To ie posledica tega, ker gremo med narod in ga stalno poučujemo. Popravljamo grehe prednikov in uspehi našega dela se pojavljajo. Mirno lahko trdim: ne bo minilo 8' let in mariborska oblast bo imela napredno večino. Pokazali bomo, kaj zmoremo- Zdravo! (Dolgotrajno odobravanje in klici živijo). Govor nosilca Narodne liste Burno pozdravljen je Povzel besedo nosilec liste, Postajenačelnik Mohorko. Njegova izvajanja so bila neprenehoma Prekinjana z vzkliki odobravanja. Gosp. Mohorko je razjasnil vprašanje, zakaj fe je NSS združila z SDS. Jaz, je izvajal, se osebno nisem vezal prav: z nikomur. Mene je stranka vprašala, ako sem ua razpolago in odgovori] sem pozitivno — pod gotovimi pogoji. Enoglasen sklep NSS je bil, da se veže stranka z SDS in, da se postavi mene kot nosilca liste. Kot discipliniran član, in ker idejno nisem bil proti taki konsolidaciji, sem Pristal na sklep strankinega odbora. — Zakaj NSS ne more z radičevci: Zato, ker Radič na vseh shodih govori proti uradništvu in -za redukcije osobja in plač! Največji narodni škandal je, da bi naj Nemci, oni Nemci, ki so tu autohto-nega Slovenca zatirali na vse načine, zlezli po slovenskih hrbtih dostolca! To se SLS ne more jn se ne bo nikdar oprostilo! Pravijo, da nameravam odstopiti, če bi odstopil, bi dal svoj mandat narodne”'! človeku, kakor je Weixl (Živijo!) nikdar pa dr. Miihleisenu! Nf?S pojde z SDS, da pride enkrat do konsolidacije naprednih strank, ki je z ozirom na naš zunanji in notranji polo- žaj v državj nujno potrebna V združitvi Davidoviča s Pribičevičem je spas naše države. (Dolgotrajno pritrjevanje-) H koncu je govornik vprašal volilce, kaj poreče osvojevalec Maribora general Maister, ki j£ toliko žrtvoval za osvoje-njo slovenske grude, ako bodo ravno isti Slovenci pomagali priti Nemcem do stolca?! To bi bila največja sramota za jugoslovanski Maribor. Govor g. Weixla Po viharnih ovacijah nosilcu liste je povzel besedo kandidat g. Weixl, ki je v stvarnih besedah razložil naloge oblastne skupščine, ki jo čakajo na gospodarskem Polju. Pokazal je z drastičnimi vzgledi na velike gospodarske škode, ki jih trpi mariborska oblast zlasti radi centralizacije bolniškega in pokojninskega zavarovanja v Ljubljani. Naslikal je postopanje klerikalcev in njihovih zaveznikov v Trgovski zbornici, ki je m a ogromno škodo pridobitnim krogom. Tudi njegova izvajanja so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Ostali govorniki Nacijonalist in zastopnik delavstva g• Ogrizek, ki kandidira na napredna listi v srezu Maribor desnei breg, je pozval volilce na odločilni boj. Napredna-misel prodira tudi na deželi, o tem se' je sam Prepričal. Saj so morali klerikalni kandidati celo v bližini Maribora v svojih lastnih farah bežati pred volilciLj Dr. Reisman je na podlagi dokumentov dokazal dvolično politiko SLS, ki je še 1. 1923 in tudi še jeseni 1926 ▼ svojih spomneicah trdilu, da so Nemci pričeli novo propagando, da niso lojalni in da se še niso preorijentirali, danes pa imajo z istimi Nemci sklenjeno zvezo.— Dokazal je, da tukajšnje nemštvo še danes dela sporazumno z avstrijskim: nemštvom. Prečital je skrajno surovo,/ infamno in Prepotentno pismo, ki ga je; Pisal duševni vodja tukajšnjega nemštva, šentiljski dr. Morocutti nekemu slovenskemu zdravniku, ki se je hotel naseliti v obmejnem Št. liju- Čital je dalje dokument, kako je tudi vodja radikalov dr. Ravnik še jeseni 1926 (ko je1 bil najbrže pakt že sklenjen!) pisal na oblast, _ da Nemci kot strogi nacijonalcl ogrožajo s svojim kapitalom naš domači kapital. Ko je tajnik Špindler še prečital odlomek iz pisma nemškega političnega društva volilcem, ki postavlja na laž trditve klerikalcev in radikalov, da niso Nemcem garantirali mandata, je g. Kejžar zaključil krasno uspelo zborovanje. Zborovalci so se razšli brez vsakoršne-ga incidenta. Veličina zbora in njega dostojni Potek sta globoko odjeknila vi mariborskem prebivalstvu. njctriuooDDaoa □ gromajjua Kdor voli klerikafno-radi-kaisko-nemško koalicijo, ne voli ne dr. Leskovarja in ne dr. Ravnika, ampak predsednika nemštesa polične-sa društva dr. MUhfeisena. innm nrn i n □ Stran 2. *T A H O T{ c. Volilno aibanie Brad Srbo-Hrvatima u Mariboru Maribor če dne 23. o- mj. biti boi posebne vrste. Prije rata bio je Maribor središte najljuče njemačke agitacije i is-hodište za raznarodjivanje našega življa n sadašnjoi mariborsko^ oblasti. G- 1914 su Nijemci Progonfi sve Slovence bez razlike na stranku i stalež, ko j im a su pripadali, oni su ih javno na ulicama opljuvali, kamenovali i na koncu bacali u tamnice U jeseni I9I8 stajale su narodne čete u boju Protiv mariborskog njemštva, organiiziranog u oboružanim četama, zvanim »VoIkswehr.« Još godine 1919 mi mariborski Njemci demonstrirali pred imedjunarodnom korrnisijom za raz gr a ničenje sa njemačkim zastavama za pri padnost njemaekoj državi. Svi jesne_ si toga, da je zajednička odbrana nadjo-nalnoga Maribora potv nijemštva neop-hodno potebna, složili su se još g. 1924 sve narod, stranke u Mariboru prigodom opčinskih izbora i pošle j edinstveno u boj Protiv Nijemaca. Sada pak su se našli ljudi u klerikalnim i radikalnim redovima, koji su sve to zaboravib, sklopili izborni kompromis sa njemač-kom strankom te joj čak priznali u Mariboru mandat za oblastnu skupštinu-Srbo-Hrvati, koji ste došli u jugoslaven-ski Maribor, ne dajte se zavesti pp slovenskim Ijudima, koji vas pozivaju, da birate sramotnu koaliciju. I ako je možda tko mcdju Vama inače pristaš radikalne ili Slovenske ljudske stranke, neka se promisli prije nego H predade svoj glas za koaliciju ovrh stranaka sa Nijemcim jer time on samo jača ono nijemstvo. koje je bilo uvijek najveei protivnik našega naroda .Pozivamo Vas, da birate nacijonalnu listu odličnog borca gosp. Mohorka. 4. (poslednja) kutija Je naša! Slovenci! Spomnite se Thalerhofa in drugih taborišč, kjer so na podlagi denuncijanstva naših renegatov in Nemcev umirali med vojno naši ljudje. Z istimi Nemci in renegati sta sklenili pakt SLS in N RS. Kdo hoče poljubljati roko, ki ga je tepla ? J Y znak protesta vsi kroglfice v4. Skrinjico! Guy de Maupassant: Jožek Baronica Andreja de Fraesidres in komtesa Noemd de Gardens ste bili pijani, popolnoma pijani- Skupaj sta večerjali v stekleni dvorani, ki ima okna na morje. Skozi odprta okna je prihajal mehak vetrič, mla°en ip svež istodobno, slasten vetrič z oceana. Mladi dami sta iztegnjeni na dolgih stolih od časa do časa namočili v char-treuse ustnice in kadile cigaretc._ Iskreno sta si zauPale, s tako zaupnostjo, ki jo je lahko Privabila na njune ustnice samo prijetna pijanost. Njuna soproga sta so vrnila popoldan v Pariš in tu pustila sami na mali pusti obali, ki so si jo izbrali, da se izognejo udvorljivi klateži modernega letovišča. Odsotnima pet do sedem dni niso ugajali, sprehodi po poljih, obedi na travi, vaje v plavanju in Prehitra familijar-nost, ki se poraja v brezdelju obmorskih mest. Dieppea, Ftretata. Tronvillca sta se dozdevno bala in najela hišo, ki jo Je zgradil in zapustil nek čudak vi Roque-vtlleski dolini poleg Fecampa, kjer_ sta zakonala svoji soprogi za celo poletje. Bili sta vinjeni- Ne_ vedoč, kaj bd si v razvedrilo izmislili, je baronesa pred-lagla comtesi dobro večerjo s šampanjcem. S Prva sta se, s pripravljanjem večerje izborno zabavale nakar sta io z veseliem zavžili in polagoma pili. da si ugasite žejo. ki jo je v njunih grlih vzbudila vročina Peči. Nato sta čebljali in soglasno nespametno govorili, kadili cigarete in se počasi gTgrali s cbarireu-seom. V resnici nista vedeli več kaj govorita. Za kakšno ceno agitirajo kierikalno-nemško zvezo? Včerajšnji »Tabor« je pravilno ugotovi! da Usta Radičevca prof. Ribariča ni bila Postavljena za drugo, kakor pa za to, da režnje klerikalce, kateri se zavedajo, da so, kakor povsod drugod, tudi v Mariboru močno padli in hočejo z nemoralnimi _koalicijami zabrisati svoje nazadovanje. Pomagalo jim sicer tudi to ne bo ker si bo vsak lahko u-stv-aril sodbo o njihovi dejanski mpči; je pa značilno in sramotno, da se najdejo ljudjo iz naprednega tabora, ki so pripravljeni Teševati klerikalno polomijo. Vsi napredni Slovenci sc vesele dejstva, da se je začelo svitati v naprednem taboru in sta se združili SDS in NSS- Izvestni ljudje pa so tako malenkostni da kuhajo svoje sovraštvo naprej- Pa nii samo sovraštvo, ki pri tem odloča, ne: če se n. Pr. prof. Rostohar ogreva za Radičevce in s tem indirektno za SLS radikale in Nemce, mora imeti pri tem tudi neke druge račune. Že nam je v spominu, da je bil dr- Rostohar imenovan za ravnatelja celjske gimnazije. Takrat je »Slovenec« pisal, da .ie dobi! to mesto dr- Pnsfriiar kot Padičevec. Kasneje je moral mož to mesto vendar zapustiti ker ie bila krivica napram starejšim in 'bolje kvalificiranim Profesorjem vendar preočitna in ker njegovo orotekciisko imenovanje ni bi- lo v skladu z zakonom. Naravno je, da se prof. dr. Rostohar ne more dobro znajti v svojem starem položaju, ker biti ravnatelj, je vendar vse kaj druzega-Tako vidimo iasno ko beli dan vse r~a-dje dr. Rostoharjev« vneme za Radi-čevcc in radikale- Iz neštetih slučajev, celo najnovejše""1 datuma, pa smo videli. da taki ljudje, ki zapuščajo lastne strank« in ce nridruž-ririo rirurim zgol.i iz svojih osebnih interesov niso napravili posebne časti nUi svojim norin-strankam. Da iz prepričanja nrofeori' ne delajo takih skokov, je jasno. Kdo na more biti dandanes za Radiča? — Javni nameščenci? — čudno je Pri vsem tem. da se gg. profesorji zaganjajo baš v SDS, istočasno na agitirajo za Radiča, ko je vendar vsakemu znano, da se nod vlado SDS javnim nameščencem niso nikdar godile take krivice, kakor sedaj. SDS bi nikdar ne dopustila odtegljaje za poplavlience. Zato se pač da lahko zagovarjati SDS, ne glede na njeno vzorno nacijonalno stališče, na noVu tmčin Pa se to ne more trditi ne za Radičevce ne za radikale ali kler;-ka]c.e- Pametni volivci ne bodo sledili ambicijam in osebnim interesom Posameznih profesorjev! □□moonncocicD o mnnnajLn kJuon Kdor voli klerikalno-radikalsko-nemško koalicijo, ne voli ne dr. Leskovarja in ne dr. Ravnika, ampak predsednika nemškega političnega društva dr. Miihleisena. n n volite •v«'« samo Komtesa, ki je imela nogi v zraku na naslonilu bližnjega stola, je bila še bolj prevzeta, kakor njena prijatljica. Oa se konča tak večer, kakršen je nocoj, jo dejala, bi rabili ljubimcev. Da sem slutila poprej, bi povabila dva iz Pariza itn. ti enega odstopila . • • — Jaz, je nadaljevala druga, jih dobim vedno, celo nocoj; samo da se mi Poljubi, pa ga imam. — Pojdi vendar! V Roqucvilleu, moja draga? kmeta torej. — Ne, v resnici- _ — Torej pripoveduj. — Kaj hočeš, da ti Pripovedujem. — Tvoj ljubček ? Draga moja, jaz ne morem živeti ne da bi bila ljubljena- Ako ne bi bila ljubljena, bi se mi zdelo da sem mrtva. — Jaz ravnotako. — Da moški ne razumejo tega! najina soproga pa celo ne! — Ne, prav.nič- Kako hočeš, da bi bilo drugače? Ljubezen, ki sva je potrebni, je posledica razvade, ljubkosti in dvorjenja. Je brana naših src iti je neobhodno potrebna našemu žvljneju, neobhodno potrebna, prepotrebna » • . — .Neobhodno potrebna. — Vedno moram čutiti, da nekdo misli name, nerpestano name- Kadar ležem in kadar se zbudim, moram vedeti, da sem od nekoga ljubljena, da se sanja o meni da se hrepeni Po meni. Broz tega bi bila nesrečna, nesrečno! Oh! toda tako nesrečna. da bi ves čas jokala- — Tudi jaz- — Misliš torej, da je drugače nemogoče. Če jo bil sonrog ljubek šest mesecev. ali leto dni. alj dvo leti Postane šilo- ma surovež, da, pravo živinče ... Ne sramuje se ničesar. Pokaže se, kakršen je, in nastona tako. da je res omembe vredno. No da se ljubiti nekoga, s katerim se vedno živi- — To ie prav res — Mar ne?... Kje sem že prenehala? Ne spominjam sc ničasar več. — Dejala si da so vsi eoProgi suro- veži- —Da, živinski so . • . vsi. — Res je- — In potem? • . • — Kaj, potem? — O čem sem govorila potem? — Ne vem. ker nisi dalje govorila. — Torej sem ti hotela nekaj pripovedovati? — Da, res je•.• potrpi!.. — Ah že etn... — Poslušam. ,. — Prida sem ti, da najdem kjerkoli si bodi ljubčke- — Kako vendar? — Torej. Sledi dobro. Kadar pridem v kak nov kraj, poizvedujem in 80 odločim. — Se odločiš? v — Da, boga mi- Nainreje sc zanimam in poizvedujem. Predvsem je treba. da je moški molči jjv, bogat in darežljiv, mar ne? _ 30. — In da mi ugaja kot moški. — Brez dvoma. — Nato ga zvabljam- — Vabo mu nastavljaš? — Da. kakor kadar se lovi ri1>e. Še nisi nikdar lovila na trnek? — Ne. nikdar. Stanovanjs&s akcija SLS v Marib&ru Klerikalci pišejo v svojem časopisju in govorijo na shodih, da smo s tem. da se nismo udeležili proračunske seje. preprečili nadaljevanje stanovanjske akcije v Mariboru in, da je vse, kar se je v tej smeri dosedaj storilo, zasluga SLS. Ugotavljam, da SLS vedoma laže. ko jo vendar vsakomur jasno, da je vse, kar se ie dosedaj storilo za ublažitev stanovanjske bede v Mariboru, pripisati celokupnemu Narodnemu bloku. Pač pa je jes, da bi se lahko mnogo več zidalo, če bi SLS dela mnogokrat ne ovirala- Tako n. pr- se je zgodilo lani. ko je Društvo stanovanjskih najemnikov pred ložilo načrt za zidanje malih cenenih hišic, da je dr. Leskovar Proti temu napravil svoj pravilnik, ki je tu le radi lepšega in ki sedaj počiva, ker se ga nihče ne more poslužiti. Vsi moji tozadevni predlogi^ da bi se omogočilo zidanje malim Ludem, so bili odklonjeni z glasovi SLS- Dr. Jerovšek se nai le spomni na sejo finančnega odbora, ko sem jaz zahteval v stanovanjske svrhe 10 milijonsko posojilo. Vodja SLS dr. Jerovšek je bil Proti mojemu predlogu. Če bi ne bilo tako, bi sc v letu 1926 lahko mnogo več storilo za brezstanovanjce- Ravno tako Je dr- Jerovšek v sc.ll fb nančnega odbora nastopil proti Pocenitvi stavbnih parcel. Seveda se v javni seji ni upal vzdrževati svojega protisocialnega stališča, ker se je bal javnosti, s čimer ie ponovno dokazal, da SLS ni za socijalno delo iz potrebe, marveč za agitacijsk šlagerje za volitve. Opozarjam tudi na to, da sem meseca npvembra stavil na g. župana interpelacijo, kateri sem priložil načrt in Prora-račun za predelavo Danjkove barake v stanovanja za dcložirance. Moj predlog je obč- svet odobril in votlral v ta namen Din. 150000. Sklep se je glasil, da se mora Preureditev izvršiti takoj, da bo na razpolago deložirancem. G- žuoan, ki pripada SLS, tega sklepa še do danes ni jzvršil. kakor ne izvrši oziroma zavla čujo in skuša predrugačiti ali omogočiti vsak sklep, ki mu ni Po volji, zn kar je dokazov dovolj na razpolago. Eventuel-ni izgovor na vojaško oblast tu ne velja, ker Je vojaška oblast že leta 1923 odstopila omenjeno ^barako mestni občini, in za njo ne plačuje najemnine. Zaenkrat naj zadošča teh Par slučajev, da se vidi, kako skrbi SLS za uboge brezstanovamijce in deložirance. Okusno že to nj, če se teh par stavb, ki so bile leta 1926 postavljeno od strani večino mestnega občinskega sveta, torej Narodnega bloka. — kar za Maribor vsprioo vdiko stanovanjske bode ni veliko — neprestano* v nebo povzdiguje; tem manj okusno pa je. da se SLS šopiri s tujim Perjem- Ali hoče mari s tem zakriti nedelavnost svojih 20 poslancev vi beograjski narodni skupščini, ki v — Neumnica. Je jako zabavno in tudi Poučno. Torej ga zvabljam... — Kako storiš to? .. • Neroda, beži! Mar si no osvojimo moških, ki jih hočemo osvojiti, na način, kakor da_ bi oni izbirali! In oni mislijo da še izbira jo... ti bebci... toda mi volimo in izbiramo... vedno... Poshišaj torej, kadar ni človek grd, n,iti neumen, kakor me, so vsi moški snubci, vsi, brez izjeme- Od zore do mraka jih ogledujemo. ko Pa se namerimo na nekoga, ga zvabimo... — Zopet mi nisi povedala, kako to storiš? — Kako napravim?., toda saj nič ne storim. Pustim se opazovati, to jo vse. — Se Pustiš opazovati?... — Seveda. To zadostuje. Kadar so Pustiš pogledati nokolikokrat zanoredo-ma, bo zazdiš moškemu najlepša med ženskami. Takoj prične dvoriti. Dam mu razumeti da ni slab, ne da bi kaj rekla, se razume. In on pade zaljubljen kako;; klada- Imam ga. In to traja del j č»sft a,b manj, kakršne kakovosti je- — Ti osvajaš na tak način vse kogar hočeš? — Skoraj vsakega- ,. — Torej se tudi upirajo- — Včasih. — Čemu? „ T „ Čemu? So pač Jožek! fa treh raz* logov. Ker so preveč zabubljeni v kako drugo. Ker so pretirano boječi, ali ker— kako bi delala?. -. ne morejo vzdržati do^konca ženske naskoke- — Ah! moja draga!... misliš? — Da, da... O tem som prepričana. Mnogo ic taki.h katerim sem pripisala V Mariboru. rTne 22. Januarja T92?. fcT a n n t? c; Sfran 3. Tovariši - narodni socijaiisf i! Dasi je podpisani odbor prepričan o tem, da so si pristaši NSS že davno ustvarili pravo sodbo o takozvanih „narodnih socijalistih“, ki jih-je najela SLS, da odtegnejo skupni nacijonalni listi glasove in s tem pripomorejo stranki, ki se je zavezala na eni strani z Nemci, na drugi pa z radikali, do večjega uspeha, kljub temu ugotavlja sledeča dejstva: Kompetentni forumi NSS so za sedanje oblastne volitve sklenili kompromis z SDS. Najprej je bil nastop odobren na seji strankinega osrednjega izvrševalnega odbora v Ljubljani, nato pa je bil dne 8. decembra pr. 1. potrjen še na seji odbora oblastne organizacije NSS za mariborsko oblast in sicer so pakt odobrili enoglasno vsi člani omenjenega odbora, izvzemši prof. Bračuna, kateri se je od seje pred sklepom odstranil, ker je ostal osamljen s svojim naziranjem. Pred sejo odbora oblastne organizacije pa so pakt odobrile tudi vse krajevne organizacije. Torej so vse organizacije in inštance Narodno socijalisti-čne stranke enoglasno odobrile volilni pakt s Samostojno demokratsko stranko, na podlagi katerega je nosilec skupne kandidatne liste v Mariboru naš tovariš Josip Mohorko, v Slovenjegradcu pa naš tovariš Albert Puncer. V imenu NSS nihče ni upravičen govoriti in nastopati, razen v to poklicani organizacijski forumi, najmanj pa neorganizirani člani, kakršen je prof. dr. Rostohar, ki nima za stranko nikakih zaslug in ga je morala mariborska krajevna organizacija črtati iz svojega seznama, ker že dve leti m plačal strankinega davka in se tudi ni prikazal na nobenem zborovanju. Pristaši NSS, pravi in resnični narodni socijalisti, gredo disciplinirano v volilni boj, da rešijo nacijonalno čast Maribora, da protestirajo proti nemoralnemu paktu z Nemci in proti antisocijalnemu RR režimu. Tovarišil SomišljenikiT Napnite v zadnjem trenotku vse svoje sile in agitirajte za čim častnejšo zmago narobne liste J V Mariboru, dne 21. januarja 1927. Odbor oblastne organizacije NSS za mariborsko oblast v Mariboru Beogradu Bogu čas kradejo, doma pa volilcc tolažijo z avtonomijo? Volilci Maribora niso tako nezavedni, da bi so jim lahko natvezila vsaka budalost. Rudolf Tumpej, s. r., obč. svetnik- ! CX !□□□□□□□□□□□ □ □□□□□UfjrjDJJDn j Pristaši SLS! Spomnite se. da so 1. 1914 tudi duhovnike zapirali in ! opljuvali v Mariboru oni Nemci, s katerimi je sedaj sklenila Vaša stranka sra- 1 motni kompromis T I nODaT :r,pnnnm □ □□□□□□□□□□□□□ SI9£ic@ is polpretekle in noveiše dobe Hišni posestnik v Sodni ulici si napravi na svoji hiši dostojen slovenski na-Pis v primerni obliki in višini- Predvojni magistrat mu ukaže tablo odstraniti, češ da sega v mestni (takrat menda samo nemški!) zrak. Niti samo besede »Sla-i vija« ne sme napisati. Stranka rekurijra do zadnje instance, a Povsod je zavrnjena- Za slovensko rajo ni pravice- Razpisala so se v predvojnem Mariboru različna dela. Opozarjam n- pr- naše stavbenike samo na razpis popravila brvi, ko so bile ponudbe slovenskega tesarskega mojstra ravno tako nizke, ali se nižje od nemškega. Nikdar ni dobil Slovenec dela, postati je moral Poprej narodni odpadnik- Kako je bilo z življensko varnostjo v predvojnem Mariboru? Starejši gospodje se bodo spominjali, da smo sedeli pri zastrtih oknih v Narodnem" domu in gorje, če smo včasih pozabili zastrti o-kna: opetovano nam je priletelo kame-| Pje na mize in glave. Toliko smo že bdi tnprat narodni gospodarji, da smo imeli gjpe zavarovane pri nemški družbi i i-11 nas je menda še najbolj varovalo I pred še večkratnimi izbruhi narodne nestrpnosti; sicer pa smo že težko našli družbo, koja je hotela Prevzeti zavaro-. valpino in premije so bile vedno višje! Prišle so občinske volitve 1924. Vse navdušeno za ustanovitev Narodnega Koka, posebno gospodje od SLS opeto-va»?o ntvvdnrla.io da bo treba ta blok dalj časa držati, treba našega sociialno mnogo šibkejšega, radi terni konkurence mani zmožnega meščana ščititi protj u-sidrpneimi nemškemu kapitalu. Komaj mineta dve leti, sklenejo ravno isti go-rmodbj od ST S 'n NPS z nemškim velekapitalom ooljtičen pakt proti gospodarsko slabejšim- Navedem le en slučaj; Razpišejo se zidave mestnih hiš. Pridem različne po-' nudbe, slovensko in nemške. TakAj se I pokajo, da usidrani nemški velekapital absolutno prevladuje in naPmvi sloven- I zadnji razlog, mnogo, prav mnogo ... več kakor si mislimo- So taki kakor o-stah svet, ravno tako so oblečeni kakor drugi., so kakor pavi-. Motim se ka-koir pavi---, ne znajo se razviti. — Ah! moja draga-- Kar se tiče boječih, so včasih nepremagljivo bedasti. To so moški, ki se ne znajo niti sleči, tudi če bi hoteli v Po-i stel j sami, kadar imajo ogledalo v sobi. S takimi je treba Postopati energično, rabiti poglede in jih stiskati. Včasih je tudi to brezuspešno. Nikdar ne vedo kako,niti kje začeti- Tudi če so poslužite zadnjega sredstva in se onesvestite prod njim.-, skrbe za vas., j,, se mudite Povrniti si zavest... gredo klicat pomoči. Kar imam nnjraje so ljubimci drugih. Take osvajam v naskoku, na nož, moja ilraga! I — Imenitno, toda kadar n-i moških, j kakor tukaj na primer- —- Jih naidem. _ Jih najdeš. Kje? — Povsod- Pazi, domislila sem se »ekega dogodka. »Toga sta dve leti, takrat ko je bil moj sonrog preživel Poletje na (jomu v Bougrolleu .Tam ni bilo ničesar... toda poslušaj, ničesar. Prav nič, nikogar! V okoliških bivališčih, nekoliko ostudnih nerod, lovcev na divjačino in ptiče, ki so živeli dvorcih brez kopalnic iin moških, ki se pote in leže spodaj, a gg I ‘fio dado ^Preobrniti, katerih oačelo je I »mazano življenje, i '»Ugani kaj sem storila? — Ni mogoče- — Ha! h«! h»! Pričela sem črtatikuP j fjo°rge Samlovih romanov o povzdigi sko konkurenco težko mogočo. Pa še pri oddaji, stavbe v Frančiškanski ulici sc Pokažejo velike težkoče, vkljub temu, da so cene našega podjetnika popolnoma konkurenčne. Pride zopet mentaliteta predvojnega Maribora in na poziv Slovenski ljudski stranki, naj upliva na svo.ia dva člana v odseku, pride odgovor, da go se v izbiri svojih članov priprostoga človeka, romane v katerih so delavci vzvišeni in vsi boljši ljud>e zločinski. Vedi, da sem Poleg tega videla preteklo zimo Ruy-Blasa, kar mo je močno presenetilo- Dobro! eden izmed naših zakupnikov je imel sina, lepega mladeniča dvaindvajsetih let, ki je hotel postati duhovnik, a so je radi ostudnosti stanu vrnil domov. Dobro, vzela som ga zn strežaja! —• Ah!... in potem? — Potem . -. potem, moja draga, sem •z njim ravnala jako z visokega in mu dala čutiti svojo osebo. Nisem ga zvab-1 jala. tega neotesanca, temveč sem ga vzgajala!... — Ah! Andreja! — Da, to mo je jako zabavalo. Pravijo, da sluga ni vreden tega- Dobro, nič ni vreden- Pozvonila sem mu vsako jutro, da mu ukažem vse potrebno, ko me je sobarica oblačila in tudi zvečer, ko me je slačil8- — Ah! Andreja! — Moja draga! gorel je kakor slamnata streha- Potem, pri nrizi za časa ko sila, nisem govorila 0 drugem kakor o snagi, o negi telesa, o prhi, o kopelih. Tako, da se je že čez petnajst dni vsako jutro in vsak večer močil v potoku in se purfimiral, da bi so zastrupila vsa hiša- Sama sem bila prisiljnea, prepovedati mu uporabo parfema. Dejala sem mu jezno ,da moški ne smejo razen ko-linske vodo ničesar rabiti- — Ah! Andreja! — Nato sem si domislila ustanoviti podeželsko Biblioteko. Naročila sem več sto nravnostnih romanov, ki sem Uh posojala vsem kmetom in služinčadi. V zbirko Pa ke jo prikradla tudi kaka knii- motill. Le odločnemu nastopu Predsednika odseka, ki je podal le majhno sliko predvojnega Maribora, in socialnemu čutu sx>cijalističnih članov odseka za gospodarsko slabejšega, jo dobil stavbo naš človek, in kakor se lahko vsakdo Prepriča, je pokazala tudi slovenska solidnost in pridnost lep sad. Pišejo, da niso sklenili političnega pakta, dasi so kandidati ravno predsedniki njihovih tukajšnjih strankinih organizacij — torej humbug, katerega so Pa sicer že sami pri poznali. Pišejo, da so sklenili volilni sporazum zgolj iz gospodarskih vidikov. Menda radi tega, da Še bolj ščitijo nemški velekapital proti sociialno šibki konkurenci slovenske raje. Ab Pa obstoja njihova ljubezen proti malemu obrtniku in delavcu v tem. da so si postavili za kandidate tri velepri-dobitnike, tri advokate? Vsak mariborski Jugoslovan se bo s studom obrnil od te 1- m-radikalno-nemške zveze ter bo vrgel svojo krog-Ijico le v 4. skrinjico! □□□□□□□■ JODDdO □ □□□1X03 J' rrnr Mariborčani! Spomnite se predvojne dobe, nemškega nasilja in zatiranjaT Spomnite se 1. 1914, ko so Nemci tirali v ječe Slovence brez razlike strank in stanuf □□□□□□□□□□□□□ □ nmnnmnnmnn Agitacijski Bokali Narodne liste bodo sledeči; Za I. volišče: gostilna Verzel (prej Pre-gel) na Stolnem trgu-Za II. volišče: Grajska klet. Za III. volišče: Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica §t. 1. Za IV. volišče: Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica št. 1. Za V. volišče: pisarna Val Jaka v Unionu Za VI. volišče: gostilna Dergas, Koroška cesta. Za VII«, VIII. in IX. volišče: gostilna »Pri zlati hruški«, Ruška cesta. Men MA in Irgnet ne bo volil ne klerikalcev in radikalov in tudi ne radičevcev, ki so nam razgnali našo stanovsko korporacijo, Trgovsko obrtno zbornico. Vsi bomo volili listo, na kateri kandidirata naša sotrpina Weixl in Volčič. Vrgli bomo kroglice v četrto Skrinjico! □□□□□□□□□□□□□ □ nnnnnnnnnnnnrl ga pesnitev... ki kalijo duše .. - gojencev in srednješolcev-.. Dajala sem jih strežaju. To niu je odprlo življenje-., nerodi. — Ah! Andreja! — Postala sem z njim domača in ga pričela tikati. Imenovala sem ga Jožek-Moja draga, bil je v stanja ■ • • ■ bil je v strašnem stanju- Posušil se je kakor •.. kakor petelin..- in je virtel oči kakor bebec. Nepopisno sem se zabavala. To je eno izmed mojih najprijetnejših poletij • • • — In potom? • •. — Potom.. • da... nekega jutra, ko je bil soprog odsoten, sem mu naročila, da napreže pleten voz in me poučijo v gozd. Bjlo jo jako vroče, jako vroče ■ • • Torej! — Ah! Andreja, pripoveduj vso... to me tako zabava. — Da, iznij čašico chartreuseo, sicer bom stekleničico izpraznila sama. No in potem mi je med potjo postalo slabo. — Kako to? —• Kako si bedasta! Dejala sem mu, da mi je postalo slabo in da me mora odnesti vi travo- Nato, ko sem že ležala v travj, me je pričelo dušiti in sem mu naročila da mi odpne obleko- Ko sem bila razgaljena, sem se onesvestila. — V resnici? — Ah kaj 5©- — Torej? — Torej! sem bila Prisiljena ležati v nezavesti skoro celo uro. On ni našel leka. Toda bila som potrpežljiva in nisem prej odprla oči, dokler ni padel. — Ah! Andreja!... In km »’ m11 rekla? — Prav nič! Mar sem vedela kaj, ko sem bila vendar brez zavesti? Zahvalila sem se mu. Nato sem mu naročila n^j me zanese zopet na voz; in on me je odpeljal domov. Toua nazaj grede bi bil skoraj pozabil zapreti. Pregrajo! — Ali! Andreja! Je to vse?... — Vse.-. — Si se samo enkrat onesvestila? — Samo enkrat, za boga! Nisem hotela povišati dninarja v ljubčka. — Si ga kasneje še dolgo časa imela? — Seveda- Saj je še vedno v hiši. Čemu bi ga naj bila odpustila? Nimam kaj obžalovati. — Ah! Andreja! In on te ljubi vedno? — Za boga! — Kje je? Baronesa je iztegnila roko Prbti ridu in pritisnila na električni zvonec. Vrata so se skoraj takoj nato odprla in vstopil je visok služabnik, krog katerega se jo širil močan vonj po kolinski vodi. Baronesa mu je delala: »Jožek, hlapec moj. bojim se, da mi je slabo, pokliči mi sobarico-« Možakar .le stal nepremično, kakor vojak pred častnikom in je uprl goreč' pogled v gospodinjo, ki je nadaljevala: »Toda idh hitro, norec, danes nismo vi gozdu: Rozalija me bo bol.ie pazila kakor ti-« Obrnil se je na petah in odšel- Kontesa je osupnineo vprašala: — In kaj boš rekla sobarici? — Rekla ji bom da mi je bolje. Ne. naročila ji bom, da mi od ime obleko. To mi rx) razbremenilo prsa. kajti pohaja mi sapa. Pijana sem-., moja draga., pijana, da padem, ako ki vstala. Prevc! V. G J ♦t x fr o tr- V fiffitfficirft TTrip 'f3. ?a-mtart» To’2?. —- ! ■— Poslanec dir. Pivko v Prekmurju in ,v Slov. gor. Minule dni se je posvetil IV »-T1VT. .w «—- ' * tudii naš narodni poslanec dr. Pivko agitaciji za liste napredne fronte- V torek in sredo se je mudil vi srezu Dolina Lendava ter je imel v torek velike shode v Bratoncih, Lipovcih, Gančamiih (kjer so ijiili navzoči na shodu vsi moški cele občine), Beltincih; v sredo pa vi Lipi, Gomilici, Veliki Polani in Dokležovju-Ljudstvo je začelo tudii tam uvidevati 'brezplodnost in nesmiselnost klerikalne in radičevske politike ter obračati hrbet omenjenima strankama. — V četrtek 20. t. m- je imel dr. Pivko _ velik shod vi Sv. Ani v, Slov. goricah, ki' .ie bil številčno in po vsebini izredno lep- Govorila sta tudi še dr. Gorišek in nosile- liste za Maribor levi breg župan Vračič. Zvečer istega dne so je vršil v nabito polnih Prostorih g- Krajnca v Senarski pri Sv. Trojici lep shod, na katerrn sta govorila gg- dr. Pivko in dr. Gorišek in je ta domača občina g- Vračiča Pokazala, kako ga spoštuje in ljubi- »Straža« laže, da smo v »Taboru« objavili volilni proglas Trgovskega gretnija. Konstati-ratno, da je to drzna laž. V Dlj. Kungoti se jc v petek 21. tm. pop. vršil v nabito polni gostilni g. Gamserja volilni shod napredne liste. Govorila sta gg. Rože in Smonig. Kako »Straža« smeši naše žene. Imenuje jih mesto narodne — plemenske dame. Fej, pokvarjenci! Veliki nacijonalist, bivši predsednik Jugoslo venske Matice, prof. Ribarič ie izdal in dal nalepiti volilne plakate tudi v blaženi nemščini. — S 1 a v a 1 Vsakdo, komur je na srcu jugoslovanski značaj Maribora, komur je za stvarno delo v oblastni skupščini, komur je za ohranitev in izpopolnitev mariborske oblasti, bo volil našo listo, ki je nosilka narodne, socijalne in gospodarske napredne misli. Vsi v četrto skrinjico!! »Straža« piše, da so se pod županom dr. Leskovarjem znižali občinski davki. Konšta-tiramo: župan in njegova klika so hoteli z 1. 1927. trikratno zvišati tovorninski davek. Zvišanje sta preprečila Trgovski gremi] in Trgovska zbornica. To resnici na ljubo! Glasilo nemškega političnega društva »CII-ller Zeltung« je pisalo še 1. 1923. v enem izmed uvodnikov dobesedno: »DaB die Mar-burger Deutschen den AnschluB an Oester-leich anstreben, unterschreiben wir mit bei-den Iianden«. Brez komentarja. Klerikalci se norčujejo iz našega Pohorja. Znano ie, koliko hvalevrednega dela so o-pravile mariborska in ruška podružnica slov. planinskega društva za povzdigo prometa na Pohorju. Mariborčani so jima za to delo hvaležni, ker znajo ceniti krasoto Pohorja in osvežujoč upliv izletov na Pohorje. Promet na Pohorju je vedno večji, krog obiskovalcev naših koč na Pohorju vedno širši. Že dolgo se čuti nujna potreba poprave ceste na Pohorje. G. dr. Leskovar je pa v članku: Naša bodoča oblastna samouprava — v »Slovencu« od 23. 12. 1926 napisal kot gorostasnost misel, da bi se cesta na Pohorje gradila. Taki so pojmi mariborskega župana in kandidata za mariborsko oblastno skupščino o tujskem prometu in njega važnosti za Maribor. Zakaj so autonomisti? Po članku gospoda inž. Serneca v »Slovencu« od 9. tm. zato, ker je po njegovem mnenju potrebno, da se porablja vodna sila Drave tudi za ljubljansko oblast, ki je svoje vodne sile že izrabila. Radi tega je treba, da o električnih napravah na Dravi določa Ljubljana, ne pa Maribor. Torej je tudi autonomija za klerikalce le kšeft. Mariborska oblast bo že znala sama o svojih gospodarskih vprašanjih, določati in ne rabi prav nič takih autonomističnih ljubljanskih podukov. Upokojenci! Zahvalite se radikalom in ra-dičevcem, ki so baš te dni zopet odklonili v finančnem odboru Narodne skupščine predlog SDS, da ae Vas izenači, a tem, da glasujete za Narodno listo in vr-žete v Mariboru vsi kroglice v četrto (zadnjo) Skrinjico I Klerikalrco-radikaiska garancija za merniki mandat »Slovenec« in »Straža« sta ponovno žigosala za obrekovalca in Iažnjivca vsakogar, ki bi si drznil trditi, da so klerikalci in radikali s paktom zasigurali Nemcem mandat v Mariboru. Te dni pa so dobili nemški in tudi nekateri slovenski volilci pisma od »Politischer und vvirtschaftlicher Verein der Deutschen in Slovvenien« z lastnoročnimi podpisi predsednika dr. Miihleisena in tajnika Kolletniga v katerih stoji med drugim dobesedno: „Aus aussenpolitischen Grfinden, wegen BedrSckung der Slowe-nischen Minderheit in Italien und Anbahnug von Freundschaftver-handlungen mit Deutschland, traten beide Parteien (die Slowenische Volkspartei und die Radikalen), URS eŠn Mandat Šn d@r Kreisversammlung garantšerend, an uns heran, deren Angebot wir deshalb angenommen haben.“ Objavljamo to zaenkrat brez nadalinega komentarja. Videli bomo, koliko bo ta pakt olajšal gorje primorskih rojakov, videli bomo, ali bo dr. Ravnik s pomočjo Nemcev in Nemčije odrešil koroške Slovence. aooonnoooDDna □ □□□□□□□□□□□□□ Ali smo že pozabili, da so klerikalci in radičevci 1. 1923 z Markovim protokolom dali radi kalom vso moč v državi v roke in da nam je takrat samoradikal cev in radičevcev prinesle bla goslov novih taks in 30%no linearno povišanje vseh davkov? Nobenega glasu tem stran kam!! corncDonacina □ Mariborske vesti Maribor, dne 22- januarja m. Prognoza za bodoče volitve. Po kavar- nah in gostilnah, za stalnimi omizji in v privatnih družbah, povsod sc ugiba in razmišlja: Kdo bo zmagal? — Težko je že danes kaj reči. A eno je sigurno. Ko se bodo polegle strasti volilne borbe in se bo povrnilo življenje v normalno strugo mariborskega dolgočasja, si bo vsakdo, volilec ali nevolilec, prijatelj in nasprotnik zaželel oddih, dobre neprisiljene zabave in plesa. Ta ugodna prilika se nudi vsem na planinskem plesu pri G6tzu dne 1. februarja. m. Mestno kopališče bo radi snaženja parnega kotla od jutri dne 23. do 27. t. m. zaprto. m. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru se najtopleje zahvaljuje kinopodjetniku Giuri V a 1 j a k u, za našim članom izkazano naklonjenost. Uprava kina »Union« je zadovoljivo rešila našo prošnjo in dovolila članom UVI (proti legitimaciji) 50% popust za obiskovanje predstav ob pol 19. uri, dočim se bodo polovične vstopnice prodajale za predstave ob pol 21. uri samo ob torkih in petkih. 50% popust je podjetje dovolilo za vse prostore razen za lože in sedeže tretje vrste. UVI v Mariboru. m. Vabila na Svetosavsko proslavo In zabavo, ki se vrši 27. t. m. v Gotzovi dvorani sc že razpošiljajo. Šolska proslava se vrši predpoldan ob 11. uri, večerna zabava s plesom točno ob 20. uri. Vstopnice .po 20 Din, za dijake po 5 Din se dobijo v predprodaji v trgovinah ge. Zlate Brišnik, gospoda Hof-ferja in zvečer pri blagajni. Reklamacije za vabila pri predsedniku prav. cerkv. občine g. P. Miovi^u, tel. štev. 438. P. n. občinstvo se naproša, da pride pravočasno. Toaleta po možnosti plesna. m. Redni občni zbor mariborske požarne brambe se bo vršil 29. t. m. ob 20. uri v orodjarni na Koroški cesti štev. 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo brambovskega odseka. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo- revizorjev. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. m. Združeni pomočniki in Pomočnice priredijo dne 25. januarja t. 1. ob 20. uri v hotelu »Kosovo« predavanje o pogojili, ki jih določa obrtni red m o drugih obrtnopravnih vprašanjih ter o obrtniškem kreditu. Predaval bo gospod dr. Pless, zbornični zastopnik. Podpisani odbor Prosi vse obrtniške pomočnike in pomočnice vseh strok v Mariboru, da se tega predavanja sigurno udeležite, ker je ve IH< e p pomena za nas. Gg. mojstre pa najuljudmeje vabimo, da se blagovolite tega predavanja udelečiti in da s tem nam dokažete Vašo naklonjenost. Odbor- m Lepo izdelana učna pisma, porab-na za vsako stroko, ie založila Mariborska tiskarna. Dobe se tudi v, upravi našega lista. — Izvleček nairdeilnejših mesnih in rastlinskih beljakovin je »JUHAN.« Pol čajne žličke Juhana daje vsaki juhi in prikuhi za 100% večjo redilmost in neprimerno boljši okus. Dobiva se povsod. »Aliimenho«, d- z o- z. Ljubljana, Zgornja hiška 17. 105 m. Pozor- Otvoritovi vinotoča dalmatinskih prvovsrtni vin in žganja, na drobno in na debelo- Aleksandrova cesta 35, Siibenska klet, Nikola Batini ca. m Podoficirski plesni venček priredi Podoficirsko podporno društvo, podruž. v Mariboru Pod pokroviteljstvom brig-generala g. Petra Kosiča na dan 5- febr-t 1- v gornjih prqgtorih Narodnega doma v Mariboru. Ker vlada že sedaj veliko zanimanje v javnosti in je bila ta prireditev do sedaj zelo priljubna, se pričakuje tudi letos leP Potek. m Velika kavarna. V ponddjek 24. tm. eksperimentalni večer g. Svemgalija. LEIPZIGER MESSE Najusodnejši evropski kupni trs Pomladanski sejem: 6.—12. marca Advokat 2721 11 je crese/t/ svojo pisarno v Slovensko ulico 12/1, hiša Wogerer, telefon 99 Kultura So umetnost PfHjsk© gledališče 11.000 rastavljalcev iz 21 držav, 150.000 kupcev iz 44 držav, 1600 vrst blaga najrazličnejših branž. Od igle pa do najtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe pri zastopniku W, Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — Tržna posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Cubrina ulica 8. Narodno giedaiRJ* REPERTOAR. Sobota, 22- januarja 0b 20. uri »Večni mladenič« ab. C- Kuponi. Gostovanje g. A* Danila- Veljajo dramske cene. Nedelja, 23. januarja ob 15- uri »Veseli kmetič«- Znižane cone. Kunoni. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Navadne o-Perne cene-Sprememba repertoarja- Radi obolelosti g. NeraLiča, se repertoar v toliko spremeni, da ne bo v soboto 22. t- m. že najavljena opera »Manon«, temveč veseloigra »Večni mladenič«. Ab- pa ostane kot je bil določen za »Manon« t. je ab- C. Zabavna veseloigra »Večnj mladenič«. ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah dosegla zelo lep uspeh, in kjer .gostuje v naslovni vlogi g- Danilo, se jutri v soboto 22. t, m- ponovno vprizori- Igra jc ‘.vredna, da si jo vsakdo ogleda. Dne 18- tm- smo videli Cerkvonikovo vsakdanjo tragedijo v 6 slikah z ePilo-gom »Greh«. * Mlada, lepa a zlobna žena, pokvarjena do mozga po svoji materi, namenoma razburja svojega težko bolnega jetičnega moža v to svrho, da bi umrl. —> Pove mu celo, da ga je varala ter se mu nalaže, da je mjen ljubimec bil njegov zdravnik- Bolnik še pravočasno zaupa vse to svojemu zdravniku ter umre. S_ ciničnim smehom gre zlobna žena takoj Po smrti svojega moža k ljubimcu, kateremu z veseljem pripoveduje o svojem uspehu pri možu, s katerim je merila moč tor zmagala. Bahavo ooVičarja, da .ii bo podlegel tudi zdravnik, ki ga je skoro že omamila- Ljubimec sam je skoro zaprepaščem. radii pokvarjenosti ljubice-ydovc- Da bi se ji tem preje posrečilo ujeti zdravnika ter dobiti njegovo premoženje, ga Pelje na grob Prvega moža tr hlini iskreno žalost. Zdravnik .ii odkrito pove svoje razočaranje radi te prozorne igre ter ji' predoči priznanje moža, podano tik pred smrtjo. Kljub temu pa zmaga žena * svojo sugestivno silo tako. da velja na-pram zdravpiku rajnki mož za lažuiiv-ca, ona pa za nepokvarjeno ženo. ki je doPrinašala žrtve prvemu možu- Zo na grobu jo zasnubi zdravnik. V zakonu z njim vidimo ženo Poboljšano. Vzljubi moža in ga spoštuje, ker je močna in plemenita osebnost. Svoj altruizem pokaže napram njemu s tem, da mu pomaga sestaviti^ testament, ki je v njeno škodo- Trpljenje, ki sledi radi zločina, sprejema kot zasluženo kazen* Ljubimčeve ponudbe in grožnje zavrača. Ko pa ta preti, da bo objavil pisma, ki bodo moža kompromitirala, sklene ustreliti moža in sebe, da s tem njega in sebe obvaruje Pred sramoto- Ker ji to radi moževe nenadne pozornosti me uspe, skoša pobegniti sramoti s tern, da-se vrže skozi okno. Vso pohabljeno reši m-ož smrti ter .ii vse odpusti, kljub temu da mu je tik preje priznala vse grehe svoje preteklosti. Imenuje jo svetnico-Zadnja sbka_ nam kaže. dn žive ž, nekdanji ljubimec in žena, ki je & moz, popolnoma pohabljena, skupaj že 10 let. Zločinu je sledila kazen, ki rodi zopct nove zločine. Skušata jo zadaviti, zlasti ob obletnicah njegovega skoka skozi! okno, da bi Jo rešila trpljenja a se jima ne posreči. Tretja in sedma slika nudita mnogo irealnosti in transcedentalnosti- Ta drama je drugi del trilogije, ki obsega prvi del »V vrtincu življenja« kot zadnij del pa »Očiščenje«. Sli smo skeptični v gledališče, boječ se zlasti, da nas bo »Greh« utrudil in razočaral kakor v 12 slik razdeljena »Magda«- Že takoj v Prvem dejanju pa smo postali pozorni. Videli smo, da se razvi-ia na odru upravi_ nekaj nenavadnega- Markantnost značajev, krasen jezik, slike polne strastnega življenja, bojev in umiranja, reševanje problemov, zločina, kazni, pomena človeka v stvarstvu, raz-motriva->nja o trapscedentalnih pojavih v realni drami — vse to se je vrstilo g nestro barvitostjo in v pregnan trnih slikah. A Kakšni vplivi so b)?! Je to Strindberg. Dostojevski? (»Kloein in kazen«) Tolstoj (»Vojna in mir«)? Dr- Weninger? Je-li bil pisatelj več let v Rusiji, da rešuje globoko psihologične probleme ter uvaja na oder mistiko? Kateri fdozofi-čni nauki so vplivali pa njega? Koljko je preživel im prestal, da polaga lvubim-cu v poti sliki v usta besede: »Gospod Bog, Tvoji načrti so se Ti popolnoma ponesrečili!« __ hoteč s tem povedati, da je Bog hotel ustvariti človeka, ki je dobre volje, a slabega mesa, a jo ustvaril le zlobne bestije. Strašne so te besede v ustali človeka. Kot bogokletstvo zvenijo, a so le žalostna resnica. In vendar je rišil dramatik človeka zla v tem.svojem velezanimivcmn delu. Grehu je sledila upravičena kazen in poboljšani*. Delo ima na vsak način etično vsebino, pot navzgor, kakor mai bj itnela vsaka drama. Seveda ima tudi mnogo senčnih stra-*i- Ncobhodno potroSno bi bilo, da bi nam dramatik bil podal zvezo, pota od Prepada do pokvarjenosti do moralno visoko stoječe in ljubeče žene, ki se z uspehom zoperstavlja ljubimcu. Ljubimec. ki je v drugi sliki videti na zunaj nepokvarjen, je v četrti in peti sliki brez prave zveze, najnižja propalica- Kako je mogoče, da ga je v sedmi sliki sprejel rnož k sebi v grad akoravno ga je preje pognal od sebe in mu je bi'o vse znano?! Tudi je nekako Preveč besedne ga zvončkljanja m ponavljanja o zločinu in kazni , , ... Nemara bi bil zaključek bolj logičen ter za uspeh drame boljši, a^° rn moral v šesti slilci podleči ljubimec ter bi njegovim zločinom sledila logična kazen. S tem bi nekako irealno zadnja slika zje-dnnstavila dramo. Vendar v tem oziru mi ne moremo podati konrčne sodbe temveč jo bo možno nodati še le. ko bodemo videli zadnji de' trilogije »Očiščenje«. Vpri-zorib so to delo naši trije umetniki va Oabriiečičeva, g. Bratina in g. Knukler- Prva je to svojo naitežaynejšo vlogo podala morda najboljše izmed vseh. Gosp. Platina .ie bil kot zdravnik pomenita, močna osebnost, ki je premagala vse z'o v pokvarjeni ženi ter jo dvignila O. Kaukler te podal v Prvi s^eni rospično umirajočega moža. potem Pa ljubimca- Morda je bil najbolj učinkovit v reti sliki, ko se je skregal z Bogom. Glede scene nai omenimo sodjljo vosn. avforia samega, ki je delal, da je g. ' 3" lo Bratina zdaleka naiboliši slovenski in scen a tor sploh- Sicer se je pa v splošnem izrazji glede vprižoritve. oa je bila v vseli ozirih nooolna. Njegova sodba pa je gotovo najmerodajnejša- Drama je dosegla absoluten usPeh-Občinstvo je pokazalo trdi na zunaj to oPetovnno nanram rgTaleem ter tudi na-prara g. avtorju, ki je bil prisoten. Moral se je pokazati p a odru ip živahne a-klamaci.ic prvotno vseskozi ske-ntsč’1 ■'ga , občinstva so mu morale biti dokaz njegovega noipohiega uspeha. Angelo Cerkvenik Pa je vsekakor mož velikih vidikov, globoke duše. izven re'lrcea talenta, drznega poleta in ran*--njvik novih poti. Gr. G- »Db’5i lov«*'-« na ptujskem odru. Fin-£frarieve TTn-ort-n* (cena 16 dinartevl in »Koliko ie Slovencev na Korofremr (cena 7 Pio) k> s»> drl-«« vs^V dan ob iira4n!b ^ 17. do lP. ure v Slovenski ir1ici št. ?.. prvo ncdsiropi? /p ©rt Važnejši izleti in prireditve smučarjev 30 januarja Izlet In tekma pri Mariborski koči. Udeleži se je tudi dijaško »druženje- (Podrobnosti bomo obiavih prihodnjič). 2. februarja felet Jugoslovanskega rimsko športnega saveza k Mariborski koči, katerega se naši člani polnoštevilno udeleže- 12. ja iriet v Kranjsko "oro, kjer se vrši 13. februarja smučarska tekma za državno prvenstvo v vztrajnostnem smučanju na progi 50 km. Članstvo ponovno opozarjamo, da se izletov v čim v^č-e-rn številu udeležujejo tn pripomorejo k širjenju in čim u-spešnejšemu ra^voiu krasnega zimskega športa. Vse informacije dobe člani, kakor tudi nečlani pri g. R. Sencu na Grajskem trgu. Istotn/m se lahko izrazijo želje in stavijo evenfuelno tudi predlogi. Načelnik. Gospodarstvo Na Pohorju se vrši te dni smučarski tečaj, kar bo izvabilo veiiko šport-nikov-smučariev na snežne poljane krog Mariborske koče in Klopnega vrha, vendar ne sme biti nikogar med naprednimi športniki, ki bi jutri zanemaril volilno dolžnost. Na Pohorje odidemo šele po izvršeni dolžnosti. Napredni športniki. : S. K. Ptuj naznanja vsem športnim Krogom., da se imajo vsi dopisi: nogomet. lahka atletika in barona, kakor tudi ostalo nasiovitj na športni klub. poštni »raikl 7 »Kvarna Evropa«, Ptuj. Ill.fejem za koiuhovino v Ljubljani dne 24. januarja 1927- Tretje leto priredi Uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velesejm-skem prostoru sejem za kože divjih živali- 24. januar, to je prvi pondeljek po sv. Neži Je lovcem že poznan dan za Prodajo lovskega plena. Sejem se začne ob 8. uj-l zjutraj- Lovec zamorc kože došlim kučem Prodati fiksno, ali jih pa oddati v komisijsko prodajo Slovenski lovski zadrugi, ki bo vzajemno z yele-seimsko upravo kože sortirala, porazdelila v partije in nudila dne 26- januarja domačim in inozemskim kupcem dražbenim potom v nakup. Lovce in trgovce s kožami opozarjamo, da zamorejo svoje kože tudi Poslati na velesejem, da si_ prihranijo stroške za Potovanje v Ljubljano. Vendar morajo biti vse kože najpozneje do dne 25- jan. opoldne na velesejmu- Vsaka koža večje vrednost-i mora biti opremljena z listkom od kartona, na katerem naj se zapiše točen naslov odpošiMatelja; kože manjše vrednosti in večjih kvantitet (zaici, krti. polhi itd.) v trdnem zavoju točno nreštete. S posebno pošto naj se pošlje še seznam odposlanih kož. ker se Pri prevzemu preštejejo in prekon-trolirajo. Čim več pride organiziranim Potom na trg, tem boljša bo cena. Lovci, trgovci. obračajte so za informacije z zaupanjem na upravo velesejma ali na Lovsko zadrugo. VISI. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2-—ll. Julija 1927. Urad Ljubljanskega velesejma je razposlal na vsa večja in ugledna industrijska, obrtna in trgovska podjetja prijavnice za udeležbo na razstavi na letošnjem vzorčnem velesejmu ki se vrši od 2—11. julija tl. Termin je ugoden, ker je v tem času poset kupcev močnejši, ki zvežejo svojo trgovsko pot na velesejem s istočasnim obiskom naše divne Slovenije. Večina lanskoletnih razstavljaioev zasede svoje stare razstavno Prostore. Naproša se vse ono, ki imajo posebne želje glede prostora in udeležbe, da to prijavijo takoj sebrskemu uradu, ki bo vsakemu radevoljo in najbolje ustregel, <’esar pa pozneje ne bo več mogel. Hitra }n točna Prijava Posameznika ie v korist celokupnih razstavljalcev, ker se prehrani na delu in denarju, ki se ■zamore racijooolnejše izrabiti za razvoj intenzivne propagande za pridobivanje kupcev. Prevozne ugodnosti udeležencev VII. Ljubljanskega vzorčnega velesejma od 2. do 11. julija 1927. Republika Nemška Avstrija je priznala v sin udeležencem našega letošnjega velesejma v osebnem in tovornem Prometu 50% popust od normalnih tarif. Enako ugodnost so dovolile tudi vso naše parobrodne družbe. Ugodno rešitev v pogledu železniških olajšav se pričakuje še od naše države, Italije, Madžarsko in Cehoslov-askc- Sovjetsko gospodarstvo Sovjetski državni dohodki 1. 1926. so znašali 3,851.237-000 rubljev, ki bi jih morala državna blagajna sprejeti že v letu 1925- Razen tega je v nekaterih davčnih uradih ostalo okrog 35 milijonov gotovine, tako da se lahko računa, da so vsi državni dohodki znašali 3,902-495.000 rubljev- Posamezne davčne obremenitve so dale: direktni davki R 624,604.000-— trošarina 825,969-000.— drugi posredni davki 149,046-000.— carinske takse 149.046.000.— Davčni dohodki promet pošta telegraf drž. industrija, banke drž- gozdovi razni davki ______________ 1,749,386-000- 1-278.635.000.- 133.937-000- 168.462.000- 215,842-000- 144,395.000.- Nedavčni doliodki Notranje posojilo Kovinska podlaga 1.941,271-000— 145.560.000.— 15.000-000— SkuPni dohodki R 3,851-237.000.— Znesek je nekoliko manjši, kakor pa se Je računalo Pri sestavi obračuna, namr** 4.098 milijonov. Glavni v*,rok primanjkljaja je predvsem iskati v ne-fetiriiivosti davkov pri nekaterih podjetjih. MonoPohia podjetja za pridelovanje sladkorja in kvasa so ostala na dolgu celih 60 milijonov rubljev. Tudi dohodki državne industrije trgovine in bank niso dosegli predvidene višine. Izdatki v 1- 1926 so znašali 3-780 milijonov rubljev in je tocrej lanskoletna bilanca snficitna. kar dokazuje, da se sovjetske gospodarske razmere vedno bolj urejujejo. Iz življenfa In sveta Rabelais in njegov strup za foralja Rabelaisu, velikemu francoskemu satiriku (1483—1555) je na potovanju iz Rima v Pariz Pošel v Lyonu ves denar-To se je njemu sicer večkrat pripetilo, vendar si je vselej vedel Pomagati iz zadrege. Tudi v Lyon je prišel na originalno idejo in jo drzno izvedel. Poklical Je soprogo gostilničarja, pn katerem je Prenočeval in jo naprosil, na mu pošlje nekoga, ki zna pisati- Prijazna ženica jo nakazala svojemu 12-letnemu sinčku, naJ bo gospodu iz Pariza na uslugo. Rabelais jo dal dečku tri papirje in mu narekoval: »Strup za gospoda kraljevega brata«, »StruP za kraljevega sina« in »Strup za kralja.« Ko je fantič končal mu io Rabjlais strogo zabičal, da mora o stvari molčati kakor grob. Toda komaj je deček prišel iz njegove sobe, je takoj zaupa* strašno tajnost svoji mamici, ki je takoj obvestila lyonsko jx>licijo o skrivnosti zločinskgea gosta- Policija j® takoj odšla v gostilno, aretirala nevarnega tujca in Ka eskortirala v Pariz, kjer so »zločinca« poslali naravnost k oolicijskemu ministru. Policijski šef ga Je takoj spoznal in uvidel, da si revež ni mogel drugače pomagati in da se jo posluži [duhovite spletke, ki ga je rešila iz neprijetnega položaja. Rabelais je bil takoj nato izpuščen. Ruska kolonizacija na vzhodu Nedavno so ruski administrativni uradi Proglasili daljni Vzhod in otok Sa-halin za kolonizacijske predele, kj so ve- likega Pomena za vso državo, kajti v omenjene kraje je v prvi vrsti potrebno, da se usmeri Preseljevanje- Z ozirom, na ta odlok .je bila v proračun vinešcna večja vsota, ki bi naj pospešila v prvi virsti ter omogočila uspešno kolonizacijo. Poleg tega jo administrativni urad izdelal podroben načrt v svrlio orientacije izseljencev- Po omenjenem načrtu se bo tckom_ desetih let lahko preselilo v kolonizacijske Predele daljnega Vzhoda milijon oseb. Predvsem se bodo preseljc vali tjakaj poljedelci iz gosteje naseljenih sovjetskih gubernij, kjer primaukuie zemlje. Vzhod bi seveda lahko sprejel večje Število izseljencev, kakor pa je število daiiašnjega prebivalstva- Ves teritorij meri površinsko 2,6-36.363 km«, dočim se izkorišča samo cin in pol procenta- Da bi se kolonizacijske priprave čim ugodneje izvedle, je sovjetska vlada odobrila za prvo četrtletje 1927 pol milijona rubljev posojila, ki se 1k> za vsako na-daluje četrtletje zviševalo. Da bi se izseljence pridobilo za izseljc vanje na Sahalin, je sovjetski narodni komisar RSFSR izdelal spedijalen zakonski načrt, ki predvideva za koloniste na Sahalinu izredno ugodnost. Namen ruske kolonizacijsko politike je zajeziti japonski vpliv v omenjenih krajih, predvsem na severnem delu Sahalina. kjer imaio Japonci veliko petrolejskih ’-on-cesij. Vsi sahalinski kolonisti so onrnšče ni davkov na Poljedelstvo in dohodninskih davkov- V predelih, ki so bili žo kolonizirani. so kolonisti prosti vseh davkov za dobo l*>tih let, v ostalih krajih na za dobo 10-tih let. Vsi kolonisti, ki "rispo na otok in Prevzamejo zemHišča. dobe povrnjene potne stroške, kakor tudi prevozne stroške za prtljago in živino. Kolonisti bodo dobili tudi stavbeni les za zgraditev stanovanj in. staj-Izseljencem je tudi obljubljneo, da članom njihovih rodbin ne lx> treba služiti vojakov. Vlada jim bo najbrže dovolila tudi večii kreddt v svrho nabave poljedelskih strojev. Večina omenjenih ugodnosti je predvsem namenjenih revnejšim slojem, kar bo kolonizacijo brez dvoma znatno Pospešilo. V sovjetskih krogih se računa, da bo kolonizacija docela dosegla svoj namen in da bo kasneje Rusiji prinašala velike koristi. Zakon dveh žensk Nedavno je budrmpeštanska policija odkrila strašen zločin, ki prekaša --lo najbujnejšo fantazijo in dokazuje splošno nazadovanje in padec povojno psihoze. Slučaj, ki ga oosnemamo iz madžarskih listov, je vzbudil v Budimpešti veliko senzacijo in vsesplošno zanimanje. Preiskava je ugotovila, da se je novembra 1920 Predstavil Mariji Zsombolvjevi, mlademu dekletu iz ugledne rodbine, mladenič prijetne zunanjosti. Dekletu je mladenič ugajal in po kratkodobnem 0-bojestranskenj oboževanju sta se poročila- Toda kmalu po sklenity! zakona so Je mlada soproga pričela Pritoževati, da ji skupno življenje z možem povzroča hude fizične bolečine- Predvsem pa so jo Presenetili čudni običaji mladega moža. Toda po dveh letih je soproga vendar zanosila in srečno porodila zdravega otroka. Neke noči pa je prišel mož vinjen rlomov in legel napol slečen v Postelj. Žena je takrat imela priliko opaziti, da sopog ni moški, temveč ženska- Zbudila je soproga-žensko. ki ji Je vse priznala in se ji opravičevala, češ, da z ozirom na spolno sestavo ni našla dnigega izhoda- Razočarana žena jo prijavila zadevo policiji, ki je nesrečrftco aretirala- Pred sodiščem se je dognalo, da je lažni soprog vedno, kadar se je hotel poslužitj zakonskih Pravic uspaval ženo in privedel v hišo kakega moškega, kar je tudi razjasnilo sprva zagonetni porod. Udavi na Sumatri Nedavno so odšli domačini iz bližino Pangjanga na Sumatri v gozd po drva-Enega izmed njih je v gozdu nenadoma vgriznil v nogo šest metrov dolg udav, se mu ovil okoli telsa ter ga zadušil. Prestrašeni tovariši so odhiteli v vas po pomoč, toda ko so se vrnili, je bila žrtv že mrtva. Kača pa jo jc nameravala zavleči V grmičevje. Oplela ie žrtvi rep okoli vratu in jo počasi vlkola med vejevje- Na kričanije domačinov jo spustila žrtev m izginila v nenristono goščavo. Ko so Pobrali nesrečnika, so videli, da mu je udav polomil vse kosti in lobanjo, kar Priča o neverjetni močf kače, ki bi ji človek ne pripisal take fizične lastnosti Kino KINO »A POLO«. ’ predvaja od petka 21. do vključno ne* delje 23- januaria Ramen Novaro »POMORSKI KADET«. Sedem veselih činov iz življenja pomorske akademije v Anapolisu. Predigra: Maribor v filmu, ki ie končno sestavljen iz vseh najboljših^ slučajnih in v to svrho posebno prirejenih posnetkov. »GRAJSKI« KINO. predvaja vi četrtek 20- do nedelje 23-januarja ,, »ČRNI PIEROT«. Najnovejši Harry-Piol-film v dvelt 'delili, Oba dela se prikazujeta hkrati. J - KINO »UNION« (preie »Bloskop«) predvaja od 22- do 24. t. m. »Skrivnost stare mamzele«. Po motivih istoimenskega romana od E Martlita. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 22. do vključno torka dne 25- januarja Harold Lloyd v svoji najboljši komediji; 1-000 : 1 Popolnoma nepotrebno bi bilo veliko o njemu pripovedovati. Prepričani smo, da ne bo zamudil ni kdo si ta film ogledati- — V nedeljo, 23. tm. pomnožena godbam i’• & Uafabarlrn ve,č0’ z*nes,i! nfliaiKsllLV, vo moč, sprejme najprometnejši bufet v Mariboru. Radi prevzema bla ga kavcija potrebna. Ponudbe pod „Takoj“ na Oglasni zavod Kovačič, Maribor. 95 Ihtenjih 5B oblečete pri J. Trpin-u, Glavni trgi7. Zimsko blago pol zastonj. Greppe de Chine od 60 Din naprej Ud. itd. Prepričajte ae sami !! 60 Roklvomica tamburic | I. Vardian j Sisak Hrv. 61. 1 priporoča ko sta- I ra delavnica svoje f najboljše TAMBURE vseh vrst. Na željo se pošlje 100 cenik zastonj. Zamena stanovanj. imi'. jatia' dgM-iat-sm.te. Če želite zamenjati staeovanje, si omogočite sami uspeh a takojšnjo prijavo pri stanovanjskem oddelku ,Marstan“ Lekarniška 2 101 kiem!jik9 lasosmorij vsake vrste kakor tudi selitve itd. prevzame po jako solidnih cenah za industrijo, kmetijstvo in trgovino Analize zemlje z določitvijo gnojenja Preiskava in določitev vrednosti umeinih nnojil Preiskava modre ^al ce in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni' ter nj h ozdravljenje Raznovrstne analize za Industrijske potrebe Dobava kvasnih gVvic za vretje in prevretje Vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor „Conchynol“, ,,Arbinol“ in ,,Hmelin“ Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorje in slične ustanove kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in raztančenc raz-topline itd. 33 Ako imate na razpolago stanovanje, prazne sobe, lokale 6*—, 7’—, 8*— Plavnina „ . » » 10"—> Hlačevina , „ „ » 25“ , 30’ , 40’ Sukno « >» »o* n?'-’ In'” Spodnje hlače Din 22-- Srajce Din 34-—, 40’— Nogavice Din 8‘—, 9’—, 10"— Obleke za fante.................Din 120’—, 140’— Obleke za moške................ • » 400’—, 500’— itd’ iz poštene hiše in primerno fcolsko izobrazbo f e takoj »prejme v trgovini Iv. Kovač, Maribor Frapkopanova ul. 15. 107 trezen in zanesljiv, se takoi soreime. AUTOTAKSA VOLKER, Maribor, Kersnikova ulica št 1 !!Pozor ored nakuoom kolesa!! Dražbeni oklic Originalna kakor specialna kolesa najznamenltajše znamko Dne 26.februarja 1927 dopoldne ob 10. uri bo pn podpisanerr sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin do polovice, zemljiške knjiga: d. o. Grajska vrata, vi. št. 195; stanovanjska hiša v Mariboru, Frančiškanska ul. 16 z gospodarskimi poslopji, autogaražo vrtno hišo, ter vrtom; cenilna vrednost: 211.172 Din, torej polovicr 105.586 Din; najmanjši ponudek: 52.793 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradn deski sodišča v Mariboru. Ograjno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. januarja 1927. 10C 1 Balo garancije Na odplačila 754 Zastopstvo in zaloga Steyr-Werke A.-G.: Divf ak a Ousfinčič, Maribor Glavni tr« 11T Tatteobachova ulica, 14- SffiSPD PMMii DOR ^JURČIČEVA 'Ul/šjf 4 HMHBORSK&TIS TELEFON 24 1 JŽPtacgAituh Stavni Jtroji Stereotipi^ P lakaterskt zavod £itognafijq Jfcunnoibk tfrtjigotisk ^rtjigouejTiica Tiskar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru. preHutnvnik- Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav CizeU novia*r- lidajat&li. Konaoroli »TabOT ‘predstavnik: Vekoelav Sol n dl as. novinar. Vai v Maribor* (Efratf -®} __ »T A Tl O !7 c. V Marltiortf. <*rb» Januarja 1927. ^ — 1