LETO VII 1968 • ŠTEVILKA 9 NOVEMBER 1968 CENA 50 S DIN ČETRT STOLETJA TE DNI MINEVA 25 LET, ODKAR SO BILI NA II. ZASEDANJU AVNOJA V BOSENSKEM MESTECU JAJCU POSTAVLJENI TEMELJI NASE SOCIALISTIČNE UREDITVE. ClM BOLJ SE ODMIKA OD NAS 29. NOVEMBER 1943, TEM BOLJ SE ZAVEDAMO VELIČINE ZGODOVINSKE ODLOČITVE PREDSTAVNIKOV VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV POD VODSTVOM KPJ IN TOVARIŠA TITA, KI JE POMENILA ROJSTVO NOVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE. 23 let svobodne graditve na.še domovine ni mnogo, vendar pa dovolj, da je danes Jugoslavija znana vsemu svetu. Naša prizadevanja in uspehe pri izgradnji samoupravne družbe in boljšega življenja delovnega človeka pozna ves svet. Naš glas za mir in enakopravno sožitje med narodi odmeva od vietnamskih polj do gozdov črne Afrike. V organizaciji združenih narodov enakopravno z ostalimi narodi želimo najti mirne rešitve za vse nesporazume v današnjem svetu. Živimo v času, ko svet pretresajo novi vojni spopadi, v času, ko smo spet priča novim agresi- jam, ki ogrožajo mir. Zato so toliko pomembnejša naša prizadevanja, da bi okrepili naše go- spodarstvo, ki se vedno bolj sooča s svetovnim gospodarskim prostorom, da bi še bolj povečali vpliv našega delovnega človeka in občana na urejanje zadev v občini, republiki in federaciji. Vsi skupaj pa se moramo seveda še bolj usposobiti, da bomo, če bo potrebno, pridobitve naše socialistične Jugoslavije tudi uspešno branila. Se vedno so aktualne Titove besede na zgodovinskem zasedanju AVNOJA: »...NASTAJA POTREBA, DA VZPOSTAVIMO TAKSNE POLITIČNE, ZAKONODAJNE IN IZVRŠILNE ORGANE, KI BODO SPOSOBNI V TEM POLOŽAJU PREBRODITI VSE TEŽAVE IN KI BODO DOSTOJNO ZASTOPALI JUGOSLOVANSKE NARODE V DEŽELI IN IZVEN NJE, KI BODO SPOSOBNI PREPREČITI VSAK POSKUS, PA NAJ PRIDE OD KATEREKOLI STRANI. KI BI TEŽIL ZA TEM, DA ONEMOGOČI URESNIČENJE TEŽENJ. ZA KATERE JE NASE LJUDSTVO V TEM VELIKEM SVOBODNEM BOJU PRELILO TOLIKO KRVI.- Položaj trgovine in cene v kamniški občini Akademija v počastitev Dneva republike V četrtek 28. novembra ob 19. uri bo v veliki dvorani kina Dom v Kamniku slavnostna akademija v počastitev 25-letnice AVNOJ-a in Dneva republike. Pester kulturni program, v katerem bodo poleg domačih društev sodelovali tudi umetniki iz Ljubljane, je pripravil svet kulturno-pro-svetnih organizacij občine Kamnik. Vabimo vse občane, zlasti mladino, da se akademije udeleže v čimvečjem številu! Skupščina občine Kamnik je dala na zadnjo sejo tudi aktualna vprašanja razvoja trgovine in cen v Kamniku. Odborniki so dobili 0 tem obsežno eradivo in podatke o primerjavi cen za posamezno blago v kamniških trgovinah, v Domžalah, Ljubljani in v Kranju. Kljub želji, da bi izdelali program razvoja trgovine v kamniški občini, ga zaenkrat zaradi skromnih podatkov, ki so jih občinskim službam dostavile trgovske delovne organizacije, ni mogoče izdelati. Zato bi bilo treba najprej izdelati študijo razvoja trgovine in na osnovi tega program. Iz študija bi ugotovili, kakšne potrebe obstojajo na območju občine glede na vrsto trgovine. V zvezi s poročilom bi se bilo treba na skupščini dogovoriti, v kateri smeri naj bi potekale prihodnje investicije v nove trgovine. Poročilo govori o tem, da se v prihodnjem letu predvideva poleg dograditev poslovalnic trgovskega podjetja Kočna tudi dograditev prodajaln tistih trgovskih podjetij, ki imajo sedež izven naše občine. Tako bosta v Kamniku odprli svoji poslovalnici ljubljanska Metalka, ki predvideva okoli 2.r>0 Ob Dnevu republike čestijajo občanom in delovnim kolektivom kamniške občine: OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS In UREDNIŠTVO »KAMNIŠKEGA OBČANA« milijonov S din investicije, in Agrokombinat Emona. Zlasti je zanimiva primerjava cen v Kamniku s sosednjimi mesti. Na seji je to gradivo obrazložila tov. Helena Križnik, referent za obrt, gostinstvo, trgovino in turizem pri občinski upravi. Cene so snemali po vzorčnem sistemu in sicer v Domžalah, Kranju in Ljubljani. Za primerjavo so izbrali 43 prehrambenih artiklov in 16 ostalih predmetov (razna mila. čistilna sredstva), 31 vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač in 70 tehničnih predmetov, poleg tega pa še kurivo in gradbeni material. Cene so primerjali v posameznih občinah po različnih trgovskih po- slovalnicah in različnih trgovskih podjetij. Ugotovili so, da so tako kot v Kamniku tudi v ostalih občinah cene precej neusklajene. Snm<^ TV*k^t«re ar+ik]*» cn lahko ugotovili, da imajo različna trgovska podjetja isto ceno. Zbrani podatki kažejo, da je kritika o Kamniku kot najdražjem mestu neupravičena. Res pa je, da so v Kamniku predvsem tehnični predmeti, zlasti bojlerji, peči na olje, gume za kolesa, najdražji izmed vseh primerjanih občin, do-čim so nekateri ostali predmeti cenejši kot v Kranju, Ljubljani in Domžalah. Tov. Danilo Cerkvenik, direktor trg. podjetja Kočna, je dejal. • NADALJ. NA 2. STR. Program predvolilnih priprav Izvršni odbor občinske konference SZDL in volilna komisija sta razpravljala o programu družbenopolitične aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve v prihodnjem letu. Skupno s predstavniki občinske konference ZK, občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja Zveze mladine so temeljito pregledali vse naloge, ki jih bo treba opraviti v naslednjem obdobju. Bili so soglasni, da je treba s pripravami na volitve tako v občini kot na terenu in v delovnih organizacijah takoj začeti. Zlasti veliko je bilo razprave o vprašanju, kako zagotoviti, da bi imeli čimmanj sestankov, a kljub temu dovolj možnosti izbire kandidatov za odbor-nJke in poslance. Dogovorili 5;o se, da bodo krajevne organizacije SZDL in sindikalne organizacije uporabile vse možne oblike za zbiranje predlogov (občni zbori društev, sestanki vodstev, ankete itd), vsa opravila v zvezi z dokončnim kandidiranjem in izbiro delegatov za občinsko kandidacijsko konferenco pa bodo opravili na zboru občanov ali zboru delovnih ljudi. Menijo, da ne bi bilo prav nič prizadeta demokratičnost določanja kandidatov za poslance republiške skupščine, če bi v občini imeli eno samo kandidacijsko konferenco. Seveda ho treba zagotoviti ustrezen sestav take konference. Glede sestava medobčinske kandidacijske konferenre, ki bo določala kandidate za poslance Zvezne skupščine, naj bi bila le-ta sestavljena iz enakega števila delegatov iz posameznih občin v okviru volilne enote in naj bi bila skupna za \ se zbore Zvezne skupščine. -c VODNO GOSPODARSKA VZDRŽEVALNA DELA NA OBMOČJU OBČINE V LETU Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali tudi o programu vodno gospodarskih vzdrževalnih del na področju naše občine v letošnjem letu. Ta program predvideva, da bo vodna skupnost Ljubljana-Sava vložila v struge in objekte na Kamniški Bistrici in Nevljici, Pšati, Tunjici 46 milijonov S dinarjev. 37 milijonov S dinarjev bo porabljenih za generalno popravilo jezu v Stahovici, za ureditev obrežnega zavarovanja v Godiču, za naprave nove stopnje pod Hočevarjevim jezom, za generalno obnovo praga pod sotočjem z Nevljico, itd. Za dograditvena dela na potoku Soteski in za vzdrževalna dela na Nevljici bodo porabili 2 milijona S dinarjev in za dograditvena dela na Tunjici, v Mostah ter vzdrževalna dela na Pšati od Most do Topol 1,5 milijona S dinarjev. Na Pšati je nujno potrebno očistiti staro strugo in razbremenilnik, ki Razbremenilnik na Pšati v Mostah so začeli čistiti. Pravijo, da bo treba povečati tudi propust pod cesto Moste—Brnik, ki jc sedaj »ozko grlo« tega razbremenilnika. Položaj trgovine in cene v kamniški občini (Nadaljevanje s 1. str.) da bi bilo treba imeti pri različnih cenah, zlasti pri tistih, ki so nekoliko višje od cene enakih proizvodov v drugih mestih, pred očmi dejstvo, da imamo v današnjem sistemu določanja cen 4 načine: posebej za blago, ki mu določa višino občinska skupščina, dalje za blago, kjer občinska skupščina določa višino zaslužka, nekateremu blagu določa maloprodajno ceno proizvajalec, trgovska mreža izključno za rabat in končno cene, ki se prosto določajo. Prometni davek za industrijsko blago je skoraj v vsej občini enak. Vpliva pa v znatni meri na končno maloprodajno ceno, kjer se oblikuje odvisno od stroškov, ki jih mora trgovska gospodarska organizacija v svoji strukturi cen upoštevati. Za primer lahko vzamemo samo prevozne stroške. Trgovska organizacija mora v svojo strukturo cen vnesti prevoz blaga od proizvodnje do trgovskega lokala in na prevozne stroške obračunati tudi 20 % prometni davek. Tov. Cerkvenik je še poudaril, da pomeni v mestnem središču v Kamniku obnoviti lokal praktično zgraditi novega. Pri vsaki adaptaciji se mora investitor nujno podrejati vsem zahtevam zavoda za spomeniško varstvo, okolja, sokoristnikov določenega objekta itd. Kljub temu pa je mnenja, da so bila določena prizadevanja usmerjena ne samo v mesto, ampak tudi na področje občine od Motnika do Srednje vasi. V gradnji pa je še vrsta lokalov. Posebna komisija predstavnikov in odbornikov občinske skupščine si jih je ogledala. Skušali so ugotoviti pomanjkljivosti, ki pa se seveda v razmeroma kratkem času ne dajo odpraviti. Tudi za trgovino velja, da so osnovna sredstva zastarela in da je to zastarelost nemogoče odpraviti v štirih, petih letih spričo majhne akumu-lativnosti. Odborniki v razpravi o trgovini v Kamniku niso imeli posebnih pripomb razen vprašanja odbornika Antona Remsa, če se lahko pred trgovino parkira s konjsko vprego, in pa pripomba tov. Franca Hribarja, naj bi trgovsko podjetje Kočna približalo cene zlasti industrijskemu blagu cenam v Ljubljani. Prepričan je namreč, da bi bil v Kamniku lahko večji promet v trgovini z ozirom na 7000 zaposlenih. Direktor Danilo Cerkvenik je v odgovor na to navedel podatke o različnih stopnjah prometnega davka od alkoholnih pijač, ki vplivajo na različne cene, dalje da nekatere občinske skupščine kljub dogovorom o določitvi enakih stopenj tekmujejo in samovoljno spreminjajo stopnje navzdol ter skušajo s tem pomagati trgovski mreži ali zavajati potrošnika. Različne stopnje prometnega davka povzročajo ogromne težave trgovskim delovnim organizacijam zaradi obračunavanja davka. Samo v Kočni imajo 5 ljudi zaposlenih za obračunavanje prometnega davka. Odborniki so nato sprejeli predloženo poročilo o stanju trgovine v občini Kamnik in o cenah v trgovini na drobno v primerjavi 7 ostalimi občinami. -lj že precej časa nista bila očiščena, zaradi česar imata manjšo zmogljivost. Odborniki so ugotovili, da potekajo dela na terenu po sprejetem programu, ponekod pa je gradnja še v teku. Na seji je bilo ugotovljeno, da zavezanci vodnega prispevka na območju naše občine plačajo v republiški vodni sklad 105 milijonov S dinarjev. Na podlagi razdelitve vodne skupnosti pa bo letos vrnjenih v občino za opravljena dela le 46 milijonov S dinarjev, kar ni niti polovica. Na seji je bilo poudarjeno, da je treba enakomerneje razdeljevati sredstva na posamezna področja. Danih je bilo tudi več pripomb glede kvalitete opravlje- nih del s strani vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Odborniki in predsedniki KS so bili, npr. mnenja, naj se dela na regulaciji Bistrice urbanistično in estetsko opravijo tako, da bodo zgrajeni objekti prilagojeni okolici. Nikakor se ne bi smelo zgoditi, da voda že pri prvih nalivih odnese milijone. Znano je, da jez, ki je bil izdelan predlanskim, že razpada. To je jez pri klavnici. Odborniki so bili sploh mnenja, da bi se dalo z razpoložljivimi sredstvi kvalitetneje opravljati vzdrževalna in druga dela. Večkrat je bilo že poudarjeno tudi to, da ne more biti ena in ista oseba investitor, izvajalec del in nadzorni organ. -Ij Kako je s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča France Potočnik, predsednik Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, je na zadnji seji občinske skupščine postavil vprašanje plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Dejal je, da je KS Kamniška Bistrica precej oddaljena od mesta Kamnika, zato ni pravilno, da plačujejo vsi enak prispevek. Njihova KS ima zlasti še v letošnjem letu velike stroške za gradnjo pokopališča, vodovoda, nove gasilske Črpalke itd. V pojasnilo na to je Janez Bogataj, načelnik oddelka za gospodarstvo, dejal, da je območje Kamniške Bistrice zajeto v ožji gradbeni okoliš. V zadnjem Uradnem vestniku št. 6 je bil objavljen oris meja. Sprejet pa je tudi odlok o plačevanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Območje plačevanja prispevkov v IH.osn.jem letu zajema Kamnik s širšo okolico, to je Kamniško Bistrico, Smarco in Duplico. O vseh s prispevkom zbranih sredstvih bodo obveščene vse prizadete kra- jevne skupnosti in v okviru teh sredstev bodo predložile program upravnemu odboru sklada v odobritev. Tako se bodo ta sredstva prelivala zopet nazaj na področje, na katerem so bila zbrana. V kolikor misli krajevna skupnost Kamniška Bistrica, da je nepravilno, ker je zajeta v to območje, mora predložiti predlog za spremembo odloka, oziroma stopenj. Nekateri odborniki so bili mnenja, da vprašanje ni umestno, ker se ta denar zopet preliva na območje, kjer je bil zbran, zato ni potrebno od sprejetega odloka odstopati, saj je prispevek za uporabo mestnega zemljišča prav tako namenski kot krajevni samoprispevek. Verjetno bo več KS postavilo vprašanje, kje dobiti sredstva za uresničitev vseh nalog. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča pa je v tistih krajevnih skupnostih, kjer se le ta zbira kot eden izmed možnih virov za urejanje krajevnih zadev. S. ODPRTO PISMO IZVRŠNIM ODBOROM SINDIKALNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK Zadeva: pomoč ljudski knjižnici Kamnik Pred koncem decembra letošnjega leta se bo kamniška knjižnica selila v dosedanje prostore glasbene šole. Do sedaj jc imela v majhnih prostorih nad kavarno le 3 sobe z 62 m2, v novih prostorih pa bo imela 8 sob z 120 m2 uporabne površine, kar bo ustrezalo njenemu nadaljnjemu razvoju. Zaradi skromnih finančnih sredstev jc letna nabava knjig nazadovala, saj jc knjižnica na primer nabavila v letu 1964/1965 blizu 1500 novih knjig, lani pa le 800. V zadnjih nekaj letih jc število knjig le naraslo na 13.000, vendar to šc zmeraj ne zadošča, če hoče knjižnica knjige uspešno izposojati tudi zunanjim knjižnicam. Letno ima knjižnica od 19 do 20 tisoč bralcev; od teh jc med 58 in 60 % mladine, predvsem šolske z vsega območja naše občine. Ob preselitvi v nove prostore bo kamniški knjižnici nudil finančno pomoč v primernem znesku za opremo in knjige tudi občinski sindikalni svet. Prosimo izvršne odbore sindikalnih organizacij, da «i orlmer nim zneskom podpro prizadevanje knjižnice. Preprosti izračun kaže, da bi solidarno sodelovanje vseh naših 42 sindikalnih organizacij prispevalo k nabavi novih knjig v skupnem znesku 420.000 SD, če bi vsaka iz svojega proračuna še pred koncem letošnjega leta namenila le 10.000 SD. Občinski sindikalni svet pričakuje, da v enkratni akciji v korist vzgoje in izobraževanja predvsem naše mladine ne bo niti ene organizacije, ki bi odrekla minimalni znesek, saj jc naloga nas vseh, da knjižnico uredimo tako, kot se spodobi za našo občino. Od večjih sindikalnih organizacij pričakujemo tudi višjo podporo. Kako ste se odločili na seji izvršnega odbora, nam sporočite do 25. novembra. Akcijo s tega področja dejavnosti v naši občini bomo objavili v dnevnem in občinskem časopisu. Prosimo za razumevanje ln na klonjenost, za kar se vam zahva ljujemo. Tovariški pozdrav! Predsednik občin. slnd. sveta Kamnik Vlnho Dohnikar 14 let kamniškega GRADITELJA MED KUPCI ENA PETINA ZASEBNIKOV Konec oktobra lotos se je sestal delavski svet gradbenega podjetja Graditelj na slavnostni seji. Kolektiv je praznoval 14-Ietnico obstoja podjetja. Ob tej priliki so izročili priznanje članom kolektiva, ki so v podjetju nad 10 let. Predsednik delavskega sveta Frane Spruk je orisal razvojno pot tega kolektiva in med drugim dejal: Značilno za gospodarjenje V sploh je bilo, da so gradbena pod-gradbeništvu v zadnjih letih na- jetja morala praktično čez noč 4.24 mil. V din za polrebe krajevne skupnosti Krajevne skupnosti v kamniški občini so te dni napravile obračun porabe sredstev v preteklih treh letih. Za to obdobje so namreč v začetku 1965 leta razpisali krajevni samoprispevek. 20 krajevnih skupnosti je v tem času razpolagalo s 4,24 milijona N din. Največji delež so prispevali občani s samoprispevkom — 3,85 milijona N din, občinski proračun je navrgel 204 tisoč N din, ostali dohodki pa 188 tisoč N din. Nad polovico teh sredstev so krajevne skupnosti porabile za izgradnjo in obnovo cest, sledijo vodovodi in kanalizacija s 795.000 N din. kulturni in gasilski domovi z 280 tisoč N din itd. Zanimivo je tudi, da so krajevne skupnosti druga drugi omogočale izgradnjo večjih objektov (vodovodov itd.) s tem, da so si medsebojno posojale sredstva. Seveda vrednost opravljenih del in vgrajenih objektov znatno presega porabljenih 3,35 milijonov N din, ker so občani ta sredstva pomnožili s svojim delom in prispevki v denarju in materialu. Ponekod vrednost opravljenih del 3- do 4-krat presega s samoprispevkom zbrana sredstva.. V prihodnje le šest svetov pri občinski skupščini Na nedavnem sestanku predsednikov svetov pri občin, skupščini v Kamniku so razpravljali med drugim tudi o nalogah in pristojnosti posameznih svetov. Ugotovili so, da se nekatere naloge, zlasti sveta za delo, industrijo in obrt, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo tako prepletajo, da morajo isto vprašanje mnogokrat obravnavati dva ali celo trije sveti. To pa podaljšuje proces reševanja včasih tudi povsem nepomembnih zadev. Menijo, da bi vse zadeve s področja teh treh svetov lahko obravnaval in reševal en sam svet. Zato so predlagali občinski skupščini, da se navedeni trije sveti združijo v enoten svet za gospodarstvo, ki naj bi bil številčno močnejši od posameznih dosedanjih svetov, štel naj bi 15 članov. Občinska skupščina je ta predlog na zadnji seji že sprejela. Predsednik novega sveta za gospodarstvo je Danijel Artiček, diplomirani ekonomist iz Podjetja Kamnik. preiti iz novih pogojev po gospodarski reformi na drugačne pogoje v investicijski potrošnji. Naenkrat se je pojavila gradnja za tržišče, kar je od gradbenih podjetij zahtevalo ogromno angažiranje lastnih sredstev. Podjetja so morala naenkrat preiti od rednih plačil investitorjev na kreditiranje svoje proizvodnje. Taki pogoji so posebno za naše podjetje, ki je moralo istočasno vlagati ogromna sredstva v modernizacijo, zahtevali ogromne napore in spremembe ter prilagajanje novim pogojem. 2e sama gradnja za trg je tehnično od samih gradbenih podjetij zahtevala popolnoma drugačne sposobnosti v organizaciji in pripravi proizvodnje, saj smo poprej dobivali od investitorjev do priprave gradbišča vse elemente za gradnjo, danes pa že za tretjino svoje proizvodnje pripravljamo sami dokumentacijo od zemljišča, projektov, gradbenega dovoljenja in predaje ključev. Ne samo to, organizirati je bilo potrebno celo komercialno službo in raziskati tržišče, da ugotovimo potrebno vrsto proizvodnje, ki jo kupci žele. S tem v zvezi je značilno tudi to, da smo se v zadnjih letih preorientirali tudi na individualnega potrošnika naših uslug. V letošnjem letu bodo predstavljala individualni kupci že 20 % naše proizvodnje. Letošnje polletje smo kljub težavam, ki smo jih imeli zaradi prepoznih odločitev s strani investitorjev in prepozno izdelane tehnične dokumentacije v več primerih, zaključili zelo ugodno. Tako znaša letošnja bruto proizvodnja v primerjavi z lanskim letom za 30 Z več, neto dohodek izkazuje indeks 149, dohodek, porabljen za osebne dohodke, pa indeks 140. pri čemer je upoštevati, da je število zaposlenih padlo za 15 %. Na podlagi tega izplačani osebni dohodek skupno s terenskim dodatkom znaša povprečno 750 din mesečno. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih so pokazatelji poslovnega uspeha na zaposlenega letos občutno ugodnejši od lanskih. Pri tem ima nedvomno največ zaslug boljša organizacija dela in večja tehnična opremljenost, ki je porasla od lanskega leta za 25 %. Dobri rezultati nabavljene strojne opreme in drugih delovnih priprav so torej na dlani, zato bodo tudi v bodoče vsa naša prizadevanja usmerjena k doseganju vedno boljših rezultatov in ustvarjanju sredstev za sklade, ki nam bodo omogočili še boljšo tehnično opremljenost dela. Letošnji rezultati našega dela so zadovoljivi tako v pogledu storilnosti kot tudi v pogledu prodora na tržišče izven Kamnika, saj smo letos odprli večja gradbišča v Radomljah, Črnučah in Skofji Loki in bo naša letošnja realizacija izven področja Kamnika znašala že približno četrtino naše celokupne proizvodnje. Širši delokrog podjetja in širše tržišče nam bosta omogočila enakomernejšo zaposlitev skozi celo leto, tako da ne bomo odvisni od nihanj v investicijskem vlaganju kamniškega gospodarstva. Ob tej priliki bi rad poudaril, da so naši rezultati tudi odraz velikega razumevanja s strani investitorjev v Kamniku, predvsem podjetja -Kamnik-', tovarn -Svit« in »Svilanit«, Rudnika kaolina Črna, trgovskega podjetja -Koč-na~, tovarne »Menina« in občinske skupščine v Kamniku, ki nam je nudila veliko pomoč predvsem pri organiziranju gradnje za tržišče, oz. pn predpripravah za to gradnjo in pri reševanju ostalih problemov na področju našega dela. Obisk v Šmartnem v Tuhinjski dolini V Smartnem v Tuhinjski dolini smo se popoldne oglas;li v šoli, da bi govorili s Strajharje-vimi trojčki iz Hruševke, ki obiskujejo tretji razred. Nismo jih več našli, ker so imeli tisti dan pouk v dopoldanski izmeni. Zato smo imeli več časa, da si ogledamo šolsko poslopje, ki je za sodoben pouk že davno doslužilo. Res je občina že vstavila gradnjo novega šolskega poslopja v svoj program, vendar je za enkrat le več dobre volje kot pa sredstev za njegovo uresničenje. Da podeželske šale rabijo tudi prostor za telovadbo v vsakem letnem času, smo se tudi prepričali, ko smo opazovali malčke pri telovadni uri. Na travniku pred šolo imajo na voljo nekoliko ravnega prostora, kjer so pod vodstvom učiteljice skladno izvajali telovadne gibe in rajali v živahni igri. Prav tisti dan so se iz Ljubljane pripeljali šolski inšpektorji. Tudi pouk telovadbe je nadzirala inšpektorica. Kar žal nam je bilo, ko smo se vmešali med gledalce, saj je bilo učencem kar nerodno ob misli, da smo tudi mi kaki uradni radovedneži. Ne vemo, kakšno poročilo je o tej telovadni uri napisala inšpektorica, vsekakor pa vanj sodi mnenje, da na podeželju ni mogoče izvajati telovadnega programa brez najosnovnejšega telovadnega orodja in primernega prostora. Na travniku lahko vežbajo proste vaje in igre samo v lepem vremenu. Tudi če otroci pripešačijo od daleč v šolo in so zaposleni z domačimi deli, pri 'katerih se lahko pošteno razgibajo, je šolska telovadba potrebna za zdravo rast mladega rodu. To moramo imeti stalno pred očmi, ko rešujemo vprašanja soških prostorov, žal pa je od reševanja do rešitve tako daleč. Učiteljico tov. Volkarjevo smo naprosili, da naroči Strajharjevim trojčkom, naj bodo prihodnji teden zanesljivo v šoli. Jana, Metka in Andrej so oblekli najlepše obleke, kar jih imajo, da stopijo pred fotografa, menda prvič v življenju. O, pač, pred dvanajstimi leti so jih prvič fotografirali skupaj z mamo, na beli postelji v porodnišnici, toda takrat so bili stari komaj tri ali štiri dni. Njihova slika je bila takrat objavljena v časopisih. Zdaj pa so se pogumno postavili pred fo-togiafa, saj so avgusta že dopolnili 12 let. Andrej, ki je bil ob rojstvu krepkejši kot obe sestrici, je zdaj skoraj za pol glave manjši, zato pa v šoli poizkuša biti boljši. Mati Frančiška Straj-har zdaj lažje d'ha, ko so otroci odrasli. Natančno pa se še spominja, kako je bilo tistega dne v začetku avgusta leta 1956, čeprav je pričakovala porod šele proti koncu meseca. Popoldne je nosila v brenti mrvo po hribu do domače hiše, ob treh zjutraj pa sta prišli na svet dve deklici, po- tem pa še fantek. Mater in troje drobcenih otročičkov so odpeljali z avtom reševalne postaje v ljubljansko porodnišnico. Tako redek dogodek so seveda takoj nuglas;li po časopisu. Naša javnost je pokazala svoje dobro srce in skromni gospodinji z revne hribovske kmetije so razne organizacije in posamezniki poklonili obilo praktičnih daril za tri nove člane družine, ki so se priključili dotedanjim petim otrokom, starim od devet do enega leta. Ko so v hlevu ob edini kravici privezali še eno, je bilo dovolj mleka za vseh 8 otrok. Vendar mi bilo lahko preživljati številno družino, saj oče ni bil stalno zaposlen. Ubadal se je z obdelovanjem kmetije in izvrševal priložnostna dela pri sosedih To dela še danes, vendar so zdaj že otroci odrasli. Najstarejši je pri vojakih, dve dekleti pa sta že v službah. Andreja so vzeli začasno k sebi Drolčevi v Kostanju, zato se včasih vidi s sestricama samo v šoli. Meta in Jana pa že pomogata materi premagovati težavno delo okrog gospodinjstva. NAM TROJČKI V primeri z lanskim letom — ni težav 55 < O m o »Dolgo ne bom več zdrav; grem v Nemčijo; ne morem živeti od svefga duha«, je z namrščenim čelom in precej resnim obrazom pripovedoval Novak Mariji, posredovalki za delo pri Zavodu za zaposlovanje, fant, neurejene zunanjosti, star okoli 22 let. -Preizkusil je že mnogo podjetij — povsod je prišel z nadrejenimi v nasprotja in znova in znova se je njegova delovna knjižica znašla pri posredovalki na zavodu. Pravi, da bi prijel za vsako delo, toda kaj, ko je pa le še malo podjetij v Kamniku, kjer še ni delal,« je dejala posredovalka za delo, ko sem jo obiskal, da bi mi povedala nekaj problemov, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Najbolj me je zanimalo število mladih brez zaposlitve. Kakšna je struktura mladih, ki so prijavljeni, da jim priskrbite delo? Svetovalka je malce brskala po svežnju belih evidenčnih kartonov in kmalu je našla precej točen odgovor: »-Letos se je stanje bistveno izboljšalo, toda še vedno imamo v seznamu 5.3 nekvalificiranih mladincev do 25 leta, 8 kvalificiranih, prav toliko s srednješolsko izobrazbo, medtem ko je z višjo šolo samo en prosilec. Najbolj je porazna struktura nekvalificiranih (priučenih), saj je med njimi največ takih, ki nimajo niti petega, šestega razreda osnovne šole. Redek je primer prijavljen-ca z dokončano osnovno šolo; takšni se še na nek način vključijo v uk ali pa nadaljujejo šolanje na srednjih šolah.« V seznamu imate tudi srednješolce. So med njimi tudi gimnazijci? Od osmih srednješolcev imam tudi 3 abituriente gimnazije, za katere je najteže najti delovno mesto. Ti so takorekoč brez poklica, kljub končani srednji šoli. V šoli so se učili O9nove korespondence in strojepisa, toda s tem znanjem je težko priti celo na najmanj zahtevno delovno mesto, ki zahteva srednješolsko izobrazbo. Med pogovorom naju je zmotilo dekle, ki je že nekajkrat dobilo službo, toda le za določen čas. »Oče mi pravi, da lahko grem,« je dejala s preplašenim glasom. -Oglasite se 6. 12., pa bova videli, če se bo kaj premaknilo,« jo je pomirila posredovalka. In tako prihajajo stranke vsak dan. Mladi prevladujejo, posredovalka jih tolaži in le redek je, ki si uspe priskrbeti delo sam. Kaj pa razumevanje v podjetjih? -Podjetja so precej uvidevna, saj so prav letos zaposlila precej prijavljencev in prav zato pro- Drobne novice . . . • MNOGO VOZAČEV Poslovalnica Ljubljanskega transportnega podjetja v Kamniku je v začetku šolskega leta izdala 520 dijaških mesečnih vozovnic po znižanih cenah. V to število so vštete vozovnice dijakov, ki se vozijo v Ljubljano na univerzo in razne strokovne šole, in dijakov, ki se vozijo na kamniško gimnazijo. Po ukinitvi vlaka imajo zdaj na voljo samo avtobus. • ZA LEPŠI IZGLED MESTA Ob splošnem prizadevanju za lepši zunanji izgled mesta so nekateri meščani še pred nastopom zime dali urediti pročelja hiš in jih prebelili. Predvsem velja to za Medvedovo in Kidričevo ulico ter Titov trg. Počasi, toda vztrajno dobiva Kamnik lepšo podobo. Tudi pročelje frančiškanske cerkve in farne cerkve so okusno prebelili. Pri farni cerkvi je akademski slikar prof. Izidor Mole iz Brezovice pri Ljubljani narisal lepe freske. Glavno fresko nad vrati je skušal v barvah in NA SESTANKU AKTIVA MLADIH KOMUNISTOV PESTER DNEVNI RED Datum: 23. oktober ob 18. uri v sejni sobi na SOb Kamnik. Dnevni red: Sprejem novih članov; akcijski program dela; razno. Tak je bil dnevni red sestanka aktiva mladih komunistov. Sestanek je bil še posebej uspešen, saj so sprejeli v svoje vrste šest novih članov, določno pa so se pogovorili tudi o bodočem delu. Novi člani so: Majda Aupič, Nataša in Jana Banič, Anuša Juntez, Aleksander Tomič in Janez Gra-dišek. Tako je bilo letos sprejetih v vrste ZK 42 članov. Sekretar občinske konference ZK tov. Steh je poudaril, da ni mogoča preobrazba ZK samo ob bolj revolucionarni in množični udeležbi mladine v vrstah ZK. Treba je, da se pri sprejemanju mladih v ZK vključijo tudi druge družbenopolitične organizacije, predvsem ZM. Vključujejo naj se v prvi vrsti tisti, ki so že nekje politično organizirani; odločneje je treba narediti korak naprej, da bo tudi mladina v družbenem življenju dobila vlogo, ki ji gre. Predlaganim tovarišem je sekretar čestital in jih pozval k aktivni soudeležbi v ZK v okviru njihovih realnih sposobnosti. Članstvo v ZK naj jim bo v vzpodbudo za večjo angažiranost, vzpodbudo pri učenju, pri delu. Nato je novosprejetim čestital še predsednik aktiva mladih komunistov. Poleg članske izkaznice je vsak dobil še knjigo Tito na čelu partije in rdeč nagelj. V drugi točki dnevnega reda so pregledali bodoče delo. Organiziranje seminarja za mlade komuniste je bilo zanje najvažnejše vprašanje. Organizirali bi ga decembra, udeležili pa bi se ga lahko tudi drugi člani ZM, ki niso člani ZK, pa bi se radi vključili. Pri organizaciji naj bi sodeloval tudi komite mladine, saj je to tudi del njegovega dela. Seminar bi vključeval predvsem teme sedanjega dela organizacije ZK, obenem pa bi se udeleženci seznanjali z delom in funkcijo organizacije, o religiji v sodobnem svetu, mednarodnem sodelovanju držav, sodobnih študentski gibanjih v svetu itd. To je bilo le nekaj predlogov, dokončno pa bodo teme oblikovali na enem prihodnjih sestankov. Ce jim bo ta seminar uspel, ga bodo ponovili za tiste, ki bi se vključili v ZK pozneje, kajti aktiv pripravlja v prihodnje številnejši sprejem. Da bodo zastavljeni program izvedli čim bolje, se bodo skušali povezati tudi z marksističnim krožkom na gimnaziji. Se vedno drži — v slogi je moč! ToS zunanji obliki prilagoditi znamenitim Jelovškovim freskam na svodu cerkve, kar se mu je lepo posrečilo. Tudi zvonik so pri temelju ometali, prihodnje leto pa ga bodo prebelili kakor tudi ostali del cerkve in mežnarijo ter sončno uro na južni strani cerkve. • MENINA NA PRAGU ZIME Letos so na Menini pripravili nad tisoč kubičnih metrov drv, ki so jih pred zimo že vse zvozili v dolino, največ v Ljubljano. Se pozno v oktober so pod Sav-nicami in okrog jezerca Bibe pasli 240 ovac, po večini last kmečkih gospodarjev s štajerske strani. Po vaseh Tuhinjske doline goje čedalje manj ovac, čeprav je bila to nekdaj glavna gospodarska panoga hribovskih vasi. blem letos ni tako pereč, kot je bil lani. Nekatera podjetja jih vključujejo za določen čas, nekatera sezonsko, precej pa jih sprejmejo tudi v uk ali priučitev. Vendar največkrat postavljajo za pogoj izpolnjeno 16. leto. Letos je -Stol« zaposlil preko 20 prijavljenih, (seveda samo za določen čas), Graditelj in Projekt Kranj okoli 20, nekaj pa tudi Eta, Svilanit in ostala podjetja. Pri Mariji Šimenc, ki dela na Zavodu kot poklicna svetovalka, sem bil radoveden, kdo so njeni najbolj številni obiskovalci. »Največ je takšnih, ki se ob koncu šolanja sploh ne morejo odločiti za poklic, druge pa, ki se zanimajo za učna mesta, zanimajo predvsem njihove fizične in umske sposobnosti, potrebne za določen poklic« Prevladujejo fantje ali dekleta? -Dosti več imam stika I dekleti, morda prav zato, ker imajo dekleta manj možnosti za vključevanje v šole druge stopnje ali v uk, delno pa morda tudi zato, ker gledajo na svoj bodoči poklic z zornejšega kota kot fantje.« V maju je Zavod za zaposlovanje izvedel poklicno anketo že v sedmem, v preteklih dveh mesecih pa so jo izvedli še v osmem razredu. Tako bodo dobili precej popolno sliko glede usmeritve osnovnošolcev. Pri svetovanju poklica se bodo v glavnem opirali na podatke ankete: svetovali jim bodo glede na njihove sposobnosti in na njihove poklicne želje. ToS Tunjiški klanec ne bo več tako strm Znani tunjiški klanec, ki je bil zlasti pozimi, zaradi svoje strmine in ostrega ovinka strah in trepet voznikov, bo te dni precej zravnan. Krajevna skupnost Tunjicc se je pogodila s Komunalnim podjetjem Kamnik, ki računa, da bodo dela opravljena še pred zimo. Pravijo, da bodo strmino znižali od sedanjih 22 % na 10,5 %, torej za polovico. Kdaj povračilo škode zaradi neurja? Vprašanja odbornikov občinske skupščine Na zadnji seji občinske skupščine Kamnik je odbornik Viktor Kočar postavil vprašanje, kako je s povračilom škode, nastale ob zadnjem neurju. Ali bo zasebnim kmetom ta škoda upoštevana pri predpisu davkov? Ing. Miha Prešeren, član komisije za ocenitev škode, je pojasnil, da odlok o prispevkih in davkih občanov, ki je bil sprejet na podlagi republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, pravi, da se olajšave lahko daje tistemu, ki je bil oškodovan zaradi elementarnih nezgod, če mu škodo prijaviš ali ne, saj nihče ne more dobiti olajšave. Janez Bogataj, načelnik oddelka za gospodarstvo, je pojasnil, da je prav to določilo o škodah in elementarnih nezgodah povzeto iz republiškega zakona in ga ni mogoče spreminjati na manjši odstotek. Ce kdo izmed odškodo-vancev meni, da je škoda večja od 20 % katastrskega dohodka, naj vloži prošnjo na odsek za dohodke. Komisija si bo ponovno ogledala zemljišče in če bo ugotovila, da škoda presega 20 % celotnega katastrskega dohodka, bo dobil OBVESTILO Prosimo vse, ki so slikali sprevod narodnih noš v Kamniku ob dnevu narodnih noš dne 1. septembra, da odstopijo društvu po 2 posnetka. Posnetke potrebujemo za društveni arhiv. Turistično društvo Kamnik je katastrski dohodek zaradi škode znižan za 20 %. To pa pomeni, da je na posestvih, ki imajo nad 10 ha površine, 20 % škode težko najti. Zaradi tega so preko KS pozvali občane, naj škodo individualno prijavljajo, nakar bo katastrska ali občinska inšpekcijska služba zadevo ponovno pregledala in spremenila kulturo, da v bodoče vsaj davek ne bodo plačevali. Znan je primer na Selah, ko je šel plaz preko njive. Ta njiva ne bo nikoli več sposobna za setev, zato je treba spremeniti kulturo. Davka ni mogoče odpisati, ker škoda ni večja od 20 % skup. katastrskega dohodka celotnega posestva. Avgust Bergant. je pripomnil, da je potemtakem vseeno, ali olajšavo, drugače pa samo spremembo kulture. Druge pomoči ni. Na vprašanje odbornika Antona Cibaška, kako je s travniki v Su-hadolah, ki so bili pod vodo in ali nihče ne pride v poštev za odpis, je ing. Miha Prešeren odgovoril, da je tudi na teh travnikih škoda manj kot 20, % od posameznega katastrskega dohodka, ker so najboljši travniki v III. razredu, najslabši pa v V. in VI. razredu. Pri prvi poplavi so bili v celoti uničeni najslabši travniki, boljši travniki III. razreda pa so bili uničeni v višini 6 %, ker je bila uničena prva krma. Od tega travnika pa je katastrski dohodek tako majhen, da v primerjavi s celotnim posestvom, ki ni bilo prizadeto v poplavi, ne pride pri ni- • TUHINJ: ŽIVAHNO KULTURNO-PROSVETNO DELO Ne pretiravamo, če rečemo, da je tuhinjsko prosvetno društvo med najbolj delovnimi v naši občini. To kaže tudi podatek, da so imeli v lanski sezoni poleg kinematografskih predstav še 11 prireditev v kulturnem domu. Tudi letos obetajo pester program. Pod vodstvom tov. Vide Dro-venikove že študirajo igro iz kmečkega življenja »Prevara«, nameravajo pa vprizoriti tudi Jurčičevega »Domna«. Mladi pa v okviru mladinskega aktiva pripravljajo igro »Dobrodošla miss Agata«. V kulturnem domu na Lazah ima vsak ponedeljek kinopredstave potujoči kino iz Domžal. Predstave so kar dobro obiskane. Med Tuhinjci je veliko zanimanja tudi za dobre knjige, zlasti v zimskem času ima knjižnica prosvetnega društva kar dosti dela. Sedaj imajo okrog 1000 knjig, p;onirska knjižnica v šoli pa 800 izvodov. Vsako leto jih nekaj dokupijo. Ne gre pozabiti Še nekaj. Mladi v Tuhinju so že od majhnega navajajo na varčevanje. V šoli imajo namreč pionirsko hranilnico, ki deluje že od leta 1952, vodi pa jo Vida Drovenik. Kar 120 mladih ima svoje prihranke vložene v to hranilnico. Skupaj so prihranili že preko 2,2 milijona S din. • PŠAJNOVICA: ZGRADILI NOV MOST PREKO NEVLJICE Pred dnevi so občani krajevne skupnosti Pšajnovica s prostovoljnim delom postavili nov most preko Nevljice v Smartnem. Tu se namreč začenja cesta, ki pelje v Pšajnovico in na Rakitovec. Vsak občan se je obvezal za en dan prostovoljnega dela. Sredstva za mater -al pa sta prispevala krajevna skupnost in GG Ljubljana obrat Kamnik Občani na Pšajnovici so pripravljeni sodelovati tudi pri gradnji ceste iz Cešnjic do priključka nad Peskarjem v dolžini okrog 1 km, ki bi povezala Rakitovec in Pšajnovico z Blagovico. Tako bi Tuhinjska dolina dobila neposredno povezavo s Črnim grabnom. Občani so že sklenili, da bodo prispevali h gradnji v lesu in s prostovoljmm delom. Ker celotna trasa predvidene ceste teče po zemljišču domžalske občine, bo treba najti skupen dogovor s predstavniki krajevne skupnosti Blagovica in občinske skupščine Domžale. komur več kot 12 % škode na celotni katastrski dohodek. Karel Robida, predsednik KS Srednja vas, je pripomnil, da bi bilo treba republiški zakon o prispevkih in davkih občanov spremeniti. Navedel je primere iz Tuhinjske doline, kjer so nekatere njive sicer ostale, vendar je pridelek uničen. Kmet od tega nima dohodka in je oškodovan. Davek pa bo moral plačevati v isti višini, kot če bi imel celotni dohodek. V razpravo je posegel tudi Kazimir Keržič, podpredsednik občinske skupščine. Zakonodajalec je verjetno menil, da kmetu še vedno ostane 80 %, od celotnega katastrskega dohodka, če je uničenih 20 % pridelka. To je ravno tako kot v tovarni, ko prejemajo 80 % plače. Ce pa je povzročena škoda znaša več kot 20 %, pa je dolžnost družbe, da pomaga prizadetim. Odbornik Janko Juhant: odlok o prispevkih in davkih občanov so pri nas občani prebrali, zato tudi prošenj za odškodnino niso vložili. Napako je napravila skupščina, ki je odlok potrdila. Tajnik občinske skupščine Milan Logar: tudi če odlok ne bi bil sprejet, bi to določilo veljalo. Ni nujno, da je ta člen v odloku, ker je že citiran v zakonu. Odbornik Jože Lah: zemlja naj bi se preklasirala v nižje razrede, da kmetje ne bi plačevali davka od tistih parcel. To bi bil najbolj pošten način. Ing. Miha Prešeren: klasiranje zemljišča, oz. travnikov ob Pšati, je že opravljeno. Prav zaradi tega so ti travniki v III. razredu namesto v I. Ne moremo pa mi klasirati na posameznem travniku, ne glede na to, ali ima na njem kmet dve ali štiri košnje. 30 let podgorskega prosi elnega društva Razstava ob 30-letnici prosvetnega društva Podgorje Nekdanji, sedanji in bodoči člani prosvetnega društva Podgorje so se 9. novembra zbrali v kulturnem domu z namenom, da proslavijo 30-letnico organizirane kultumopro-svetne dejavnosti v Podgorju. Ob tej priliki so odprli tudi razstavo fotografij in ostalih dokumentov o delu društva. Najstarejšim članom, med njimi je bil tudi prvi predsednik društva Jože Mrak, so podelili priznanja. Dejavnost društva v preteklih tridesetih letih je bila izredno pestra. Poleg številnih dramskih del. v katerih so prevladovala dela Finžgarja, Ogrinca in Nušiča, so igralci pripravili vrsto drugih prireditev. Mod njimi velja omeniti največjo. Podgorsko ohcet, ki so jo izvedli leta 1964, dalje so posneli več prikazov starih kmečkih običajev (ohcet, vasovanje, >anje koruze itd.), ki so jih v letih 1954—1956 posneli za ljubljanski radio. , Seveda ni treba posebej poudarjati, da je prosvetno društvo organizator vseh proslav ob najrazličnejših prazn'kih. 2e 20 let aktivno delajo v društvu tudi šahisti, ki so zadnji čas med najbolj delovnimi v kamniški občina. Na slavnostnem zboru so sprejeli sklep, da bodo svoje društvo poimenovali po podgorskem rojaku, pisatelju in enem od začetnikov slovenske šahovske publicistike, Josipu Ogrincu. Zlasti velika udeležba mladih na tej prireditvi je pokazala, da je med njimi veliko zanimanja in pripravljenosti za kulturno delo. Zato se Podgorcem ni bati, da ne bi mogli svoje doslej uspešne poti tudi v prihodnje tako nadaljevati. Hruševčani želijo močnejšo luč Pod Kosta.njs.ko planino, v Hru-sevki, Ravnah, Gradišču in drugih vaseh že nekaj časa žarnice brlijo kot petrolejke, elektromotorji le poredko stečejo, glasovi radioaparatov pojemajo, skratka, električne energije ni toliko, kot bi jo potrebovali. Transformator V Smartnem in obstoječe električno omrežje nista več v stanju zadovoljiti naraščajočih potreb teh vasi. Zato so se vaščani že lani na sestankih krajevne skupnosti odločili, da bodo obnovili električno omrežje. Izračunali so, da bi za to rabili okrog 11 milijonov S din. Krajevna skupnost seveda toliko v svoji blagajni nima. Zato so se poslužili nabiralne akcije, v kateri so zbrali že prek 2 milijona S din. Vsaka hiša je prispevala od 15.000 do 45.000 S din. Poleg tega pa so se vsi obvezali, da bodo sodelovali pri izkopu jam, postavljanju drogov in pri ostalih delih. To obljubo tudi drže. O tem smo se prepričali pred dnevi, ko smo obiskali Hruševko. 25 drogov za daljnovod od Buča do Hrušev-ka, kjer bo nov transformator, že stoji. Visokonapetostni daljnovod bo dolg 1500 m. Sedaj postavljajo drogove proti Ravnam. Predsednik gradbenega odbora Lovro Hočevar iz Hrušev-ke pravi, da so vsi poprijeli za delo kot eden. Zato računajo, da bo v štirinajstih dneh v teh vaseh zagorela močnejša luč. Posebej je treba pohvaliti monterja Tineta Drolca z Malega Hriba, ki dela od jutra do večera. Toliko, kolikor so v zadnjih desetih letih napravili, ni bilo prej storjenega v sto letih. Napeljali so vodovod, zgradili cesto od Raven, sedaj pa je v delu električno omrežje. Treba je reči, da zmerom najdejo skupni jezik, kadar gre za reševanje problemov posameznega kraja, kljub temu, da je Šmartno velika krajevna skupnost, meni Jernej Korošec. Ssveda gre pri tem precejšnja zasluga tudi predsedniku sveta Krajevne skupnosti Jerneju Razpotniku. Ko človek vidi te delovne in požrtvovalne ljudi, ki si visoko v hribih skušajo urediti svoje vasi in izboljšati svoje življenje, si ne more kaj, da ne bi te zavzetosti primerjal z mestom in njegovimi prebivalci. Kajne, da nas bi bilo včasih lahko vsaj malo sram. Vaščani iz Raven pri postavljanju drogov za daljnovod IZ NAŠIH KRAJEV z < ffl o Z S < 6 • TUHINJ: NOVA GOZDNA CESTA POD MENINO Te dni se je v bregove pod Stenami zaril buldožer. Gozdno gospodarstvo je skupno s kmeti iz Tuhinja začelo graditi cesto v gozdove pod Menino planino. Dolga bo okrog 4 km in se bo priključila na že obstoječo cesto na Menino. Kmetje bodo dali svoj prispevek v lesu in v delu, gozdno gospodarstvo pa buldožer. Na gradb:šču smo srečali Jožeta Hribarja in Franca Drolca, ki vodita dela. Upata, da bodo v dveh mesecih opravili zemeljska dela, če bo vreme ugodno. Seveda bo potem še precej dela z dovozom gramoza, ker tu ni primernega materiala. Buldožer, last Agrokombinata Barje, upravlja Pero Stojčevič, doma iz Banjaluke, sicer pa je že 7 let v Sloveniji. Z veščo roko krmari težak stroj in odriva nove kubike zemlje. Meni, da ni ravno lahak, vendar je stroja vajen, saj dela z njim že 5 let. Misli, da se bodo dela dala opraviti v predvidenem roku. Ljudem, ki požrtvovalno utirajo novo pot do prostranih gozdnih zakladov pod Menino, želimo veliko uspeha pri delu. S. Takole buldožer pod Pcrovim vodstvom urezuje novo gozdno cesto pod Stenami v Tuhinju. • TUDI V SUHADOLAH NE SPE Zelo malo slišimo in beremo, kaj počno prebivalci vasice ob cesti Moste—Mengeš in kakšne težave jih tarejo. Zdi se, da so nekako odrezani od sveta, odkar j;h je obšla moderna asfaltirana cesta Mengeš —Brnik, in da jih zato življenje v občini ne zanima. Vendar vse to ni res, resnica je pn.vsem drugačna. O tem smo se prepričali ob nedavnem obisku v Sunadolah. Suhadole spadajo v krajevno skupnost Moste. Zato smo najprej poiskali moža — odbornika, kot jima pravijo vaščani, ki v svetu krajevne skupnosti zastopata Suhadole. To sta znani izdelovalec zemljevidov kartograf in kmet Ivan Selan in pleskar Stane Završnik. Toda niti enega niti drugega nismo našli doma. Opravljala sta odborniške funkcije, ki so bile tokrat stvarne. Polagala sta cevi za vaško kanalizacijo. Res je, da imam doma deia čez glavo, toda odborniki nismo zato, da bi samo govorili, treba je prijeti za delo, je nasmejano dejal Ivan Selan in spet zavihtel zidarsko »kelo«, ki mu je kar dobro prisitojala. Od sveta krajevne skupnosti so dobili denar za nabavo cementnih cevi, s prostovoljnim delom pa so izkopali kanal in jih položili. Tako so prijeli tudi za lopate, ko je bilo treba sezidati most prek Pšate, nasuti cesto proti Mostam in še in še bi lahko naštevali primere, kako Suhadolčani s skupnimi močni urejajo svoj kraj. Največ težav jim povzroča Pšata. Upajo, da bo sedaj nekoliko bolje, ko bo vodna skupnost očistila kanal. Dela so ravno te dni v toku. Vodna skupnost je za to d':\o namenila 10 000 N din. Vendar jim tudi tu ni vseeno, kako se dela, saj stane buldožer kar deset starih jurjev na uro. Radi bi videli, da bi se za denar, ki je za to določen, č;mveč napravilo in to ne površno. Na nasprotni strani ceste se je odprlo okno: Se to zapišite, da ne bi bilo toliko narejenega če ne bi bilo Selana. Kar naprej nas za nekaj priganja. Res je, o tem smo se prepričali, toda to je priganjanje z lastnim zgledom, z delom, ne pa s praznim besedičenjem. Suhodolčani to vedo in zato radi peprimejo, kadar je treba. Čaka jih še precej dela, popraviti je treba most preko Pšate, očistiti ali pa zasuti del struge, ki teče skozi središče Suhadol in še mnogo je tega. Suhadolčani razumejo težave, ki jiti imajo tudi v Mostah, zato se bodo morali tudi v prihodnje še več skupaj pogovarjati o tem, kako razdeliti sredstva, ki jih ni na pretek, da bodo vsi zadovoljni. Res pa je tudi, da ima vsak svoj kraj najrajši. S. Takole smo našli Ivana Selana iz Suhadol. »Samo nikar ne delajte reklame«, nam je dejal, mi pa pravimo: samo, da bi bilo še več takih, ki ne bi samo govorili... ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO VSEM DEOVNIM LJUDEM r ji Ol sla La Ed skk bav, podr MENINA TOVARNA POGREBNE OPREME KAMNIK — ŠMARCA se pridružuje čestitkam za dan republike in se priporoča za naročila raznih mizarskih izdelkov! Za dan republike čestitajo vsem delovnim ljudem in se priporočajo za naročila proizvajalci AbiL»P-R»E-M OBRTNO MONTAŽNEGA PODJETJA KAMNIK Izdelujejo in montirajo: • gradbene konstrukcije, okna vrata, predelne stene iz alu- • minija za gostinske in trgovske lokale, ambulante, bolniš- • niče in zdravstvene domove ter razno drugo noti