167 Slovstvene stvari. Kranjske klobase pa A. Nagelejevo mo- tovilo. *) Spisal Belobrk Naglic. ,Silo za ogDJilo'. Srb.-hrv. poslovica. „Wurst wider Wurst". Nemška poslovica. Po stari, hvale vredni navadi pošilja mi star prijatelj o Veliki noči poleg velikonočnega blagoslova „za prijazen spomin" tudi izvrstnih kranjskih klobas domačega pridelka. Kakor kako detetce bile so letos zavite v pisan, ali prav za prav ,tiskan povoj'. Odvivši ga brez zamude, ugledam, da je bil Dunajskih nemško-,prepeličarskih; no vin večernik („N. fr. Pr." 10. jan. t. L). — Čudna krščanska misel, da gre vrli moj prijatelj zavijat svinjskih klobas v ,prepeličarski' list! — Pa ker je, to je. Mož ima preveč posla in ne utegne paziti na take malenkosti. Jaz po svoji stari muhasti navadi pa začnem zdaj hitro ,paperkovati; po zavitku, t. j., čitati ga iz radovednosti, ne bi li našel v njem kakega dobrega zrna, kakor ga najde brbaje po smetji celo slepa kura. Nisem se kesal; kajti na poslednji strani primejo mi se oči tolstih besed: ,3itr (Lfyarafteriftif bcŽ „totn* bifdjen" 2)ialeft§. Sort 2L 5ftagete.' Slišal sem uže tacaš praviti o tem strašno zanimljivem spisu tega preučenega brata mi (po Adamu); pa nisem bil tako srečen, da bi ga bil dobil v roke; a da niso bile va-nj zavite poslane mi kranjske klobase, ne bi ga bil morebiti čital vse žive dni, ter se kesal še na onem svetu. Ne zmenivši se ni za krače niti za klobase, srebal sem naglo kakor žejna žaba ,tiskano vsebino'. Oj, kolika slast! Nisem mogel strpeti, da se ne bi čitaje bil večkrat sladko nasmijal, da, celo — zahohotal. *) Primeri: „Z motovilom streljati" (,338cfe fđnegen'.) 168 Varate se pa, če mislite, da se je blagi moj bratec s svojim jezikoslovnim razglasom hotel samo ,osvetiti4 štajerskim Slovencem, a zlasti prvakom zato, ker mu je bilo malo poprej prepovedano z Dunaja — saj veste kaj. — Meni pravi moj... nos (ki je zaohal uže marsikaj, česar ne bi bila izmodrovala najmodrejša glava), še nekaj posebnega. — Kaj takega? — Da ... da ... da je hotel gosp. A. (Anton) Nage le s svojim glasovitim umotvorom vsemu nemškemu svetu, posebno pa ,merodajnim Dunajskim krogom4 molče dopovedati tudi to, da ni trebav poslej nemškim uradnikom po dolenjem štajerskem ali Štirskem . . . več nikakesvedočbe o znanji slovenskega jezika, češ, saj je slovensko narečje ondod že tako ponemčeno, da se peščice ostalih slovenskih besed trd Nemec med slovenskim svetom lahko nauči — za dva ali tri dni. Jeli, da moj nos ni tako zabit,*) kakor nekateri človek, ki misli, da je prebrisan, sam Bog ve, kako? Ali, premih bratec A, kako, da vidiš bratu v očesu troho, v svojem pa ne čutiš bruna? — Naštel sem namreč v tvojem kratkem nemškem spisu več od 60, reci šestdeset tujih besed (nevštevši onih, katere se ponavljajo). Evo jih! 1. g^araftcrtfti! (gr.), 2. 3)tateft (gr.), 3. 9)ernafen (sloveu.), 4. oftentatin (lat.), 5. ®d)ule (iz grško-latinske ,schola4), 6. Attentat, 7. geregelt (iz ,9?ege(4, a ta iz lat. ,regula)' 8. ^abagogif, 9. ^en)afen=1J3reffe (^reffe za ta pomen iz franc. ,la presse' 7 a ta iz lat. ,premo, pressi, pressum'), 10. 2ftetabore, 11. Set, 12. planmaftia, ($lan iz lat. ,planumk, uprav Sbene, glacfye, kesneje = ©runbrig), 13. form en arm (gorm iz lat. forma, ©eftalt itd.), 14. falonfafyig (6alon, franc, salon = ©efeflfdjaftSfaal, tudi 33tl= berfaal; rabi Nemcem še le od 18. stoletja; Weigand); 15. bisparat (lat. = ungleidjartig), 16. SJoffSelentente (Ste* ment iz lat. elementum, nem. Ur* ali ©runbftoff, SnfangS* griinbe), 17. Sbria, 18. $rone (iz grško-lat. xogmmj, corona) , 19. ©center (iz grško-lat. (jx^tttoov , sceptrum = ©tflfce, ©tab, §errfćberftab), 20. 3nbu(trie (lat. — a, Lfya% felt, etfriger gletft, 23etriebfamfeit, zdaj ©etoerbe), 21. dtyawoi* ntften (iz novo-franc, besede ,chauvin' = patriot unter alien Umftdnben', iz priimka Chauvin;**) od tod tudi (Sfyaumniamitg namesto dveh tujek: ,abjotuter ^atrtottčmuš', rabi tudi za Etngenommenbeit fiir etne befttmmte Snfidjt ober ^artet, tie ofyne ge^orige^ Urtetl nur auf ©efii^I unb Letben= fdjaft beruljt; Efyaummft je pa njegov privrženec); 22. (Sultur (lat.), 23. 2Naffe (iz lat. massa = Klumpen, jufam* menl?ana,enbe Šfftenge), 24. širine (iz lat. mina, tako tudi Muitf, m.; ruere = fatten, etn* ali fcerfaUen); 25. Selila (množina grški besedi I&Šmov, razumevaj fitfiliov = 33udj; kajti teLix6f> je srednjega spola prilog iz Xsgixog = em 2Bort betreffenb); 26. SKoment (iz lat.), 27. national (lat.,) 2S. garce (iz franc. ,farce', a ta iz lat. .farsus' aušge* ftotft, farciere aušftepfen): pflfel, 2ftengpđ, itYiQl^siv^ ta pa iz gršk. samostavnika yaQaKtriQ^ charakter = (Singegra* beneS, Singepragte^, Senn^eid^en . .. Prim. Weigand.); 34. atpl^abetifd; (gršk.); 35. 'p ar tet (iz fraac. ,partie'== del, stranka itd., ta pa iz lat. pars, partis; 36. $oft (pred 1. 1500 še v nobenem nemškem besednjaku, — iz lašk. posta, franc. poste; sred.-lat. posta = lat. statio = ©tanbort, kesneje $oftftanbort, iz ,posita' ženski adj. iz jpositus'); 37. %^\xxm (iz gr.-lat. turris, gr. rvo^ig^ izprva rvQ(nq == visoko trdno poslopje); 38. Ie^'ifalifd^ (gl. pod 25); 39. praftifc^ iz ,*iPra!ti!-, lat. ,practica', ^ilu^iiBung, 2ln^ tcenbuiig, iz poznodobnega gr. priloga 7iQaxtiH6q^ lat. prac-ticus, 3um S^utt ober §anbe(n geetgnet, t^atig itd., a ta iz 7TQd(7(Tm, tf)nn, l^anbeltt itd.); 40. ©ialog (gr. ^xokQt\pxa^)^ 41. SKufifanten (SKufif iz gr.-lat. fiovai^rj [ts^vri] = 9Kuf en* funft, S^ontunft^ lat. musica, od tod tudi ,musicus', SMufiter^, iz glag. musicare muftcieren, to je iz sedanjikovega deležnika, part. praes., musicans, gen. — cantis nastal je pa ponemčeni 9J2uft!ant, mn. 3)?u[i!anten, .muzikanti', ki si jih je izposodil pozneje od soseda Uzmoviča tudi Slovenec namesto starih domačih godcev; 42. SRoft (iz lat. ,mustum [vinum]; mustus, a um = jung, neu, frifd^^ ungegol^ren); 43. Stiefletten (©tiefel in ©tiefletten) oboje iz lašk. jStivali' in ,stivaletti'; jedn. (sing.) staro-franc. ,estivalS sred.-lat. stivalis, stivale, estivale, iz prvine ,estivalis', sred. sp. (neutr.) aestivale = poletna obuča, tedaj prilog iz lat. ,aestas' leto, t. j. poletje. Weigand in Kramer: „Teutsch-ital. Wortb. 1013 b); 44. U^r (iz lat.-gr. ,hora', oJ^?«, v grščini je navadnejša množina =^ jbeftimmte, tijteberfel^renbe ^tit, @tunbe'; 45. U^rfette (^ette, sr.-vis.-n. ,ketene', keten, staro-vis.-n. ,chetina, ketina, chetinne', iz lat. ,catena'); 46. Srečen (poprej tudi Srefet ali iBrdgel iz sr.-lat. ,bracella' ali ^bracellus'; Adelung, Weigand; po Grimmu je pa oblika ,S3i:e^er iz lašk. „bracciatello" = placenta cum brachiolo); 47. S^eatcr (gr.); 48. Saffe ali Saffe iz lašk. cassa, fr. caise, caisse = Saften, ©elbbe^dltni^. Grimm, Weigand; potem je pa „cas8a" iz lat. capsa, Se^dttni^); 49. SocomotiD (nova nemška beseda iz dveh latinskih: „locu8" mesto [kraj] 116 pa ;,inovere'^ ali „moveri^: „loco moveri" = z mesta ge-niti, premekniti, premikati se, tedaj: „to, kar se [samo] z mesta premakne in dalje premika''; novoskovani nem. ^Socomobil'' stoji pa, — dasi je skovan iz istih dveh lat. besed, — zmerom na mestu, a goni le druge stroje. Tu se pač sme reči: „Sic volo, sic iubeo, stat pro ra-tione voluntas"); 50. ©dat (iz lašk. salata, t. j. insa-lata = soljenka (jestvina, ki je ni treba kuhati, nego samo osoliti itd., pa je); 51. analog gr. (naličen, podoben) ; 52. SJtet^obc (iz gr. fis&odog, methodos, način...); 53. -g)orisont (iz gr. ogiCoov, horizon, -ontos, obzor); 54. in 55. (Sin) bratjcr ©olbot. V slovenskem napisu: „Priden soldat" (bolje: vojščak) je vsaj prva beseda prava slovenska; v nemškem je pa „Brat?(er)'' in ^©olbat" oboje tuje; brat) je iz franc.-ital. ,brave', ,bravo' = priden, hraber, srčan; sred.-lat. „bravus'* najprej = neukroten, silen v boji, zato kesneje hraber, srčan, priden. Diez. — Da je tudi pohvalni klic „bravo!" (dobro!) iz laškega, tega mi menda ni treba dokazovati. — Nemški ©olbat je pa po Weigandovi svedočbi v 16. stoletji prilezel v nemščino iz francoščine: fr. „le soldat'', ber fiir ©olb *) bienenbc Srieger, **) vojščak, kateri služi za plačo (lašk. soldato, spanj, soldado — iz sred.-lat. soli-dare, ®oIb geben, befotben, plačo dajati, plačevati); 56. ^or^joften. Nemška beseda ^ber $open" (postavljena straža) izhaja iz laške „posto", a to iz lat. positus oziroma iz namenilnika (supinum) latinskega glagola „po-nere (postaviti, položiti, deti, fe^en, (egen, ftetlen; po tem takem je tudi „ber ^often'' (bie ©telle, služba) iz istega tujega korena; 57. bajonet, množ. SSajonette (iz franc. baionnette, nekdaj ;;bayonnette" zato, ker so izumili taka bodala (za vojaške puške) leta 1670 v francoskem mestu Bajonne, ter ima tedaj Slovenec do ,bajoneta', ,banganeta' ali ,panganeta' toliko pravice kolikor Nemec. (Dalje prih.) *) Iz franc. ^solde", laški soldo (plača). **) Z jedno (iz „®oIb" izvedeno besedo): ©iJIbner; iz tega je kor,-slovenski ^žolnir" (namesto: ^^žoldnir". 190 Slovstvene stvari. Kranjske klobase pa A. Nagelejevo mo- tovilo. Spisal Belobrk Naglic. (Dalje.) 58. ^ameraben (Samerat)) zatrosil se je v nemščino do dobrega po vojščakih za tridesetletne vojske iz franc, camerade, a ta je nastal iz lašk. ,canierata% ki izhaja iz lat. camera (camara, Sammer), tedaj je Samerab prav za prav „ber hammer-" ali „3immtx$znQ]\z"; 59. LWef (pismo, list) ni prava nemška beseda, nego skrojena 191 po sred.-latinski „breve" (iz lat. ,brevis, e', kratko) iz prvine = kratko pismo, posebno papeževo, kesneje pa pismo ali list sploh; 60. Onjjemeur (franc.); v slovenskih ustih je pa francoski „ingenieur" postal „inženir" ali „ženir", tudi „inžinir" ali „žinir". Nekdanja d o-mača beseda sveto mer*) (=zemljemer) je zdaj pri-pravnejša za pomen Geometer (ki je zvarjen iz dveh grških besed: yy (ge) zemlja in [utoslv (metrein) meriti. 61. Sapaun, sr.-vis.-n. kapiin iz lašk. cappone, franc, chapon, a ta (oba) iz lat. capo, grški mkm% kapon = kapun ali kopun (kopiti = fapaunert, fappen, exsecare, evirare); 62. Sappe. Nekdaj je ta beseda značila plašč ali površno obleko, ki je pokrivala tudi glavo,**) iz sred.-lat. „capa" (pri Isid. 19, 31, 3 „cappa" iz lat. „capere", faffen, in fid) aufne&men, „quia quasi totum capiat hominem"); kesneje pa „ornamentum capitis", zato v poznodobni grščini *auna, kappa, laški „cappa*, franc, „chappe" (capot) = Sftantel mit $apu$e, zdaj je pa Nemcu „ftctppe" po Grimmu, Diefenbachu, Diezu i. dr. to, kar nam naša podomačena kapa, kateri je tedaj oča ali ded „plašč", mati pa „kuta" s svojo čudno kapo ($apu$e). 63. ©aumiM, fbit pri Lutru baš c(e in ote iz lat. besede oleum, a ta iz gršk. elcuov, elaion; 64. ©piecjet (lat. iz lat. speculum, a ta iz lat. glagola spe-cere, [paljen; 65. Outttun^ (quirt iz sred.-lat. quittus ali quitus = fret, lebtg, Io8, sred.-nemšk. „quiten* = quttt macfyen, a iz tega okoli 1. 1500 „quittunge* == novo-vis.-nemšk. Quittung). (56. SUišftafftruncj (ausftafftren) iz nizozemskega „storfeern" , a ta glagol iz franc, estofrer = mit ©toff aerfeljen, kesneje pa „mit alien sJčotfytgen t>er* fefyen"; 67. šftofe (staro-vis.-nemšk. rosa, sr.-nemšk. rose je iz lat. rosa istega pomena „unb ber 9?ame" — veli Weigand — „Um mit Der bet unfcren $or»atern fo fefyr fcelteoten šButtne 3U unš" namreč k Nemcem. — Tudi naši pradedi bili so tako srečni; kajti besedo „roža* (= lat. rosa) čitamo uže v rokopisu staroslovenskem Suprasel-skem iz XI. veka; primeri tudi srb. ruža = rusa, bolg. ruž'b, litv. rože v Miklošičevem staroslov. slovniku na str. 802; ruski roža, po novem tudi roža; polj. roža, češki ruže. Naša pravica do rože ni tedaj manjša od nemške do „9?ofe"; 68. paartoetfe je le na pol po nemški, kajti iz latinskega priloga „par" = gteid?, ojetcbfommenb postal je sred.-vis.-nemšk. prilog „par* = gletcfy [v>on je ¦jtoeien], a iz tega, oziroma iz lat. samostavnika „par" nemški $aar, pri Lutru še „ba$ pax44, sred.-vis.-nemšk. „par", ki so se ga s časom polastili tudi Slovenci ter ga rabijo dostikrat po nepotrebnem; paattoetfe se pravi slovenski „po dva in dva* (ali „po dve in dve"), a ne „parvajs" (!) kakor uči mili moj bratec. — 69. $farre. Početkom 15. veka značila je Nemcem beseda „pfarr" to, kar zdaj ^farrftrdtye, staro-vis.-nem. „pfarra" ali „farra* pa $trd)enfj>rena.et ali Rtrdjenfptel, sred.-nem. „parre" pa tudi ^farrerStoofynitno., s$farrei iz sred.-lat. besede istega pomena: „parra" ***), skrajšane iz cerkvene gr.-sred.-lat. besede parrochia (nm. paroehia). Tako je brez dvojbe tudi ^farcer iz gr.-sred.-lat. „parrochus" (poprej „paro-chus"), oziroma iz domnevnega lica „parrus" (Weigand); 70. paffen je iz franc, passer (reci: pase), lašk. pas-sare itd. — Za pomen „paffen (311 ttwa&44) imamo pa Slovenci poleg glagola „prilegati se, prileči se* ... se jeden domač glagol, ki ga ni menda še v nobeni knjigi, namreč: pripadati (k čemu); na pr.: „Tak klobuk ne pripada k tej opravi, ali: „Glej, da bode klobuk pri- *) Priobčil učencem 1. 1848. pokojni Metelko iz svojega kraja. **) Zato „Monchskap pe" nekdaj = Monchskuttc (kuta). Adelung. ***) Diefenb. „glosaar" 4 U a. padal k moji obleki".*) 71. Btffer. Ni ta beseda ni prava nemška, kajti izhaja iz sred.-lat. „cifra" ali „ziffra", tudi „cifrum*, ta pa iz arab. „zifron" , ki je pomenjala iz prva to, kar zdaj ničla („nulla", 9htll); s časom pa prišla — slava ji! — z osla na konja, ter začela značiti vsako številko, a ni se bati, da bi prišla kedaj s konja zopet na osla = 0. Vidiš li, dragi brate, da se nisem zlagal, rekši, da sem zasledil v tvojem kratkem spisu več od sedemdeset tujih besed. — Ali misliš, da imaš samo ti pravico „uzmati"? — Hm! hm! hm! — Zdaj se poteza vse za ravnopravnost, če imaš to pravico ti, moram jo imeti tudi jaz; — če jo ima Nemec, mora jo imeti tudi Slovenec. Toda take čobodre (Saubermalfd)), kakoršno prodaješ ti „praznim bučam*, ni — hvala Bogu — še v nijednem slovenskem kotu. Tako se pačijo samo nevedni in nemarni nemškutarji ali njihove bire ljudje, katerim se neče učiti pošteno slovenski, najsi jim je slovenščina potrebna kakor ribi voda. — Ni pet ni šest **) priredi si tak nemarnež iz nemške besede slovensko, — še Bog — da jej prirepi slovenski rep, kakor je storil tisti uradnik, ki ni znal, kako se pravi po slovenski „baš SJeljr" ali kakor se po navadi govori: „Me ffiefyre" (pri mlinu), pa je kar drzno ;;z motovilom strelil" — zinil ter vprašal zbranih slovenskih kmetov: „No, kaj hočete, novo ali staro vero? — „Ha, ha, ha! ho, ho, ho!" — zahohotajo se kmetje ter mu odgovore: „Vera naj ostane le stara; nekaterim pa ni po volji stari jez ***) in si žele novega.* — Tako so zavrnili ter osramotili slovenski kmetje nevednega „škrica". a) (Konec prihodnjič.) - 206 Slovstvene stvari. Kranjske klobase pa A. Nagelejevo mo- tovilo. Spisal Belobrk Naglic. (Konec.) Tako, premili bratec, zavračam tudi jaz v imenu „slovenskega narečja", ki si ga hotel s strupenim črnilom očrniti pred vsem svetom, tvojo — pa brez zamere! — ostudno čobodro! Kakor Slovencu ni treba nove „vere" (za „SBeljre"), tako mu ni treba tuje „prate" ; daj mu le domače „pečenke", pa bode — veruj mi! — zadovoljen. Tako ne potrebuje Slovenec ni tujega strahovitega „plutvuršta" !!! (prosim, držite me, da se ne zvrnem), ker mu je bolj v vlast domača „krvavica", nekod tudi „mulića". Lahko pogreša Slovenec tujih „kaufmanov", skrbe domači kupci in trgovci, da mu ne prederejo žepov novci. Ako boš ti Slovenca s svojo „šauflo", vrne ti on z 1 o-pato ali pa z loparjem; če pa povabiš ti njega na „hohcajt" (!), povabi on tebe na svatbo, ženito-vanje ali pir. *) Eto ti treh domačih besed za eno tujko!------------ Lahko bi nanizal še celo vrsto pravih domačih besed za očitane nam istinite in premnoge neistinite, to je: Slovencem v sramoto nalašč izmišljene tujke; pa se bojim, da ne bi minila čitateljev potrebna krščanska „potrpežljivost". Bodi tedaj dovolj tega nizanja! Ne morem pa zamolčati, kako sem se „čudom začudil", da premili moj bratec med onimi besedami (katere so si po njegovi — kakor bi skromno rekel Rib-ničan — „ptisti pameti" Slovenci izposodili iz nemščine), navaja tudi besedo gost (= ®aft). — Dragi brate, neizrečeno mi je žal, da ti moram povedati v zobe: To nam kaže in svedoči, kako plitvo je tvoje jezikoslovno znanje, s katerim si drznil stopiti na očitni oder ter rešetati „slovensko narečje". — Poslušaj in pameti! Slovenska beseda gost (staroslovenski: gostB) izhaja z nemško vred (gotski „gastt", sred.-vis.-nem. „gast") iz starodavne indoevropske: „ghasti" = tuj ec, in gost iz sanskrtskega2) glagola „ghas" = gostiti se („essen beschmausend". Fick na str. 360. Primeri rus. *) Pa ne iz nem. besede 23ter, kakor misli morda A. Nagele, nego iz domače korenike „p i-ti." Prim. Suiifrjelage. 2) „Sanskrit" pravijo Nemci zato, ker ne morejo izvirne besede ;;sanskrt" pošteno izgovarjati. gostt, srb.-hrv. gost, polj. gošč, č. host, lat. host is (= tujec, potlej pa sovražnik,1) a h os pes je La-tincu = gost). — Vidiš li zdaj, dragi brate, kako streljaš z motovilom? Isto tako streljaš z moto-vilom, očitaje Slovencu (v oklepu), da si je moral besedo „naš" izposoditi pri Latincu, to je, da jev slovenska beseda „naš" iz latinske „noster". — Čuj! Ni dvojbe, da je prisvojivni zaimek (pronomen possessivum) „naš" postal iz osebnega zaimka (pronomen personale) „nas", kakor je postal lat. noster iz lat „nos", in nem. imfer iz unš. Znana stvar je pa, da je rabilo lice „nas" kot naslonica (enclitica) uže prvotnemu indoevropskomu jeziku 2) t. j. sanskrtu. Ce ne veruješ meni, poslušaj, kaj piše učeni Fick na 111. strani v svoji prevažni knjigi. 3) „2. nas bildet Casus des Plur. des personlichen Pronomens 1. Pers." „sskr. nas enclit. ace. dat. gen. des personlichen Pronomens 1. Pers. plur. -(- lat. nos nom. acc. altlat. nis dat. no s-ter unser. Vgl. Zend, na adj. pron. unser und vwi\ vco wir beide". Iz tega se vidi, daje slovenski „naš" prvotnem u licu bližji nego lat. „noster", in da je slovenska beseda pognala iz iste korenike kakor latinska ji sestra, — a ne mati. Omastivši si brke z neprehvaljenimi kranjskimi klobasami, prihranil sem tudi predragemu bratcu Antonu Nagele-j u naposled... posebno klobaso. Evo je! Pomisli, dragi brate še to: Da pride Francoz in ti vzame svoje stvari, ki jih nosiš ti na sebi ter jim praviš: ^cttetot,4) Safet,5) ®Uet,6) (reci: žile) ali 2Bej*e,7) Srattcttte,8) Sljemtfette, ^antatonS; — dalje: da pristopi še Lah (Talijan), pa ti izuje „bte ©ttefel" oziroma „<3tte* flettert", rekši: „to so moje „stivali" ali „stivaletti"; — dalje: da prileti od kod kakšen Grk, pa ti zbije z glave (Stjltnber, — a da te sreča na to Slovenec (ki si ga smešil poprej pred vsem nemškim svetom, ali brat mu Srb ali pa Hrvat in potegne ta ali oni po sili s tebe še to, kar imenujejo nekateri Nemci in nemškutarji po naših in sosednih deželah „bte ©attert", 9) — da ti — velim — otme tako vsak svoje: kaj bi bilo (s teboj)? Če znaš misliti, — samo pomisli, pa se uveriš pri tej priči, kaj bi bilo,-------ako ne bi kdo pritekel in te ogrnil iz krščanske ljubezni s kakim dolgim plaščem („mit bem Sftatttef ber d)rtftltdjen Stefce".) Mislim, da zdaj izpregledaš ter začneš pometati pred svojim pragom. Ako sem ti pa navel še pre- !) Sred.-vis.-nem. „gast" znači 1. gost, 2. pa tudi: jjfremder, um Sold dieneuder Krieger". Dr. K. Weinhold „Mittelh. deutsch. Leseb." 1861. 257. 2) Nemci mu pravijo rajši: indogermanski jezik". 3) „Vergleich. Worterb. der indogerm. Sprachen. Von August Fick. 2. umgearb. Auflage. Gottingen 1870. 4) Franc J7paletot" (reci: paleto). 5) Franc, „jaquette" iz starofranc. „jacque", franc, „ja-que" = -Sade (anliecjenbeS Srmelf(etb). 6) in 7) oboje = životnik ali brezrokavnik in oboje iz francoščine. SBefte, franc, „veste" je sicer iz lat. „vestis" (oblačilo); ali za „životnik" začeli so jo rabiti najprej franco z ki krojači. s) Slavni jezikoznanec Weigand dokazuje, da je franc, beseda „cravatte" ali „cravate" nastala — čujes li brate Nagele? — iz besede „Croate" und Krobat, t. j. Hrvat. L (1873), 297 in I. (1878), 334. 9) Iz slovenske oziroma srbo hrv. besede „gatje" („gaće", zdaj slovenski tudi „gače"), staroslovenski: „gašti" (dvojina), (TaQoc^aoa tibiala (33mben um baš SđjtenSetn, €>triim(?fe), Prim. Miki. lex. 126. Tudi skandinavska beseda „hosn" (hose) značila je „<3trumpf". malo tujih besed, katere rabijo sedanji grmanščini, priporočam ti najobilnejši „grembtDorterbudj'' (tujebesed-nik), v kojein se nahaja — če se ne varam — 60.000 tujih besed. — Glej, to ti je šilo za ognjilo, pa tudi za ... moto vilo! 207