Nasiov — Address: NOVA I) OBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3S89) (NEW: ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote. :U URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION -rccl As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, P., Under The Act of March .‘ird, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 110.1, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. arna. IVI* \ v£ HlO °-16 — štev. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 17TII 1920 — SREDA, 17. APRILA 1929 VOL. V. LETNIK V. tedenski pregled primitivno pleme kV NEDELJO >elo je s ^eland yron 14. aprila do-Posebnim vlakom v truplo pokojnega k. . y, Hčrricka, bivšega - y'S^ega Poslanika v Franci-ho množice ljudstva so 21 e na žalni sprevod, ki se j. otT1'kal po clevelandskih episkopalne katedrale !?°^i tisoči so se poslovili L pokojnika v kate- ^ ■ °grebnih obredov drugi ‘st° udele^ili zastopniki mi'V^ave *n nar°da, ! falski polkovnik Charles 'iri( )ergh in governer drža-, Myers Y. Cooper. Za-n; je bil državni depart-iz Washingtona in tudi vnilM- P° dele^ciji. Polit; ‘,ln(lbergh ni mogel pri-K\°je žal0sti nad izgubo t .!f Prijatelja. L, 1 štrajkov remo- V111 Poli;v, j. v „ va- držav Pennsyl n P°ljih J1*0 'n West Virginia je bife of A United Mine Work' k7 . !Tlve.r^ca s 1- septembrom 'a ožilo poseben asesment *11 $2.1 Unije. fresk n avni ustavi, v koli-pllG zastopstva v legisla-2(]a-0 Sedanji razdelitvi ima-Več' rarma'1’ji v legi slutu ri mesta pa ^ po številu k. stva. Tako Sloveči znanstvenik in raziskovalec, profesor C. E. Cadle, ki se je nedavno vrnil iz Kalahari puščave v jugožapadni Afriki, sodi, da so tamkajšni bušmani najbolj primitivno človeško pleme. Ti ljudje živijo malo drugače kot divjačina okoli njih. .V tisočletjih se niso nič naučili in nič napredovali. Bušmani ne poznajo skoro ni-kakega orodja in orožja. Edino njih orožje so loki in puščice za streljanje divačine. Ogenj si še vedno napravljajo na najpri-mitivnejši način, namreč z drg-nenjem lesnih koščekov med dlanmi. Ne gradijo nikakih koč in sploh ne poznajo družinskega življenja. ^bo Nvv; i -------- Pnik - lnton county ju pride na ..,j en za- ilCevlla Pr>bhžno 12 tisoč pre-ki' I puyahoga countyju jučuje tudi mesto belaud v. • 'oglo (.Jj1 ld® en zastopnik na :in0 ' tisoč prebivalcev, t-ijo v *živalstva v državi 'Stva ° lka mesta, večino za-irriHjo V dr^avr-i legislature tiii j. ^merski in malo-8eve,] ‘V1' ri-eh nepravilno-izpreiri > eF‘s^a^ura sama ne (la Se Gnila> zato je potrebni n.^evo potom peticij |2^Uevo Sp.lošno glasovanje. Nki (]e Se Je zavzel republike je /'avnj senator Bender, dil- ečasno tudi največ Cshaio,,10 spravil zloglasno nfl s°vanio° f°s^avo na splošne lUS ažen»- ’ Tier je bila si^'a'ino UlS* lo DjK ,. ega mu suhači ne , >1 odpustili. Bojijo se sl^tuvi Zast°Pstvo ite Urj "“Tolvu v državni ivalstv avilno po številu a zUri a lazdeli, da Ohio ne a” cjr a;' več tako strogo se kaže sedaj. l‘‘> ted„??NCKES * ^ |iu. o, n ^ izrednemu zase-K*« ^ bil v glavnem Pom0g f ’ da ukrene nekaj v ° tarifearrSerjem in za revi' fUdi s n aviti se bo mora! fi,.1",0, ^°i.i0 in raznimi FTlsI, '• ik0li''**1ia OOWSKA se Proh.v .Petletni buJ za »" '»sata"18' Talto “ ^ f,°stavii da sve^ovalec Lige, ni AO 1020' P 1"viatV)1'0Pasti' h Uriited sT,m drUgih par* C^kratkem 8 Č1’te’ ki S° r Petih w.?°5a Prohibicija r^0 ali n. doseči popolno Ffe^anipri' hitre S 0E,°J“ oru. se bo pot- ^ . ‘utro Kr, i opojne Pijače, ^‘Ških ter’t* ° Parniki izven °d° Parniki°n,jrnih V0d’ da' -5astavo iv? pod ameri-j,'sže je i ‘ ajvišje zvezno ! °’ p-d nekaj leti od- Iti re^istracij0Ul; Icaterega škripanje se po radio sliši natančno kot škripanje starega farmerskega voza. Za radio-oddajne postaje dela seveda tudi mnogo “ekspertov,” ki znajo oponašali najrazličneše živalske glasove. Jokanje otrok zna najboljše posnemati igralka Beatrice Moreland, ki je v,tej vlogi nastopila že v različnih gledališčih. Oppnašati zna sijajno jokanje otrok vseh starosti. To je pravzaprav njena edina ka-rijera, in je zanimivo, da si ta dama že mnogo let služi dober kruh samo z otroškim jokom. Neki igralec zamore po radio sam imenitno predstavljati prepir in pretep peterih mož. Zanimivo vlogo igra pri neki radio-postaji Swanee Taylor, licenciran letalec, ki je bil za časa svetovne vojne v avijatič-nem oddelku ameriške armade. Neko noč se je premetaval po trdi postelji v vojaški baraki, in si je zaman prizadeval, da bi zaspal. Njegovi tovariši so okoli njega smrčali v najrazličnejših variacijah. Končno, ko mož le ni mogel zaspati, začel je za zabavo oponašati smrčanje svojih tovarišev. Drugi dan je pred svojimi prijatelji priredil “koncert” ponočnega smrčanja, ki je bil sijajen uspeh. Poslušalci so se mu do solz smejali in mu burno aplavdira-h- To je moža napotilo, da se je vrgel na “karijero smrčanja.” Dvanajst let se je vadil v najrazličnejšem smrčanju, in k temu je dodal še postransko umetnost kihanja. Danes za-more producirati 16 vrst smrčanja in 10 vrst kihanja. In za to umetnost je od radic-kompanije dobro plačan. o—----------------------- AMERIKI DREVESNO MLEKO V Guatemali rasto. takozvana kravja drevesa, iz1 katerih narezanih debel se cedi okusno mleko. Uživati je mogoče to mleko tudi v kavi. Tujerodne skupine v Ameriki so le posnemale prejšnje naseljence v Novem svetu, ko so organizirale širom dežeie svoja vzajemna podporna društva, svoje narodne jednote in zveze, bratovščine in druge bratske organizacije. Bratska društva izvirajo iz srednjega veka, morda po zgledu cerkvenih redovništev. Priznana svrha teh bratovščin je bila obiskovanje bolnikov, nabiranje miloščin za razdelitev med reveže, ponujanje pomoči nesrečnežem, zapuščenim in obnemoglim. Na Angleškem in škotskem so te bratovščine' nazivali “prijateljska društva.” Bratska društva (fraternal lodges) so se pojavila v Novem svetu že s prvimi naseljenci iz Angleške. Nekatera izmed še obstoječih ameriških bratskih društev segajo nazaj v kolonijalno dobo ameriške zgodovine. Ta društva pa so se razvila v Novem svetu kot čisto ameriške ustanove. Običajna definicija za nje je, da so organizacije ali prostovoljna udruženja, ustanovljena in upravljana v edino korist svojih članov. Bratsko ali podporno društvo nima nikakega delniškega kapitala in se ne upravlja za dobiček. Društvo ima svojo lastno upravo, pravila in sploh sme upravljati svoje notranje nadeve, kaka* se mu zdi najboljše. Bratska društva so organizirana za “vzajemno podporo in zaščito”. Zaščita obstoja v zavarovalnini za bližnjo družino v slučaju smrti ali onemoglosti. V nekaterih društvih je tudi poskrbljeno za starostne pokojnine in vsi člani so upravičeni do koristi, izvirajočih iz društvenega delovanja na polju splošne dobrobiti ali vzgoje. Nekatera »zmedi -največjih ameriških bratskih društev. Ga ni mesta ali večje naselbine v Združenih Državah, kjer ni kaka “local Masonic lodge” ali organizacija “Odd Fellows”, “Elks” ali “Modern Woodmen”. M a s o n s (prostozidarji) in Odd Fellows sta najstarejši bratski udruženji v tej deželi. Prostozidarski pisatelji se radi ponašajo s starodavnostjo svoje organizacije in nekateri celo pripisujejo njen začetek Salomonovemu templju. Nepristna zgodovina prostozidarska trdi, da je bilo vpeljano na Angleškem 1. 926. Mistične prostozidarske bratovščine so doživele čudno zgodo-vint) v Evropi: v mnogih deželah so jih zatirali, češ, da so bile tajne politične organizacije. Prve “Masonic lodges” so bile organizirane v Ameriki okoli 1. 1730. Sedaj je kakih 4,400.000 prostozidarjev širom sveta in od teh 3,200,000 v samih Združenih Državah, lu imamo čez 16,000 krajevnih “lož”. Prostozidarji so ohranili večino starih ceremonij in običajev in je še “33 stopinj prostozidarstva,” vštevši ‘izvoljenega mojstra devetorice”, “viteza vzhoda in zapada , “jeruzalemskega kneza”, “viteza solnca” itd. “Tne Independent Order of Odd Fellows” (neodvisni red čudnih tovarišev) ima članstvo 2,500,000 in je zgodovinski tekmec prostozidjar-(Nastavak na 2. strani) GLASOVI Z RODNE GRUDE Ameriški poslanik v Beogradu g. Prince je sestavil slovnico z naslovom: “Praktična gr a m a tika sr p s k o-h rvatsk o g jezika” in jo posvetil jugoslovanskemu kralju. G. poslanik Prince je odličen poznavalec slovanskih jezikov. Preden je stopil v diplomatsko službo, je bil eden najpriznanejših ameriških slavistov na univerzi Columbia. Posebno temeljito je študiral ruščino. Ko se je pripravljal za poslaniško mesto v Beogradu, se je s posebno vnemo posvetil srbohrvaščini, zadnja leta pa se zelo zanima tudi za slovenščino. Njegova slovnica obsega 200 strani, je po sodbah strokovnjakov izvrstno delo, ki bo Angležem služilo kot najboljši pripomoček za učenje srbohrvaščine, obenem pa je to najlepši spominek, ki si ga je mogel poslanik g. Prince zagotoviti med narodom, do katerega goji največje simpatije. VSAK PO SVOJE Vatikansko službeno glasilo “Osservatore Romano” javlja, da je papež imenoval univ. prof. dr. Gregorja Rožmana za koadjutorja cum jure sue-eessionis ljubljanskemu škofu ter mu je istočasno podelil naslov titularnega škofa iz Sem-ta. Kakor je bilo že poročano. je.. z iragnftyanisgfi na definitivno rešeno vprašanje ljubljanske škofijske stolice. Koadjutor stopa, ako njegove kompetence v papeževem odloku niso izrecno omejene, v vse pravice in dolžnosti škofa, kateremu je kot “pomočnik” imenovan. Iz objave v “Osservatore Romano” izhaja, da je dobil škof doktor Rožman polno kompetenco, čim torej prevzame svojo funkcijo, ostane dosedanji škof dr. Jeglič škof le še po dostojanstvu, dočim preidejo vse njegove dolžnosti in pravice glede duhovne uprave škofije in materijalne uprave cerkvenega ” premoženja na škofa-koadjutorja. Z nastopom škofa Rožmana bi bilo torej smatrati škofovsko ero dr, Jegliča za zaključeno. Slovenska Bistrica je dolga leta bila garnizija konjiče in topništva. Ima lepo vojašnico in veliko manežo. Zadnja leta pa se v Slovenski Bistrici nahaja samo skromna remontna postaja in zato se je mestna občina ves čas prizadevala, da doseže zopetno vrnitev konjiške odnosno artiljerijske garnizije. Sedaj je akcija končno uspela in Slovenska Bistrica bo dobila zopet garnizijo. Kakor javljajo iz Beograda,’ bo iz Subotice premeščena v Slovensko Bistrico I. divizija konjiške artiljerije z 18 častniki in 3 baterijami. Artiljerijska posadka pride v Slovensko Bistrico še tekom pomladi. Jugoslovanski kralj je pod pisal ukaz, s katerim so pro glašene Jesenice s Fužinami in Savo za mesto.S tem kraljevim ukazom je izpolnjena stara želja Jeseničanov in dvignjeno Jesenice v vrsto mest, za kar so bile že davno izpolnile vse predpogoje po številu prebivalstva,’ kot sedež razvite železne industrije. V Washingtonu je izbruhnila vojna, ki dokazuje, da kljub silnim žrtvam, ki. so padle v svetovni vojni, svet še ni varen za demokracijo. To vojno je čisto nenamenoma povzročil podpredsednik C. E. Curtis, katerega predniki so bili Osage Indijanci. Njegova edina krivda je, da je vdovec, torej ga k slavnostnim banketom ne more spremljati njegova žena. Kot vdovec stanuje pri svoji omoženi sestri Mrs. Gann, ki mora igrati morganatično spremljevalko podpredsednika pri družabnih prireditvah. In baš v tem diplornatičnem grmu tiči pregrešni zajec, ki vznemirja prenapeto etiketo washingtonske visoke družbe. Postavna žena podpredsednika bi upravičeno zavzemala prvo mesto pri družabnih prireditvah, njegovi sestri pa ga elita in ženska nevošljivost ne privošči. Tako sta v kaši podpredsednik in njegova sestra. Kako se bo ta spor rešil, nihče ne ve. Senator Norris je ironično pripomnil, da naj se spor predloži v razsojo Ligi narodov. če ga oficijelni Washington sam ne more zadovoljivo rešiti. ♦ Ako bi imela ta dežela diktatorja, bi bila rešitev enostavna. Diktator bi ukazal, da se mora podpredsednik Curtis oženiti ali pa resignirati. Najbolj nedolžna in obžalovanja vredna žrtev pri tej koti-traverzi je nedvomno podpredsednikov svak, Mr. E. E. Gann, ki je padel v to kašo brez svoje krivde, in mora naj-brže čepeti v garderobi ali pa sedeti na stopnicah, ko se njegova žena na banketih prereka, na katerem stolu bo sedela. * Predniki Mrs. Gann in podpredsednika Curtisa se pri jedi gotovo niso prepirali, na katerem stolu bo kdo sedel. Zadovoljni fco bili, če je bilo kaj na mizi. To velja še dandanes za stotisoče družin v tej deželi enakosti. * Najviše zvezno sodišče v Washingtonu je potrdilo izrek nižjega sodišča, glasom katerega mora vsemogočni oljni kralj Harry F. Sinclair odsedeti 90 dni kazni v navadni ječi. Sinclair je bil glavna oseba v znanem Teapot Dome oljnem škandalu. Vrniti je moral narodu nepravilnim potom pridobljene oljne rezerve, toda domišljeval si je, da je radi svojega bogastva mogočnejši kot kongres in zvezna vlada, in se je dolgo izogibal kazni. Končno se je pa le pokazalo, da je hrbtenica Strica Sama še zdrava in da je tudi v Ameriki mogoče poslati multimilijo-narja v ječo, če tako lekcijo zasluži. ♦ Predsednik Hoover je odločil, da bo to deželo zastopal v Angliji kot poslanik bivši podpredsednik, general Charles G. Dawes. Ko je možak, ki se istočasno mudi pod palmami republike Santo Domingo, to slišal, je svojo koruzno pipo obrnil narobe in vzkliknil: Helen-Maria! * John D. Rockefeller, ki deli nove desetice čašniškim poročevalcem in drugim “srečnežem”, s katerimi pride v doti Dalje na 2. strani “fsovJa Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Uaročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO., 16 Stari, dobri časi. Že naši dedi in pradedi so pripovedovali mlajšemu zarodu o starih, dobrih časih. Podobne bajke slišimo mi dandanes, in bržkone jih bodo poslušali tudi naši potomci. Ako bi sledili tem bajkam v preteklost, bi morali preko desetih ali petnajstih generacij priti do samega paradiža, kjer bi bilo v izobilju vseh zemeljskih dobrot, pri tem pa nikake-ga tiranstva in trpljenja. V nasprotnem slučaju, namreč, če pred nekaj stoletji ni imel človeški rod paradiža na svetu, bi moralo življenje biti danes popolnoma neznosno, oziroma pravi pekel, če vzamemo to označbo za višek vse mizerije. Vsi pa vemo, da je en kot drugi ekstrem daleč od resnice. Zgodovina nam pravi, da je bilo pred stoletji in tisočletji med širokimi ljudskimi masami v splošnem dosti več trpljenja kot ga je danes. Prometne zveze so bile slabe, mnogo-kje jih sploh ni bilo, in tako so slabe letine in različne vremenske nezgode povzročile, da so ljudje od lakote umirali v krajih, ki niso bili morda niti sto milj oddaljeni od pokrajin, kjer je bila letina bogata. Zdravniška veda je bila v povojih, kar je imelo za posledico, da so izumrle cele pokrajine, če se je v deželo zanesla kakšna nalezljiva bolezen. In če se domislimo še Suženjstva in tlake, smo lahko gotovi, da bi se današnji farmerski in industrijski delavci lepo zahvalili za ponudbo, da se povrnejo v stare, “dobre” čase. Neoporečno je dalje dejstvo, da si tudi imoviti in vladajoči sloji nekdanjih časov niso mogli privoščiti stoterih udobnosti, katere so danes dostopne povprečnemu delavcu. Da se zopet vrnemo k zdravniški vedi in pojmovanju splošnih zdravstvenih izkušenj in1 pravil, moramo priznati,'da so-danes grozote večine nalezljivih bolezni odstranjene ali silno omej'ene, da je povprečna umrljivost manjša in da je v stoterih slučajih zelo pomanjšano trpljenje bolnikov in ponesrečencev. Saj nam zgodovina pripoveduje o nekem kralju iz časa križarskih vojsk, ki si je pri neki priliki zlomil nogo, in ga ni bilo zdravnika, ki bi mu bil odrezal težko ranjeni ud. V*silnih bolečinah je to sam poskusil z ostro sekiro, in kmalu nato podlegel rani v velikih mukah. Ako se je tako godilo kralju, kakšno zdravniško oskrbo je imelo šele priprosto ljudstvo! Tista bajka o starih, dobrih časih ne drži. Pač so bili nekdanji časi v nekaterih ozirih boljši od sedanjih, na drugi strani pa so vsebovali toliko danes neznanih neprijetnosti, da bi bilo nesmiselno jih želeti in klicati nazaj, če bi bilo to sploh mogoče in izvedljivo. Vse ni bilo dobro takrat in vse ni rožnato danes in ne bo jutri. V splošnem pa se lahko trdi, da je življenje za povprečnega človeka danes udobnejše, kot je bilo nekdaj. Glavni vzrok, da stari očanci tako radi govorijo o nekdanjih boljših časih, bo vsekakor ta, ker so spomini na mladost v splošnem lepi in ker tekom let pozabimo skoro vse, kar smo doživeli slabega, spominjamo pa se lepih doživljajev. Saj vidimo na primer, kako mikavno znajo nekateri ameriški Slovenci opisati prijetnosti starega kraja, a skoro vsi, ki se podajo tja, z namenom tam ostati, se razočarani vrnejo. Svojih mladih let niso našli več tam, a poleg tega so pogrešali številne udobnosti, katerim so se privadili tukaj. - . Živeti duševno v preteklosti je nesmiselno. Naše življenje je v sedanjosti, napredek in uspehe pa pričakujemo v bodočnosti. Preteklost naj nam bo le zgodovina, iz kateri se učimo ne delati nekdanjih napak. Tudi J. S. K. Jednota živi v sedanjosti in bo živela v prihodnosti. Kar je za nami, je zgodovina, so izkušnje, katere skušajmo koristno izrabiti za sedanjost in bodočnost. Organizacija se je morala boriti s težavami v preteklosti in težavne probleme ima pred seboj danes. Lahko pa trdimo, da je J. S. K. Jednota danes na trdnejši podlagi, kot je bila pred par desetletji. In če se bomo znali prilagoditi razmeram sedanjega časa, bodo nam številke pokazale, da je sedanjost boljša od nekdanjih “dobrih” časov. PRIŠLA SI, POMLAD! (A. J. T.) “Prišla si, tak pride pesem dev iz dalje do tihih dobrav,” je dejal pesnik. Prišla si, nenadoma, skoro nenapovedana, takorekoč preko noči. Nisi letos hodila “po stranskih potih, po tihem mahu, skrivaj, kot v strahu,” ampak pridirjala si v deželo kot zmagovalka, z bučečimi fanfarami južnih vetrov, čudeči se in veselo presenečeni smo zrli tvoj nenadni prihod. Letos nisi bila podobna sramežljivi deklici, ki se je, lahno zarudela, po mehkih stezicah za vrtovi in ograjami skoro neopaženo približala svetlemu templju vstajenja. Letos si bila podobna razposajeni južni krasotici, ki je privihrala v deželo plesajoča in vriskajoča. Dežela ti ni utegnila poslati nasproti svojih prednjih straž, ni imela časa postaviti zelenih slavolokov in organizirati pevskih zborov in sprejemnih deputacij. Presenetila si nas nepripravljene, brez svatovskega oblačila. Ti pa, sladka deva, si se poredno smejala naši zadregi, in metala žametne poljubčke na vse strani. Tvoj vrisk je najprej prebudil in privabil krilate pevce, ki so z glasno po-| mladno himno alarmirali vso deželo. Pa so v dražestnem he-redu zavrvele iz svojih zimskih bivališč narcize, vijolice, dafodili, tulipani, krvaveči srčki in hiacinte, iz vrtov in izza hišnih vogalov so pogledale cveteče magnolije, breskve, črešnje in hruške, vrbe ob potokih so se ovile z zelenimi venci. Vsi običajni predpisi, po kakšnem redu naj koraka cve-teča procesija, da dostojno sprejme kraljico Vesno, so bili pozabljeni. Vse se je v sijajnem neredu zgrnilo okoli svoje kraljice. Dafodili so prižgali žarne baklje, cveteči nagnoj je zanetil kresove, hiacinte sc vzdignile bele, rožnate in višnjeve svečic^- k.,pomladnemu blagoslovu, zvončki, krvaveči srčki in tulipani so zazvonili, krilatci, pijani solnčnih žarkov in pomladnih poljubov, so vse križem prepevali zdravice, pod nebom so zavihrale belo-višnjeve zastave, cvetečim magnolijam, breskvam, čreš-njam in vijolicam pa so od ginjenosti igrale v očeh biserne solze . . . Tak je bil prihod in sprejem letošnje pomladi tu na obrežju Erie jezera. Zeleni Jurij, katerega naloga bi bila pripravljati pot kraljici Vesni, je letos zaostal za njo. Kako se bo opravičil, je njegova stvar. Mi pa bodimo veseli, da smo živi, kajti kdor ni živ, se ne more veseliti in uživati pomladnih lepot. In kdor jih ni vesel ,ni živ. Življenje ima le toliko pomena, kolikor moremo videti, čutiti in uživati lepoto, dobroto in veselje. Zato, kadar nam usoda dovoli, da začasno zapustimo naše mrke delavnice, vdajmo se mehkim objemom in poljubom božanske Vesne, ki je vredna našega zaupanja in ljubezni, ker je del nas samih, če nismo mrtvi štori, srkajmo sladko p110 solnčnega sij a in očistimo vse nesnage naše duše in srca v bisernih rosah pomladnih juter. SKRIVNOSTNA DEKLICA / Vsi gredo po žgočih pustinjah, vsi gredo: Vsi slede po njenih stopinjah, vsi za njo. Prav nikdo se je ne dotakne, prav nikdo; Prav pred ciljem vsak se umakne, prav pred njo. Padajo pred njo na kolena: O! O! O! Ne vedo ji niti imena, ne vedo. (Silvin Sardenko). TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) izven ameriških teritorijalnih vod. V DRŽAVI ARKANSAS se je sredi pretečenega tedna zopet oglasilo par tornadov, ki so povzročili poleg velike materi-jalne škode tudi smrt 48 oseb; okoli 200 oseb pa je bilo ranjenih. Strojevodja Missouri Pa-| cific brzovlaka, ki je opazil, da I tornado sledi vlaku, je podvojil brzino. Vlak je drvil s hitrostjo okoli 70 milj na uro, vendar bi ga bil tornado čez nekaj časa dohitel, če se ne bi bil prej “premislil” in krenil preko železniške proge nekam v hribe. PODPORNE JEDNOTE V AMERIKI (Nadaljevanje iz 1. strani) jev. Ustanovljena je bila ta organizacija na Angleškem v 17. stoletju in se je pojavila v New Yorku 1. 1806. The Independent Order of Elks je bil organi ziran 1. 1868 od gledaliških igralcev kot podporno in bratsko društvo. Dandanes pa sprejema tudi člane drugih poklicev. Društev ima danes širom vse dežele s skupnim članstvom 808,000. Jednota vzdržuje dom za postarne in onemogle člane v Bedford, Va. Da omenimo le nekoliko raznih bratskih organizacij. Modern Woodmen of America ima čez milijon članov, Royal Neighbors of America 650, 000, Loyal Order of Moose 640.000, Knights of Columbus 240.000. Potem pa imamo še taka društva z visokodonečimi imeni “Knights of the Maccabees of the World”, “Knight? of Pythias”, “Pythian Sisters”, “Rotary Clubs”, “Tribe of Ben Hur”, itd. Kakor so Amerikanci starega naseljenja ustanovili svoje organizacije kot “Mayflower Descendants”, “Daughters of American Revolution”, “Sons of Confederate Veterans” itd., tako so tudi novejše priseljeniške skupine in njihovi potomci zbrale svoje sorojake v bratska in podporna društva. Največja izmed teh organizacij tu-.ierodcev je nemška Steuben Society. Potem pa imamo — da ne omenimo naših jednot—• Sinove Italije, Poljsko narodno zvezo, Dansko bratovščino itd, itd. Ali naj bodo podporna društva podvržena davku? To vprašanje, ki je življen-ske važnosti za mnoga bratska in podporna društva toliko tukaj rojenih kolikor tujerodnih Amerikancev, je v zadnjem času prišlo na red v mnogih državnih lpgislaturah. Fraternal Congress, ki je nedavno zboroval v,Chicagu in katerega se je vdeležilo tudi mnogo tujerodnih organizacij, je raz pravijal o tem vprašanju. Nekateri poslanci v legisla-turah so namreč poudarili, da podporna društva so zavarovalne družbe in da radi tega bi morala biti podvržena državnemu davku. Na drugi strani so zastopniki bratskih društev poudarili pravico do oproščen j a od davka, ker so bratska društva dobrotvornega značaja. Pokazalo se je na okolščino, da na pr. Elks, Moose in druge podporne organizacije vzdržujejo domove za stare in onemogle ljudi, dočim druga slična društva vzdržujejo bolnišnice, sirotišča in enake zavode. Poudarilo se je tudi vzgojevalno delovanje jednot, ki opravičuje te jednote, da jih smatrajo kot zavode, ki smejo biti prosta davkov. FLIS. VSAK PO SVOJE Nadaljevanje s prve strani ko, da sedaj vsakemu obdaro- vancu še letak, na katerem je natisnjena pesem neke kuhari j ce. Od vsakega obdarovanca se pričakuje, da bo pesem pre-čital. Torej tudi tisti revni “dajm” mora vsak zaslužiti. * Angleški princ George je pričel delati v uradu zunanjega ministrstva. Dela po tri ure na dan. Da bi se revež le ne pretegnil. * Clevelandski državni senator Geo. Bender se je mnogo trudil, da je izposloval penzi-jo za policiste. Ko se je pripeljal iz glavnega mesta v Cleveland, ga je na postaji sprejelo 200 hvaležnih policajev. Koga drugega, ki nima tako mirne vesti kot Bender, bi spreletele vse barve, če bi ga spr^ jela taka močna policijska de-putacija. * Nekateri ljudje so že taki, da lahko včipnejo tovariša za najnedolžnejšo izjavo. Te dni sem pripovedoval prijatelju, da se čez vse na svetu bojim zime, julijska vročina pa da je čisto po mojem srcu in okusu. Zbad-ljivec je brž pripomnil, da sem potemtakem izborno kvalificiran za kraje, ki me čakajo v večnih loviščih. Jugoslovanski kralj Aleksander je kupil v bližini Negoti-r:a 700 hektarov obsegajoče 5:emljišče, kjer namerava zasaditi vzorne vinograde. To kaže, da Aleksander, kot pristni Jugoslovan, ne veruje v prohibicijo. * Mrs. Ema McMahan v mestu Kansas City je stara 107 let, pa kljub temu še vedno hodi na delo v tovarno. Ko se vrne iz tovarne, si skuha kosilo in opravi druga hišna dela. Mrs. McMahan ni milijonarka, ker sicer ne bi hodila na delo v tovarno. Dela že >od mladih nog, torej približno.sto let. Ker ni milijonarka, je s tem dokazano, da si z delom ni še nihče prislužil milijone. Ste torej tudi vi, cenjeni rojaki, z menoj vred, lahko zagotovljeni, da se vam ne bo treba ukvarjati z milijoni. * V mestu Naco, Arizona, ki stoji tik ob mehiški meji, je oni dan počivala vsa trgovina, ko se je na mehiški strani vršila bitka med mehiškimi federalnimi vojaki in rebeli. Prebivalstvo mesta Naco je pro-klamiralo nekak domač praz-■ nik, in s streh opazovalo zanimivi show.” Le nekaj je Američanom grenilo veselje. Salu-ni na mehiški strani, takoj \ preko ceste, niso imeli več pi-1 va, ker so rebeli preprečili dovoz iz notranjosti dežele. Po-i manjkanje piva je Američane 1 najbolj jasno spominjalo, da | —war is hell! A. J. T. DOPISI. Cleveland, O. članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ prosim, da se udeleže prihodnje seje v kolikor mogoče velikem številu. Moramo se kaj pogovoriti glede veselice, ki se bo vršila 28. aprila.. Pri tisti priliki se bo tudi videlo, katera bo tako srečna, da bo dobila namizno svetilko. Vse sosestre, ki ko imele listke v razprodaji, so prošene, da do takrat preostale prinesejo nazaj. In razume se, da so vse vabljene, da se veselice udeleže in tem pripomorejo . napredku društva. Poživljam tudi soses-tre, ki imajo prijateljice, katere še ne spadajo k JSKJ, da jih nagovorijo za pristop, da se be število članic stalno višalo. Ker odidem za Par mesecev na obisk v domovino, naznanjam sosestram, da me bo za čas moje odsotnosti nadomestovala seda- nja blagajnica Mary Walter. V vseh tajniških zadevah, naj se sestre izvolijo obračati nanjo. Priporočljivo pa je, da sestre p<5 možnosti plačujejo svoje ases-mente na sejah, ker sestra Mary Walter stanuje daleč, namreč na 22854 Nicholas Ave. Na uslugo tistim članicam, katerim je nemogoče priti na sejo, bo pa pobirala asesment na 24. in 25. od 6. do.8. ure zvečer pri sosestri Johani Pust, na 15408 Holmes Ave. Prosim sosestre, da vse to vpoštevajo, da ne pride do kakšnih sitnosti in neprilik. S sestrskim pozdravom, Anna Walter, tajnica dr. št. 103 JSKJ. Chicago, IH. Vse cenjene članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ se tem potom poziva, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vr- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 4 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 19®* j 0U Fate GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. f lar 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. n , 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P^efe 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicagf'‘,r Porotni odbor: flitio Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. bid j 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. L It 0 e članicami. r-J*v no,se šila v četrtek 18. aprila v navadnih prostorih. Seja se prične točno ob osmi uri zvečer. Za sklepati imamo o več važnih zadevah, in čim več na bo navzočih, tem več dobrega se lahko ukrene v prid društva in naše J. S. K. Jednote. Sestrski pozdrav vsemu članstvu naše Jednote, članicam društva Zvezda pa kličem: na svidenje 18. aprila! Agnes Jurečič, tajnica. fcted v m a.ss Murray, Utah. Članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 51 JSKJ naznanjam, da je. preminila naša društvena članica Mara Le-manich. Umrla je 3. aprila, stara 52 let, v Kelloggu, Idaho, K društvu je pristopila leta 1909. Bolehala je nad pet let za jetiko. Doma je bila iz sela Kolokovica pri Gospiču na Hr-vatskem. Tukaj zapušča žalujočega soproga Dimitrija Lema-nicha, štiri sine in eno hčerko. Pokopana je bila v Kelloggu, Idaho, po katoliških obredih. — Naj ji bo lahka ameriška gruda! Joseph Kastelic, tajnik dr. št. 51 JSKJ. Cleveland, O. Na zapadni strani našega mesta je dne 13. aprila po tritedenski bolezni plučnici za vedno zatisnil oči dobro poznani rojak in sobrat Pavel Korenčan. Spadal je k društvu JSKJ in SNPJ. Bil je dober oče svoji družini in vesten član naše Jednote. — Naj v miru počiva, žalujočim pa iskreno sožalje! Rosie Stepic. Meadow Lands, Pa. Iz naše naselbine se le malokdo oglasi v javnosti torej hočem jaz napisati par vrstic, in upam, da jim urednik prizanese z uredniškim košem. Kar se ’ 'j < ■ dela tiče Je v tem kraju bolj slabo. Delamo le po par dni na tedon in še takrat se slabo zasluži. Seveda, ker so nam grintovci pot prekrižali. Spo mlad sc je oglasila precej zgodaj in sadno drevje je večinoma že v cvetju. Ker imamo dovolj časa, pa pridno po vrtovih delamo. Naj pri tej priliki omenim, da sem nedavno v nekem listu čital dopis, v katerem se poroča, da so, vsi klubi v Meadow Landsu šli rakovo p%ot. To gotovo ne velja za naš dramski klub Triglav, ki stoji trdnejše kot poprej. Resnica je? da ga je stavka nekoliko zadržala, zdaj pa si je zopet opomogel. Na seji dramskega kluba Triglav, ki fce je vršila 8. aprila, je bilo sklenjeno, da so za tri mesece prosti pristopnine vsi novopristopli člani in članice. Zato poživljam tukajšne rojake in rojakinje, . 'de.s da se nam pridružijo, in sjjiid r vabim, da pridejo v P'jictp sobrata And. Martinčiča' do 24. aprila ob sedmi čer. čim več nas bo, te®1 napredek bo zagotovljen dramskemu klubu Trigl*vLr rej, na svidenje 24. apr'lty (' čer! Andrej %h, f član dr. št. 75'L — L? Brooklyfl'fctani Na seji pevkega in <^ly ^ čnega društva “Danica” |ty. sklenjeno, da priredimo In es veselico v soboto 25. maj^h cer v Slovenskem Dom11 revjS( rican Slovenian Aud^ise a 253 Irving Ave. Začet^le ^ uri zvečer. Vstopnina e5! ^ Vstopnice se tudi lahk®«^ samo 50 •centtW jh^ ^ ljalo se bo za dobitke $3. S fino pečenko bo ^ skrbi j eno. Tem potem so vsi P • • 1 |i 1 vabljeni da se udeleži,)0 veselice, kitjti zabave >e te, dovolj. Illy j Na veselo svidenje 26'i|le t) aCci >er K * De oj “Odbor.” Louise h Si* Brookb Na seji veseličnega skupnih kegljaških k'11 “Whoopee Girls Športi^ “American - Slovenian mi rar( N0( $ v Club” in “Ridgewood j ifl b1! Nent 4SH Fl ftiai »try can Bowling Club” .je U1fr*can njeno, da priredimo “fr■ B zabavo, v soboto 11. m^j^evc venskem Domu — ^ o*?artt Slovenian Auditorium) 'f e ot ing Avenue, in sicer 1 dvorani. Začetek ob & čer. Vstopnina Pr0fL|) Kegljalo se bo za dob* jL tag] $5 in $3. Igrala bo fjCed godba - harmonika. čenko bo tudi preskrbel Na to prvo zabavo klubov so vsi prijazno 1 Veselični odbor\i ,, Louis*-’-e B PhilliP* člane društva Blejaj št. 191 JSKJ obvezat* podpisana prevzela 1 Jed tajništvo. Prosim, & j gold vočasno plačujejo asesmente in da se V° vsi udeležijo prihodnji se bo vršila 5. maja v ^ Franka Matko. Vse, ^f1- ■j tajništva našega druS»' j0v pošilja name. — PozdJ^fCotij, članstvu! Katarin* .jF1 ‘'elg tajnica dr. št. * p on Gill’c.r'f the, Nedavno sem prejel1 jc ga urada pismo, da član društva št. 20 Ji eetl pri nekem opravilu, k0 a^r>( bolniški listi. To da 6eth na glavni urad neki 1 at (Dalje na 5. st^T'Olls Epa Supplement Edited by Anthony L. Garba r. Current Thought. I SPORT FUND IS “APPETIZER” lUur organization in the past has been most successful as pternal organization even though it did not contribute in m, [ ,Ee degree towards the establishment of forms of recrea-T trough a gradual process of evolution, our organization jg&fe fcrence to the future has become more complicated than Our prudent parents for the preservation of Slovene °.ns and ideals, have attempted to devise measures which lrnPel American-Slovene youth to spend incessant efforts u.Jc°mmon \ -^ develop an interest for our organization was the arrange- The primary measure made to stimulate liti Ukl 0. i^mon benefit. dev< ft of a “Sport Fund.” This method proves to be a very (*ent manner by which to win the youth—to give them a aPpetite” for our organization. Greater things can be of y°uth who have an “appetite,” a love or spontaneous hninlreJor an organization than if the heart is not in the least ( rp6 *°y generosity and a helping hand, air c- 1(5 entire membership has been subsidized to appropriate Import Fund, and there is no reason why with adequate funds ilovs* attitude of high expectancy the organization should not 5e * \ fruit by it :v s' čl*®* Irr, 0 J K CONTRIBUTORS Many articles we find |t J‘s though in all prob-L „ ey were hammered to ——iclfT0 contributors whose are refused publication pri-., n°t become to grievously '•ičal 6 VV’^ a malady of dis-ni «Cfi!!nent- A practical rete®1! . .ay *)e suggested which [en CS‘St tlle affbcted in the Sf‘ rej %h f -i t ^ Is' n£ to suitably ex- jter’o^6- ^’rst state of the klyP'fetant ldea on his aubjoct-in 4v revision of words ac ca”’ Ity !r*p^es his or her essay linkin' ’l'tting to much veneer mai§ghST^ iR as bad as not om«1 evk, 1S correct for writers Uid't0 se and revise and then ^Sain, but it should be * h considerable discre-e art of conforming to should be.ob.-eping a sharp outlook Curacy PERSONS BORN BETWEEN APRIL 19. AND MAY 10. K-ete* na ct ahPkiu^! snt^fed, k style kc W' 6 bo t1 vsl ežij° r -- of expression c°nstruction of sen- e’ all the rest of it *wBl he worst features in alady of « ""I* tendency r bought use 25. lie h revision however to use an un & word to convey a jokiy ieg^ , h K10 lorti^ niiU1 ood r^lst understand that it fcr»t t° write and be rrstood. A PirfRT0N’s ARTI m-,, TEETH y not U I/ *>tr be generally Father of his 11 fth*t the "'as one of the first ’ ie ^’F'caji« + mo<^- Bytu°,wear artificial 1 inai1 ftevoiutt T the War of _ (A1* Parten ad ended he ■ ,m)^e oi.f4.C°mpany with most il r v 11 him which nature had iicei 'um. a„ • i * 11 ,r> aiiri , mgemous phy- ° 1 o^c Und en^s^ °f New York ffJX*'«* the then un ( i., freed re‘Oquipment, an( These persons enter life un der the influence of Taurus (Venus), a strong, earthy sign which indicates for them splen did attributes that can scarcely ail of success. Self-reliance, courage, and intuition make them capable of becoming successful leaders in finance and politics. They have a superabundant buoyancy of spirit that spells success. Many aankers are found under this ign. The Taurus-born win many friends; socially they are very adaptable. They are seldom talkative and not overly imaginative. They appreciate the good things of life, and gener ally succeed in securing them. They have a great love for home. Taurus people inherit an excellent physique and a vigor that promises youth and freshness to the very end of life, which should come to them late as a rule, though they are warned by the stars to exercise caution in overexercise, rapic walking or violence in any di rection which makes abnorma demand upon the heart. The stars bequeath them the realization of all reasonable wishes, particularly in business transactions. They are advisee to give preference to May anc July as the most favorable months for successful accom plishment of their desires. Fri day is the most propitious day of the week for them. o-------------- Sport Sense AN AWAKENING It is high time that we have some conclusions on the baseball topic. Everyone seems to nave a great many suggestions without foundation. The baseball season is almost upon us and no steps whatever have been made for the organization of a J. S. K. J. baseball league. The “Pittsburgher” lodge No. 196, has formulated plans for team and thus far is the only team in the Eastern section of the country. Are the rest of the lodges merely going to sit back and read about the success or failure of one or two teams instead of joining in the action. Since no one has had the gumption to start the ball roll ing I intend to start it. As Business Manager of the ball club I wish to announce that the members of the Pittsburgher have consented to sponsor a baseball convention in Pittsburgh, Pa. All lodges interested, will kindly communicate with me for further details. jBare Facts. EXCHANGES NEED FOR NEW JOKES bo g filial teeth^h a se^ These are now, J °ffer U dental curiosity, ax ° . vfhe v. Hn additional proof iaZf frent f Sm of °ur first °7 cl thsit' pr ^ *s a matter of ouise ” e fs th. ose General teeth for Washington many >hllI‘P* jr coil,’ f°. lar as we know, Blejce teen! of them. and • 6re carved from :ela ( fced J'Jeted wired, and Plate. >eti to . Solti a, ^ornewhat ponder- m ^ jo %, i . Three large se 1)0 JPicuouqi, Particular figure hod»Je l^outkln the roof of • ,r p'ip,i . n, ail(j diff; Vsc, *■ Th druSt'ia ,0wh must have u ty. if not an- il -'»erre TQTe an uPPer Pozd^'il c°nnect.S, : and the two *ri»» lblativelt "nd held in P°- •• št- C ^ eaoi • - .sSs,de- 8 a ,one spiral GilKj Washington prej«'1 i*»Cen i"e “1 well: a d. if, ^ Seatte“ted the !OJS^l>th a ‘ed condition of ilu, k°Jt aPPen t0 1 ate- !f you ;0 da ^^ of JP to Baltimore, neki l.ren at ashinjrton ma» ;kl il tti at °ne nf 7rngton may stf»® [ l°ns the dental in- This world of ours is full of prophets who are constantly crying out the present demand of the hour. They tell us we need a new government, world peace, new styles in dress etc. What we really need and which has not been mentioned in the list is a new joke. A person tires of the old ones. Day after day we find old jokes in fresh print. If we don’t read worn pleasantries about the newly weds it is the Scotchman, and if not the Scotchman it is about the negro or the Irishman. Our fathers laughed patiently at them and it seems that we are following their procedure. It must be a force of habit by now for most of us are doing nothing to remedy the situation. Therefore in interest of humanity in general we plead for jokes by which we can cry from spontaneous laughter and not cry because of the staleness of the joke. Perhaps we have some great humorists and jesters in our organization who would be willing to offer us their witticisms — who knows. Louis Kompare Jr., 5632 Dawson St., Pittsburgh, Pennslyvania. --------o------ RIDDANCE OF OLD MAIDS It was at one time customary for the girls of Siam who at an uncertain age failed to find a lusband to become “daughters of the King.” The King undertook to look after adopted daughters to the extent of providing each with a husband. The royal method was quite simple. Any prisoner in Siamese penitentiary could secure pardon and liberty by marrying one of the old maids. As might be expected, old maids were at a premium among long term men. Whether or not they were already married made no difference, as men of Siam at that time were not restricted to a single wife. No provision was made for disapproval or disinclination on the part of the lady — the king gave his royal word that she should ha\>e a husband, and that settled it. This would be an ideal method by which to get rid of our prisoners and also old maids, it would prove very advisable for Congress to pass some such measure. TOWNS WITH STRANGE NAMES If a person takes a squint at a railroad folder with its list of stations he would be surprised to learn of the number of names that are repeated and others that are odd. Of course, their oddity is what really excites a surprise. One may discover that there are about twelve Bostons, twenty Charlestons, twenty-five Daytons, thirty Washingtons, twenty-eight Williamsburgs. Among the curiosities are towns as Tip Top, Choccolocco, Oshkosh, Squedunk, Chin Lee and others. STINK BOMB HURLED AT NEGRESS ENTERTAINING JUGOSLAVS Josephine Baker, American Negro revue dancer, received the warmest reception of her career at Zagreb recently when • a member of the audience threw : a stink bomb at her. A temporary panic ensued that ended with intervention of police. Origin of b. v. d’s. The letters B. V. I), are the trademark of the B. V. D. Company, Inc., of New York City, manufacturers of a certain type of athletic underwear for men. Hence the application of the letters to athletic underwear in general. The firm of Bradley, Voorkees and Day for many years used the initials of the members of the firm as a trade-mark on goods made for them by Erlanger Brothers. Later Erlanger Brothers, the predecessors of the B. V. I). Company, obtained the trademark by purchase. Although b. v. d’s is now widely used as a generic term for athletic underwear, it is a registered trade mark and cannot be legally used to describe commercially any product not manufactured or distributed by the B. V. D. Company. Sing Sing. Sing Sing is a famous New York State prison, located at Ossing, a town on the Hudson River, about thirty miles north of New York City. The town itself was originally also called Sing Sing, supposedly from the Sing Sing or Sint-sink band of Indians who once lived in that vicinity. In 1901 the name of the town was officially changed to Ossining, the old name having become objectionable to the inhabitants because of its popular association with the penitentiary. Ossining is merely another form of Sing Sing, both words being corruptions of the Delaware Indian word assinesink. literally meaning “at the small stone.” Early writers spelled the name of this band of Indians variously Sint-sings, Sin-sincks, Sinsincqs and Sint-snicks. There is nothing to support the popular story that Sing Sing was named after a friendly Indian whom the whites called Sing Sing. In a footnote in Wolfert’s Roost, which was first published in 1855, Washington Irving makes the following facetious comment on the origin of the name Sing Sing: “A corruption of the old Indian name O-sin-sing Some have rendered it, O-sin-song, or O-sing-song, in token of its being a great market town, where anything may be had for a mere song. Its present melodious alteration to Sing-Sing is said to have been made in compliment to a Yankee singing-master who taught the inhabitants the art of singing through thb nose.” Republicans and the G. 0. P. The letters G. 0. P. are the abbreviation of Grand Old Party, an affectionate name applied by its members to the party of Lincoln. The Democrats took it up at first in derision. Just how or when the name originated is not known for certain It is believed, however, that it was suggested by Grand Old Man, a name almost universally applied to William Ewart Gladstone, the British statesman. G. 0. P. came into general use in the United States about two dpcades after the Civil War, when the Grand Old Man of England was at the acme of his fame. It is now freely applied to the Republican Party by persons of all affiliations without any regard to the literal significance of the letters. Why a ship is a she. It has always been customary to personify certain inanimate objects and attribute to them characteristics peculiar to1 living creatures. Thus things without life are often spoken PLAY BALL The Comrades Lodge No. 193 of Waukegan, 111., has recently organized an indoor baseball team. Joe Petrovčič has been elected as manager, while Victor Divjak was selected as captain. The team will play twice a week in the city league, and 1 want to say that the Comrades will get plenty of competition. However, this is not all. The Comrades will organize a baseball team in the near future, and we don’t mean perhaps. Things may be going a little tough this year, due to the infancy of the lodge, but the members have confidence a la galore, or words to that effect. You will hear more about the Comrades in the near future, if not sooner. John Petrovčič Treasurer Comrades No. 193, S. S. C. U. --------o-------- LIBRARY NEWS CLEVELAND, 0. SPRING HAS COME The sunbeams lost for half a year, Slant through my pane their morning rays; »’or dry northwesters cold anc clear, The east blows in its thin blue haze. And first the snowdrop’s bells * c are seen, Then, close against the shelter- j ing wall, The tulip’s horn of dusky green, The peony’s dark unfolding ball. The golden-chaliced crocus burns; The long narcissus-blades appear; The corn-beaked hyacinth returns To light her blue-flamed chandelier. I The elms have robed their slender spray With full-blown flower and| embryo leaf; Wide o’er the clasping arch of day Soars like a cloud their hoary chief. When wake the violets, Winter dies; When sprouts the elm-buds, Spring is near; When lilacs blossom, Summer cries, “Bud, little roses! Spring is here!” Oliver Wendell Holmes. of as having sex. Some objects are regarded as masculine. He, him and his are applied to the sun, to winter, to death etc. Others are regarded as feminine, especially those things which are dear to us. The earth as Mother Earth is regarded as the common maternal parent of all life. Likewise, seamen invariably speak of their ship in the feminine gender. To a sailor a vessel is al- ■ ways she or her. This is be- 1 cause the seafaring man de-! pends upon the ship and it is ' dear to him. It is natural that ■ he should compare it with wo- ■ man, man’s dearest and most > cherished friend, from whom 2 he is often long sepai'ated by the nature of his employment. s In most of the older languages - inanimate objects are regarded - as having either masculine or i feminine gender. Almost in- - variably the feminine gender is s attributed to boats and ships ujas well as vehicles of all kinds. Phutiology BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES A Mean Disposition. Blinks: “I think the driver in that car ahead must be a teacher I had when I was at I school.” Jinks: “What makes you think that?” Blinks: “Well, she was just as stubborn about letting me pass.” No Time “You’ve lost your gold watch?” “Take a minute to tell me | about it.” “Can’t now, haven’t any time.” Testing It The barber had evidently been out late the night before, for his hand was shaky and he cut his patron’s cheek for- or five times. After each offense he said, as he sponged off the blood: “Oh, dear me, how careless!” and let it go at that. The patron said nothing, but when the shave was over, he went to the water cooler and filled his mouth with water. Then, with tightly compressed I lips, he shook his head from side to side, and tossed it up and down. “What’s the matter? Tooth-nche ?” asked the barber. “Oh, no,” replied the customer “justed wanted to see if my face would still hold water. Useful Visitor: “What became of the life saver who won so many medals for his daring work?” Beach Menegar: “Oh, he lad them all melted and made nto an anchor for his yacht. Just Fancy! Mistress (severely): “Sarah! [ found my blue dress in your trunk.” Sarah: “Just fancy, mum! And it was only the other day you thought you lost it.” Has Right to Kick. “There’s the dirty scoundrel that cheated me of a fortune.” “How was that, my poor man ?” “He wouldn’t let me marry his daughter.” “SPRING” Essay by .Supreme Examiner lilt. F. J. ARCH The past winter was, perhaps, the most severe winter we have had in many years. With it was Experienced a rather wide spread and severe epidemic of influenza and pneumonia. Many who have had the above diseases have not fully recovered from its effects and find themselves still under par, physically. About this time of the year we have another epidemic, not as severe as we had during the past winter, but which strikes most of us. We get an aching tired, listless feeling and the diagnosis is as everyone knows, Spring Fever. Our grandmothers would mix up all kinds of mixtures which were supposed to thin the blood, etc., and | bring about a return of physical strength and mental alertness. In most of us, however, the condition is the result of the difference in our diet and living condition during the winter months. We are more confined during the winter and oui diets as a rule lack the necessary ingredients, which we can get during the spring and summer months. By proper examination only, can some of our impairments, such as, bad teeth, tonsils, sinuses, etc., be found and these together with the balmy weather of these months, are very often the cause of the spring sickness. Especially careful should be the people who have had the “Flu,” as very often they are more susceptible to respiratory infections the following winter and many cases of rheumatism and later heart affections follow unless any foci of infection which they might have be cleared up dur ing the summer months Very few of us really need any medicine for this spring fever. What we actually need is plenty of sunshine, exercise outdoors, increased each day, a change of diet from the usual winter foods to fresh vegetables and fruits and especially plenty of water, fresh air both sleep. These things will do more to bring back the old physical and mental pep than any medicine that can be prescribed. Practice regularity and moderation in all things, eat more vegetables and fruit, drink lots of water and milk, get as much sunshine and fresh air as possible and the body resistance will soon be back to normal EVELETH PLAY MEETS SUCCESS The Slovene Ladies of Eve-loth, Minnesota presented a play entitled “Dva Potepuha” (Two Wanderlusts) at the city auditorium last Sunday. The cast performed exceptionally well and received a generous share of applause from the audience. Sounds of loud laughter and mournful weeping came from the twin’s room above, so father went up to investigate. One twin was sitting on the bed laughing uproariously, while the other sat in the middle of the floor mournfully weeping. “What’s the matter?” he said. “Nothing,” said the laughing twin, “only nurse washed him twice and didn’t wash me at all.” JUGOSLAV GIRL BANDIT MARRIES Miss Stoja Markovich, of Cettinje, Jugoslavia, a 19 year old bandit, has decided that marriage pays better than banditry. Miss Markovich, known as the “Balkans’ Beauty Bandit,” has abandoned highway hold-ups for the pay envelope of an unnamed Soviet commissar. She applied to the parish priest of Podgoritza for a birth certificate enabling her to contract marriage. Merely transferring to another branch of the bandit business. “Life” He: “I wonder bow long 1 Cpuld live without any brains?” She: ‘Time will, tell.” CANADIAN0 CROATIAN PAPER The first Croatian newspaper to supply the Croatians and Serbians with local and general news of Canada is the “Kanadski Glas” (Canadian Voice) published in Winnepeg, Canada. The editor is Mr. Peter Stankovič. It goes on press every Monday at the “National Press Limited.” We hope that this paper proves to be very successful in disseminating news to the Jugoslav people who have made Canada their land of promise. If you are realbj displeaed with the stahis of your lodge, improvement is what it r«~ Wires- ............. rf.a HISTORICAL AND POLITICAL EVOLUTION OF THE SLOVENES. From the beginning of the Middle Ages, all Southern Slavs were called Slovenes (Slavs); but as the Croatian and Serbian States arose, the old race-name fell more and more into disuse, giving place to the names of the new states. At the present day the Slovenes alone retain the common original name. The Slovenes were the first among the Southern Slavs who formed an organized state. This state, which was founded in the early Middle Ages, included the whole of Inner Austria south of the Danube, Sty-ria, Carinthia, Carniola, the Adriatic coast-lands, part of the Tyrol, Salzburg and Upper Austria. In the south west, their power extended as far as Ta-gliamento in Friuli, and beyond lake Balaton in the north east. It was not due to lack of political acumen that the Slovene state failed to survive side by side with the Croat and Serb states. Upon the Slovenes devolved the heavy task of warding off the formidable advance of Med-iaival Germanism. It was their misfortune that they had been forced to found their state in the very high-road of the nations, at the cross-roadss where meet the civilizations of the East and West. The Slovenes of the Middle Ages had two great forces ranged against them, one social, and one political, viz, the Church of Rome and the German Empire. As at every turning-point in their history, the Slovenes turned for help in their struggle to their brothers in the south, the Croats and Serbs, under Ljudevit Posavski, but they were nevertheless defeated. With the help of German colonists, the Austrian hereditary territories were Germanized. In 952, the German Emperor, Otto I. created the'Duchy of Carantania, in which all Slovene territories were united. Eventually the eastern march of the Babenberg princes detached itself from Old Carantania. Just as the Slovene Emperor Samo had in the past created an empire which included the Slovenes, the Chechs and the Elbe Slavs, even so the Bohemian king, Premysl Otto-kar sought to re-group the Northern and Southern Slavs in one nation. After the defeat of Ottokar in 1278, the creation of, Austria devolved upon the German dynasty of the Habsburgs. At first the House of Habsburg had dangerous rivals in the Counts of Celje (Cilli), whose ambitious glances were directed toward the Slav South and who aimed at a unification of all the Southern Slav lands under their own rule. The Slovene aristocracy existed until far into the Middle Ages. Until the 13th centux-y the Slovene language enjoyed a public and legal status. It was spoken at the court in Vienna no less than at the courts of the princes of Carantania. The former dukedom of Cax--antania remained to all intents and purposes intact under the Habsburgs: because Carinthia, Carniola, Styria, Gorica, Trieste and Istria formed a territorial group, which has remained unseparated until 1918; a unit both from the economic point of view and from the standpoint of historic rights. The great historic events of the Turkish wars, the reformation, and the peasant rising (end of the sixteenth century) bear witness to the solidarity of all Southern Slavdom. In the 18th century, under Joseph II (1780-1790) it seemed as if his efforts at Germaniza-tion would complete the work begun by Charlemagne, when salvation came from an unex-. J?ec|ed jywrter in the form of the French Revolution. It was France who reunited the Southern Slavs, who had been kept apart for so many centuries. By the peace of Schonbrunn, the Provinces II-lyriennes were created in 1809. With the clear vision of genius, Napoleon realized the economic unity of the Slovene and Croati territory, when he united Go-rica-Gradiska, Trieste and Istria, Dalmatia and part of Croatia in one administrative unit. The idea of annexing the Illyrian littoral to Italy was emphatically rejected by Napoleon. The Illyrian lands were to be the link between the east and the west. Napoleon I. was the first statesman who appreciated the Southern Slav problem at its true value. The Illyrian movement of the thirties of last century was a profoundly significant literary and political movement which aimed at uniting the Slovenes and Croats with the Serbs. One of the leaders of this movement was a Slovene, Stanko Vraz. One of the results of the Illyrian movement was the political agitation of 1848. The triple kingdom of Dalmatia-Croatia-Slavonia was to be federated with the Serbian Vojvodina as well as with the territories inhabited by the Slovenes (Article II., 6 of the resolution of the Croatian Sabor, 1848). In a petition addressed to the sovereign in April 1848, the Slovenes of Inner Austria demanded their reunion with their Croat and Serb brothers. The most important political idea of 1848 was undoubtedly the desire for a union of all Slovenes under one single national administration—''SloVen-' ia.” In the constitutional committee of the Kremsier Reichs-rat it was one of the leaders of the German Liberal party who advocated the creation of a Slovene national state. But all these plans were frustrated by th absolutist regime. In the beginning of the constitutional era Schmerling, by the constitution of February, 1861, rendered the position of the Slovenes more unfavorable than it had ever been before. The laws and regulations of 1867 meant, in practice, the political downfall of the Slovenes. Far from creating a Slovene Diet, the February constitution obliged the Slovenes to send their delegates to six different diets. Only in one of these, the Carniolian, could the Slovenes ever hope for a major itfy; in all the others they were condemned to remain in minority. Moreover the Slovene administrative territory was dis membered, Carinthia, Carniola and the Illyrian coastlands thenceforth forming completely distinct administrative districts. A certain historic justification may be claimed for the so-called Maribor (Marburg) program of 1865. The Slovene po litical leaders assembled in Maribor demanded the formation of a territorial group corresponding to the ancient Duchy of Carantania. The coastlands with Carinthia and Carniola were to be united to form a kingdom of Illyria, and have a joint diet with Styria. In all districts where different nationalities lived side by side, the national minority was to be equally protected. A year later saw the publishing of the pamphlet: “Slovenes, what do we want?” which clearly showed the Southern Slav idea, i. e. the idea of the union of the Slovenes with the Croats and Serbs. But at that time the shadow of the dualism—called “the 4>;rave of our life” by the Slovenes—had already fallen upon the empire. In 1868 the Slovene lands were the scene of a great popular movement. The Slovene political progx-am was formulated at great mass meet ings, called Tabori. A united Slovenia with a native administration, the recognition of Slovene as an official language, and a law which would protect national rights—these were the principal items in the political progx-am put forward at the Tabori. The December Constitution guaranteed certain political rights half-heartedly granted and was, as a matter of fact, an unparalleled piece /of political hypocrisy. As the Govern-government could not see its way to making Article XIX. a law, the right of national equality remained a dead letter. When it came to formulating the administx-ative regulations, these turned out to be merely weak-kneed compromises. Ex-px-essions, such as “in so far as may be feasible” (nach Tun-lichkeit) were inserted purposely to affox’d full scope to the discx-etion of the officials. Thp supremacy of the German and Italian languages had to be contested step by step in school and in the courts. The advantages which the Slovenes obtained in some small measure under Taaffe, were entirely lost under his successors, under the irresistible pressure of Panger-manism. More and more did the government enter upon the fatal downward path which was to lead it to a complete bankruptcy of every conception of law and right and to the social and political downfall of the monarchy. (To be continued) THE GARDEN OF A ROMAN NOBLEMAN tinted blush in the western sky has long since donned the purple robes of night and the reigning stillness but emphasizes the close of day. With forcible assurance the Roman’s idea of beauty asserts itself, giving full credence to the fact that the time and place are fit for the mythical gambols of the gods. Its quite solitude, bx-oken ever and anon by the twittering of insects and the gentle hum of ever circling bees, frees the mind of all ties binding it to mere earthly existence. Secure in the realm of its seclusion it tends to confirm one in ;he realization that it is the most perfect conception of a heaven on earth. Valentine Ox-ehek Jr. of The ancient gardens of Rome’s elijte wex-e accomplished masterpieces of architectural art. Viewed from among the marble balusti’ades that, supporting the upper tiers, topped the spacious portico, one would be led to marvel at the grand display of scenic splendor that unravelled itself before one’s eyes. ‘ i- On a warm night with the beams of the moon softening the glimmex'ing twilight, one could x-eadily distinguish neatly designed plots, curiously intersected by whitened walks, which resplendent with phosphorescent brillancy shone bright and clear in the ever increasing darkness. From the far east, soothing breezes sway the massed' foliage of tropical gx-andeur, producing a symphony of sighing sounds, subtle in their magical enchantment. A haze of deep azure hue, pervades the charged atmosphere giving the distant mountains silhouetted against the sky, a vague unnatux-al blond ing arid presenting them shimmering in the bottomless depths of the heavens. In the midst of the deepening shadows pedestalled figures stand magnified against their darker background. In the center of the wall enclosed garden, among beds of perfume emitting flowers, nestles the cix-cular fountain of Orienta importation. Its crystal waters, lapping against its "sides, strikingly reflect the silvery moon. In this voluptuous setting the garden is overpowering and the senses enthralled anr lost in reverie in its fastidious fascination. One is only partly conscious of the sweet smell of pines, which is wafted drowsily toward him from the remote heights, and the rustling of the majestic trees as a gentle wine glides phantomlike through tapering branches. Entranced, the faculties of the mind filled with awe, watch the darkening landscape. A heavy and lowering cloud, rid ing the mystex-ious seas of heaven, passes before the, moon seemingly engulfing it, in its spacious embrace and cloak ing its diffusing rays in a man tie of darkness. The roseate THE CHANGING AGE When the village shoemaker a past generation stitched and hammered at his last, he xad the satisfaction of creating something which, to him at east, was a thing of beauty, oday the handicx-afts, the habit of creation and the love of artistx-y are for the most part ost, fallen victims in one short generation to the avalanche of speed which has overtaken us and swept us all along. America has gained much by his process of accelex'ation which has placed her in the forefront on the tx-eadmill of industry and keeps her moving faster and 6ver faster. But she has lost much of beauty and tranquillity which, in the days of our grandfathex-s, per-xaps compensated for the lack of motor cars, radios and the strident roar that marks our industry. Men from other lands who come to our shores in search of economic independence note the ack of “European traditions of aeauty, the accumulated in- heritance of ai'tistx-y.” The immigrant brings these stored up memories with him, hands accustomed to creation, with ears fx-equently attuned to music and eyes that see beauty in simple things. But if he is to ive in the industrial whirlwind xe must thrust all that aside and keep step with the speeding crowd. Fortunately this xeritage has not been complete-y lost. Fx’agments of it are reflected here and there—the Metropolitan Opera, the Museum, the gx-eat symphony or-chesti’as and other monuments to artistry contributed by men who came to America as immigrants with only their memories and traditions as a stock in trade. Each of the alien stocks in America has bi’ought its own unique contributioxx to our native cultui'e and we should strive to x-etain all that is Deautiful to enrich our all too aarren civilization. rrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern Apologies for your lodge’ inactivity does not pardon you for such negligence. Anticipating success for your lodge -without doing anything in that direction is like counting your chickens before they arc hatched. It is far nobler to attempt and fail than to fail 'without attempt Agitate a greater membership in your lodge and you arc marshalling success. A lodge is the means to the end of making new acquaint ances and making your old friends closer friends. If you fear to encounter the problem of getting new mem bers dp riot expect to secure any The activity of your lodge marks the quality of membership not the quantity. IZ URADA GL. TAJ,RA RAČUN MED DRU IN JEDNOTO MARC 1929 ODRASLI ODDELE* cxxxxxixrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxc: (Continued) Th monks, Peter Kozjak, and the rest of the aristocrats ixx the procession, had alx-eady reached the chux’ch. As lightning from a clear sky came echoing from the east and the west the well-known cry: “Allah! Allah!” and now someone in the crowd began to cry the terx-ible wox-d: “Tux-ks! Turks!” Fi’om the east the Turkish cavah’ymen came galloping through the village of Bojanji Vrh and thence upon the plain dii’ectly toward the multitude of the people, and from the cloister in the north another Tux-kish army came rushing toward the people upon the plain. The unfortunate people were seized with fear. The Turks came upon them in such a sudden manner as the eagle swoops upon a flock of young fowls, to kill some of them and to disperse the rest. The cry now began echoing to heaven and the people began running in all directions. The majority of them found their refuge in the chux’ch and in the cemetery behind the walls! some escaped into the near-by woods; and some wex-e so confused mentally that they were running hither and thither without knowing whex-e they were goixxg. However, many were ridden over and slaughtered by the Turks upon the plain. The old people say that the slaughter was raging in such ferocious character that the blood was run-ning about the plain as the water runs in the channel of a river, and that the Turkish horses were wading in the Christian blood ankle-deep. The chui'ch and the cemetei’y, which was sui’-rounded by quite high walls, was full of refugees who came there to seek their safety. The monks, the old people, and the children went into the hurch, but other men met in the cemetery behind the walls and determined to fight till the last breath. Evex-y man now seized whatever he could get hold of, whether a wooden or an iron tool, and used it as his weapon. Some were picking rocks about the cemetex-y; some were breaking stones fx-om the walls and throwing them constantly upon the approaching enemies, who were chasing the slower fugitives. The people in the church were heard pi’aying loudly and aeseeching the Holy Mary to intercede with God to save them ]:rom the terrible enemy. The gray-haii'ed monks wex-e kneeling aefore the altar in the church and saying their prayers, and were joined in their px-ayers by the multitude of religious people, who prayed with them in a loud tone of voice. The savage Turks upon the plains were running hither and xither. Some wei'e busy driving with them the hound Chris-ian captives and the others were concentrating their forces and preparing themselves for an attack upon the Christians. Surely the poor Slovene people must have been sorrow-stricken as they saw their homes, where they were born and x'aised, feet on fire by the devil and now burning with full blaze. Most ikely many a Slovene became angi’y, and rightfully so, and continued holding his weapon with still firmer grip, wishing he might take vengeance upon the devil for so wrongful a deed. The Turks, organized into small companies, were now constantly attacking the Christiaxx camp. The peasants behind the walls began to defend themselves bx-avely and heroically. They did not defend only themselves and their country, but they fought to px-eserve their religion as well. They well knew their fate should they give up their struggle, that is, they would immediately upon their surrender be Tuxidsh slaves. For this reason they defended themselves with their poor weapons and behind the poorly consti'ucted walls, against a too numei’ous and well-equipped enemy so bravely and so heroically that such bravery could hardly be found today among us, their grand-gi-and-children. Many a Turk fell, struck by a hard and heavy rock thrown upon him by the Christian from behind the walls; and many a Slovene fell also, stricken by an arrow fx-om a Turkish bow. The Turks were constantly advancing closer and closer. The x'ocks that wex-e pouring upon them as a hailstorm could not check their advance. When the sun was near the mountain in the west, the terrible devils had already reached the walls of the cemetex-y. Their number was constantly incx-easing. Now some of the bravest ones began climbing the walls and putting beams against them so that they might get into the cemetex-y. Hand to hand fighting was now raging most ferociously. The Turks outside the walls were using their curved swords in fighting the Chx-is-tians, and the peasants in the cemetery behind the walls were using different tools with which to fight the enemy. Some men behind the walls kept on pounding the Turks over the head with wooden poles; others were picking up boards broken off the church and thrashing the devils fx-om the walls; again, there was a tall and powerful youth who was pounding the Turks over the head with a heavy galvanized church candle-stick, and he thus caused death to many an unscrupulous enemy. There was only one man among those behind the walls who had had military training and who was equipped with war weapons. That man was John Macex-ol. He was the only nobleman that remained with the monks and peasants in the church. This man was instructing the peasants how to fight and was helping them very diligently wherever it was most necessary to do so. It was he who was constantly exhorting the exhausted peasants not to give up the struggle. He said to them: “Night will soon be hex*e and we shall then have a rest.” On the north, near the walls, there was the lime tree. On the trunk of this tree a picture of the Holy Mary had been hanging for a long time, and in the hollow tree behind this picture hornets had their nest. A daring janisarry, thinking that from the tree great damage could be done to the besieged Slovenes in the cemetery, got upon the tree among its branches and began to shoot at the peasants in the cemetery behind the walls. His . shots, indeed, struck many a warrior behind the walls. He was soon followed by his comrades, who came upon the tree to assist him. (To be coutiuued) .. - Št. dr. 1 2 3 4 5 6 9 11 12 13 14 15 16 18 20 21 22 25 26 27 28 29 30 31 32 33 35 36 37 39 40 41 42 43 44 45 47 49 50 51 52 53 54 55 57 58 60 61 64 66 68 69 70 71 72 75 76 77 78 79 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 92 94 99 .101 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 114 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 $ Dohodki. 923.69 711.49 157.79 149.38 279.46 640.80 561.42 174.94 289.37 107.13 54.70 337.99 289.29 497.85 466.14 395.98 247.03 546.18 730.09 153.59 93.29 262.56 663.73 336.78 73.88 301.11 235.35 836.83 506.88 418.81 99.56 293.57 146.93 410.02 592.22 154.16 280.32 161.66 39.00 51.35 332.38 101.45 222.95 291.42 203.76 110.38 211.01 43.97 436.07 146.06 90.61 410.57 565.69 56.50 194.25 113.27 214.38 210.42 35.55 91.22 215.99 76.07 265.69 258.19 114.76 ■ 141.98 223.57 203.37 63.94 174.80 393.77 194.10 164.48 286.99 141.73 308.13 181.26 81.93 230.55 148.80 177.55 121.58 118.55 427.79 145.06 61.61 106.67 56.84 335.22 48.70 368.69 91.50 106.55 126.75 90.76 47.66 259.51 205.59 59.84 132.11 197.64 96.78 120.26 67.66 283.32 109.62 80.06 (Dalje na 5. 40 41 42 43 44 45 46 47 48 19 >0 ACi AčUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO (Nadaljevanje iz 4. strani) 184.28 114.31 >Rtl4 ►TO 29 42 ELE* 43 14 'o 91.24 335.10 144.00 75.52 68.84 71.21 290.67 167.30 68.46 100.88 18.99 221.63 40.05 62.17 53.86 137.29 93.14 100.32 25.97 207.11 41.16 75.71 97.52 94.40 81.34 82.01 65.45 44.95 279.39' 71.62 86.28 62.67 202.85 43.26 59.96 108.99 33.36 100.15 79.73 97.63 64.80 75.43 42.72 41.24 32.20 116.45 74.94 59.18 54.13 55.04 33.81 60.55 43.12 36.13 40.01 445.10 69.02 Za f , 5l-32 r febrUar 262.16 34.50 47.00 28.00 116.00 69.00 75.00 253.33 39.00 46.00 15.00 296.00 42.00 94.00 7.00 84.00 15.00 69.00 49.00 49.00 16.00 15.00 872.00 28.00 102.00 7.00 130.00 29.00 128.00 52.00 81.00 22.00 96.00 26.00 14.00 19.00 26.00 84.00 510.00 .&5.00 791.00 D 4 378.68 68.41 94.60 65.79 55.46 113.40 39.24 ^2>621.90 $28,539.85 M? med društvi JEDNOTO. MUnAKtM 192‘J dp- I?£KI ODDKLKK l dohodki. Izdatki > * 28.95 5 33.15 J 3.75 4.05 4.05 17.85 5.85 7.05 9.45 9.60 6.30 14.10 12.00 20.25 13.50 4.95 19.50 35.40 3.00 1.80 18.60 18.30 9.45 1.20 15.75 8.70 27.00 11.40 9.60 5.10 9.90 4.80 14.85 27.30 47 49 2.85 11.10 DOPISI 50 1.05 (Nadaljevanje iz druge strani) 52 1.65 53 12.30 društva. % 54 2.10 Ako je dotični rojak, ki je 55 8.25 omenjeno poročal na glavni 57 9.30 urad, res član našega društva, bi 58 6.45 ga prosil, da glede takih zadev 60 4.65 obvesti najprej prizadeto društ- 61 10.95 vo. Saj je vendar vsakega člana 64 .45 BRATSKA DOLŽNOST, ako ve, 66 25.20 da se to ali oni bolnik ni ravnal 68 6.75 po pravilih, da pove to na seji, 69 2.20 kadar so predložene nakaznice, 70 9.30 da jih društvo odobri ali zavrne. 71 14.25 Zakaj se take zadeve spravljajo 72 .90 na dan šele, ko je član že prejel 75 7.35 podporo? 76 2.70 Tako postopanje napravlja 77 7.20 vtis sumnje, kot da bi bili društ- 78 8.55 veni uradniki sporazumljeni z 79 1.05 bolniki, oziroma morebitnimi 81 4.80 simulanti, da zameže na eno oko 82 1.35 in jim odobre podporo, ti si- 83 2.25 mulanti pa da nam plačajo zato 84 6.45 neko podkupnino, pa imamo vsi 85 8.10 dobiček. Tega se v dotični ob- 86 4.35 tožbi na glavni urad menda ni 87 4.95 trdilo, kljub temu pa take obtož- 88 3.15 be lahko vzbujajo te vrste 89 7.65 sumnje. 90 Prijatelj, ki se je poslužil na- 92 9.30 pram društvu take obtožbe, ka- 94 21.60 kor tudi vsi ostali člani našega 99 9.60 društva, naj si zapomnijo, da 101 5.10 dokler ni pritožba ali obtožba 103 4.20 vložena pri društvu, kot prvi 104 4.35 instanci, se ne more nič ukreniti. 105 4.05 Ako pa je obtožba predložena 106 7.35 društvu, pa društveni uradniki 107 .90 ne bodo hoteli v zadevi nič 108 9.45 ukreniti, potem se bom šele ozi- 109 3.00 ral na taka pisma. Prosim čla- 110 9.00 ne, da čitajo PRAVILA, kjer 111 8.40 bodo pronašli kam se je treba 112 1.95 najprej obrniti, posebno tistim. 114 13.05 ki imajo kakšno pritožbo ali ob 116 10.05 tožbo. Kdor še nima novih pra- 117 3.15 vil, naj se zglasi zanje osebno 118 3.30 ali pismeno. Dobi jih na seji ali 119 3.45 pa pri meni na domu. 120 9.60 člane, ki so na potnih listih, 121 3.00 opozarjam, da je bilo $1.00 na- 122 13.50 klade za tiste, ki so zavarovani 123 4.50 za dva dolarja dnevne bolniške 124 4.20 podpore. Katerim so potekli 125 1.35 potni listi, naj jih obnovijo in 126 5.25 pri tem vse obveznosti poravna- 127 1.65 ■ jo, da ,v slučaju , nereče, ne bo 128 3.75 zmešnjav in neprilik. — Z brat- 129 9.00 skim pozdravom, 130 4.65 Joseph Novak, 131 2.25 tajnik dr. sv. Jožefa št. 20 JSKJ. 132 133 5.55 Chicago, III. 134 5.85 V glasilu “Nova Doba” z dne 135 3.75 3. aprila je priobčeno poročilo 136 4.20 državnega veščaka države 137 Minnesote, katero je zelo zani- 138 4.80 mivo in vredno, da ga prečita 139 .90 članstvo, posebno pa še delegati 140 4.20 zadnje konvencije naše jednote. 141 1.05 Pisec teh vrstic je na zadnji 142 konvenciji priporočal uspešno 143 3.60 zdravilo zoper vedno ponavljajo- 144 4.35 či se deficit v bolniškem skladu, 145 3.15 toda stvar je propadla, največ 146 1.20 .po zaslugi ljudi, ki so bili vse 147 1.95 prej, kot pa iskfeni organizaciji, 148 2.40 tisti, ki smo pošteno delali in 149 13.05 mislili, smo pa ostali v manjšini. 150 4.50 Ali, če ravno smo bili v manjši- 151 .90 ni, smo bili vendar bolj v pra- 152 3.30 vem kot večina, ako hočemo vr- 153 .15 jeti poročilu državnega veščaka. 154 5.85 Državni veščak R. M. Meyer 155 1.95 pravi med drugim tudi to t Or- 156 .30 ganizacija je šla skozi preiskuš- 157 .60 njo težke izgube v bolniškem 158 1.95 skladu, posebno v $2 razredu, 159 4.05 katero izgubo je bilo potrebne 160 3.75 pokriti z več izrednimi asesmen- 161 1.05 ti. Mnenje vašega “examiner- 162 6.30 ja,” (veščaka) po paznem pl-e- 163 .45 glbdu tega sklada, je, pripiso- 164 .45 vati faktu, ker nima organiza- 165 3.15 cija nobene .starostne meje 166 5.85 167 2.55 189 .30 168 4.20 190 2.40 169 1.35 191 1.05 170 2.10 192 .15 171 7.80 197 .60 172 5.25 198. -75 173 1.20 199 1.35 174 200 11.50 175 1.10 za februar 176 • 4.50 29 21.60 178 ' .60 70 10.35 t 179 1.35 135 3.75 180 1.65 142 3.15 181 .60 151 .90 182 5.25 180 1.65 183 1.50 185 1.95 $1,039.20 187 2,55 Joseph Fishier. mi Turki, in da ni nič čudnega, če niso mogli razviti tako visoke kulture, kot zapadni in bolj severni narodi, katerih niso dolga stoletja nadlegovale roparske turške tolpe. Sobratu Movernu gre vsa čast za trud, ki ga je imel s prevodom te lepe povesti, in po mojem mnenju bi bilo tudi pravilno, da bi mu JSKJ za to dala kakšno odškodnino. Lepo bi bilo tudi od drugih članov JSKJ, kateri popolnoma obvladajo angleščino in slovenščino v besedi in pisavi, da bi za naše glasilo Novo Dobo preskrbeli prevod kakšne slovenske povesti. Dasi smo Slovenci majhen narod, imamo dobre prisatelje, in Američani radi čitajo kaj novega o malo jim znanih narodih. Ko je Mr. Adamič v Californiji prestavil Cankarjevo povest “Hlapec Jernej in njegova pravica,” sem eno teh knjižic izročil neki ameriški javni knjižnici, kjer je bila hvaležno sprejeta in mnogo čitana. Ne bi bilo napačno, če bi sobrat Movern tudi svoj angleški prevod Jurija Kozjaka izdal v knjižici, ter pridejal tudi slike pokrajin, kjer se je povest vršila. Matija Pogorelc. Collinwood, O. Vsak, ki misli kaj napisati, mora gotovo imeti nekakšno snov o kateri razpravlja. Največji križ pa je z večino nas, da smo kaj hitro pri kraju z vsako še tako obsežno razpravo, še dobro ne pričnemo, pa že ne vemo ne kod ne kam. Ustmeno debatirati nam še gre precej na gladko, posebno še je privaten sestanek in mala družba; če pa pridemo uradnim potom z večjo skupino skupaj, nam odpove še tisti mali dar govora. — Sapo lovimo, kot bi stali v največjem vrtincu viharja; srce bije, da nam hoče rebra polomiti, beseda zastane v grlu. — Pa je naših predpriprav, kako da bomo povedali, konec v največji polomiji. . . Da bi se zavedali, kako malenkostno je stvar, ki leži v naših srcih, bi nam šlo .veliko bolj gladko o društvenih problemih. Doma ne koristi nobeno jadikovanje; ravno tako malo koristi pestiti društvenega tajnika, da on povzroča izredne asesmente. Dolžiti glavne uradnike, da so oni vsega tega krivi, in končno obsodite celo organizacijo, češ, da ni vredna počenega groša, — katere del je on sam. Podobne modrosti slišijo tajniki krajevnih društev od članov, ki so prizadeti so izrednih dokladah. Namesto da bi se zavzeli za izboljšanje “paragrafov” svoje organizacije ob pravem času in na pravem mestu, raztresajo svojo nezadovoljnost tam, kjer nič ne hasne. Pri zadnjem pobiranju asesmenta se mi je ra-žugalo, da bom zatožen pri društvu ker pobiram že zopet po dolarju za dva dolarski sklad, kljub zvišanju 25c v omenjeni razred. No, če me bodo obsodili na prihodnji seji, da sem zrel za v “Špeh kamro,” bom pač moral iti na ričet, čeravno ne vem še nič o njem. Jaz bi želel, da bi prišli na prihodnjo sejo vsi, ki se jim godi krivica, kot si predstavljajo, da se jim raztolmači, da ni nobeden prej omenjenih kriv ponovnih doklad, pač pa pravila so bolna, kar se tiče dvadolarskega bolniškega sklada. Na zadnji konvenciji je sobr. gl. tajnik povdarjal, da ako bode toliko izplačil v omenjenim razredu še za v bodoče, kot jih je bilo minulega leta, ne zadostuje 40c poviška na drugi dolar, kar se je to resnično pokazalo, in se bo bržkone tudi nadaljevalo, ker sedajni sistem je gotovim članom neizčrpen studenec — vleči bolniško podporo. Kakor hitro pa raste vedno večji primanjkljaj ter se jih pritiska z dokladami, so ponavadi vedno prvi isti za znižat — ali celo organizacijo pustiti, ki so največ iz nje črpali . . . Tako se je zgodild s tridolar-skim razredom, in mogoče se zna kaj podobnega pripetiti dva-dolarskemu skladu, kar bi pomenilo za našo Jednoto velik korak nazaj. Zadnja konvencija je imela lepo priliko, da bi postavila bolniške sklade na zdravo podlago, toda večina ni imela pravih pojmov za v bodoče, da bi jemala vpoštev sedaj-no članstvo, ne pa ono, ki morebiti šele pride, pa smo jih storili vsem enake. Je že prav, da smo vsi enakopravni, ali tudi to ima svoje meje. Posebno kadar pride “$” vpoštev. Ko se je lestvica zvišala za bolniški sklad, se je nastavilo plot novim članom, ker dobijo pri drugih organizacijah ceneje, čeprav slabše pogoje. Na pogoje se pa ne ozirajo novi člani, pač pa le, koliko plača, to je prva in poslednja beseda: Za sedajne člane pa ni drugega kot godrnjanje in mlačnost do jednote. Vsak naj izrazi svoje mnenje o tem vprašanju kaj misli, toda ne za pečjo, niti tajnikom na domu, pač pa na sejah. Tam je mogoče uspešno rešiti in izboljšati sedajna pravila, čeravno so komaj luč sveta zagledala. Glasilo imamo, da ga čitamo, da vanj pišemo, ter se potom istega dogovorimo kaj bi bilo najbolje. še najlepše pa bi bilo, da bi vsi oni, ki so pripomogli zavleči voz bolniškega sklada na zadnji konvenciji v sedajni kolovoz nezadovoljstva, da ga pripehajo na lepšo ceto, kjer bo mogoče zaslužiti one nagrade, katere je sedaj upravni odbQr razpisal. Po sedajnih pravilih pa bo trnjeva pot do njih —. Ivan Kapelj, tajnik, dr. št. 71 J. S. K. J Pa., in okolici, ne pozabite torej priti 21. aprila v Slovenski dom v Library. John Dolčič. Chisholm, Minn. VABILO NA IGRO. — Društvo sv. Jožefa, št. 30 JSKJ priredi v nedeljo 21. aprila zanimivo igro “Zapravljivec.” Igra se bo vršila v Washington School avditoriju in se prične ob osmi uri zvečer. Opisoval igre ne bom, ker je bila že pred tednom dni opisana v Novi Dobi po sobratu in režiserju J. J. Sterletu. Vsekakor pa naj pripomnim, da bo igra v resnici zanimiva, prvič že vsled vsebine same, drugič pa, ker jo bodo imeli v rokah tako dobri igralci. Graščakova vloga je vrlo zanimiva in prav tako, če še bolj ne, bo ugajal znani igralec Tine, poznejši mizar. Imenitno se bo skazala v svoji vlogi Roza, ki bo v resnici samo za smeh. Sploh pa so vsi igralci, ki bodo nastopili v igri “Zapravljivec” izvežbani, zato sem gotov, da nam bodo nudili duševni užitek prve vrste. Zato, rojaki v Chisholmu in. okoliških naselbinah, ne pozabite priti pogledat “Zapravljivca” v Washington School avditorij v nedeljo 21. aprila zvečer! — Pozdrav in na svidenje! John Lamuth, tajnik dr. št. 30 JSKJ. Girard, O. Veliko se je že pisalo po slovenskih listih v Ameriki radi spomenika, ki naj bi se postavil našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju, toda zdi se, da je ta ideja zadnje čase obtičala na mrtvi točki. Tudi pri nas v Girardu smo bili započeli s to idejo in smo v ta namen že dvakrat poslali prostovoljne prispevke v domovino. Naša rodna domovina bi po vojni težkr sama žrtvovala potrebni kapital, 'da se postavi spomenik odličnemu našemu pisatelju, zato se je obrnila na nas ameriške Slovence, da bi k temu po svojih močeh pripomogli. Nedavno se je mudil pri nas širom Amerike poznani operni pevec g. Anton šubelj, in sme pri tej priliki tudi prišli na razgovor o Cankarjevem spomeniku. Omenil je, da se je Ž€ sam zelo zanimal za delo, katere vrše v tej smeri ameriški Slovenci, in dejal, da želi prirediti v to svrho poslovilni dobrodelni koncert, predno odide zopet % naročje svoje domovine. Pogovarjali smo se, kje bi bili najboljši pogoji za prireditev takega koncerta, in g. čubelj se je izrazil, da bi bil tak koncert nedvomno najbolj uspešen v Cleve landu, posebno, č'e bi hotela sodelovati vsa pevska društva Clevelandu in okolici. Izrazil je mnenje, da naj bi se od čistega dobička take dobrodelne prire ditve polovico darovalo za Cankarjev spomenik, polovico za Dom slepcev v Ljubljani. Zato se naša naselbina obra ča splošno na vsa pevska in kul turna društva, da bi se zavzela za to plemenito idejo in da bi se priredilo tak dobrodelni koncert. To bo ostalo zapisano \ zgodovini, da se bodo še pozni rodovi spominjali plemenitega dela ameriških Slovencev. Predno končam, naj omenim da priredi naš slavec, g. šubelj na 21. aprila koncert v Sloven skem domu na Library, Pa Opozarjam rojake, naj ne zamu dijo tega koncerta, in naj napol ni j o dvorano. Povsod, kjer je še dozdaj nastopil naš pevec, je občinstvo v polni meri uživalo lepoto slovenske pesmi, ki nas v sanjah ponese v ljube kraje, kjer so tekle naše zibelke in so nam drage mamice popevale uspavanke. — Rojaki v Library, Sharon, Pa. Člane društva Sloga, št. 174 JSKJ opozarjam, da naj se ma-o bolj zanimajo za društvene seje, ki se vršijo tretjo nedeljo mesecu ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Na prihodnji seji, ki se bo vršila v nedeljo 21. aprila ob dveh popoldne, imamo več važnih zadev za rešiti. Poživljam torej člane in članice, da se te seje kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo. Z bratskim pozdravom, J. Glavan, tajnik, o- NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem britko vest, da je po dolgi, mučni bolezni preminul ljubljeni soprog, oziroma oče in brat John Smerdel Umrl je dne 29. marca na svtojem domu, 743 Kendal St., Pittsburgh, Pa. Rojen je bil v vasi Kar pri Št. Petru na Notranjskem; star je bil 48 let. V Ameriki je bival nad 20 let. Bil je član društva sv. Štefana, št. 26 J. S. K. J. 11 let. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo članom društva, ki so ga spremili k zadnjemu počitku na St. Mary’s pokopališče v Sharpsburg, Pa. Lepa hvala za darovane vence: društvu sv. Štefana, št. 26 J. S. K. J. bratom Joseph Kaluža, Anton Kaluža in Frank Kaluža, ter Anton Kaluža Jr., kakor tudi družini Mr. in Mrs. Frank Miv* šek. Lepa hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago za pogreb: Mr. Paul Klun, Mr. Ru- dolf Mesnar, Mr. Frank Golob, Mr. Anton Valenčič in Mr. Anton Dekleva. Lepa hvala sosedom, posebno družini Anton Tomsich in botri Mrs. Mary Mivšek, ki so nam stali tudi na strani za časa pokojnikove bolezni. Lepa hvala vsem onim, ki so se udeležili pogreba in ga obiskali na mrtvaškem odru, in so nam bili v veliko tolažbo in pomoč. Hvala Rev. Joseph Škurju za pogrebne obrede. Hvala tudi vsem drugim, ki niso tu imenovani, pa so nam pomagali. * Ti pa dragi, nepozabljeni soprog in oče, počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Josephine Smerdel, soproga; John, Joseph, Anton in Frank Smerdel, sinovi; bratje pokojnega: Joseph, Frank, Anton in sestra Franca Smerdel; vsi v stari domovini. Pittsburgh, Pa., 13. aprila 1929. (lestvice) zavarovanja, namreč, se v smislu pravil izplačuje bolniška podpora vsakemu enako, da je le član organizacije. Veščak Meyer dalje priporoča: Organizacija naj: ali zviša asesment, tako, da se bo na podlagi izkušenj prejšnih let, vzdrževal sam, (kar zadnja konvencija ni storila, vzlic pojasnilu gl. tajnika, koliko naj se zviša), ali naj se vpelje starostna omejitev, “lestvica.” Izredni ases-menti so pogubonosni napredku organizacije, zaključuje. Dobro je, da tudi pregledate, oz. čitate, kaj pravi o umrljivosti našega članstva itd. Meni je v veliko zadoščenje gorinavedeno poročilo, ker sčasoma se bo mogoče vendar izkazalo, da niso bila moja priporočila tako “out of order,” kot so jih nekateri kazali. Pozdrav! F. A. Vider. S pota Mestece Frontenac, Kansas, kjer se mudim zdaj, je od zadnjega mojega obiska pred več leti precej napredovalo. Pred leti je bilo treba vodo za domače porabo voziti iz bližnjih kalov, kamor se je stekala deževnica, v slučaju, da so se domači vodnjaki posušili. Ceste so bile prašne ali pa blatne. Danes ima mesto lepo tlakovane ceste in vodovod, ki oskrbuje prebi valstvo z dobro pitno vodo. Frontenac je mestece, oddaljeno le par milj od Pittsburga, ki je središče premogarskih naselbin te okolice. Obe mesti tvorita logično tudi nekako središče za v teh krajih naseljene Slovence. V Frontenacu imajo rojaki poleg mnogih domovanj in nekaterih trgovin tudi dvonadstropno poslopje, z večjo in manjšo dvorano, vredno okoli $9000.00. To poslopje je zgradila leta 1892 ustanovljena podporna organizacija, znana pod imenom Avstrijsko-slovensko bolniško podporno društvo. Ta organizacija je bila prvotno ustanovljena samo za državo Kansas, kar je bil gotovo glavni vzrok, da se ni razširila tako, kot bi sc bila lahko. Ko so se na eni konvenciji odločili delegati, da razširijo delovanje tudi preko državnih mej, je bilo že prepozno, ker so jo prehitele druge jednote in zveze. Organizacija zdaj hira, ker mladi ne pristopajo, stari pa hitro izumirajo, in tako gre vse k zatonu. Mesto Pittsburg se je bilo zelo razvilo, ko je premogarska industrija v tej okolici cvetela Danes se v premogarski industriji le slabo dela, zato tudi mesto Pittsburg nekako hira. Kot zanimivost naj omenim, da sem leta 1898 videl ob mestnem hodniku nekega slepega Italijana, ki je natezal harmoniko in dobival miloščino od mi-mogredočih. Tega Italijana sem še zdaj videl, le da ne vleče več harmonike, samo na cestnem vogalu stoji, s posodico za miloda-, re v roki. Pozna Pa mesto toliko, da mu ni treba vodnika, ampak sam obleze znane mu ceste. V Novi Dobi št. 14 sem videl sliko koren jaških basketball igralcev iz Ely, Minnesota, ki so se v tozadevnem državnem kontestu tako dobro izkazali. Večinoma so Slovenci in več jih .je tudi članov JSKJ, zato je samo umevno, da smo ponosni nanje. Sicer je opis tega športnega kluba in njegovih uspehov le v angleščini, upam pa, da se kdo oglasi v Novi Dobi tudi v slovenskem jeziku glede tega. Tako bodo mogli čitati tudi tisti člani, ki niso dovolj zmožni angleščine, kako se postavi naša slovenska mladina na Elyju. Nova Doba prinaša tudi Jurčičevo povest “Jurij Kozjak” prestavljeno v angleščino. Sobratu J. Movernu v Duluth moramo biti hvaležni, da nam je preskrbel angleški prevod te lepe Jurčičeve zgodovinske povesti iz petnajstega stoletja, ker se bo na ta način deloma seznanil tudi mladi rod, koliko so morali . trpeti naši predniki pred kruti- H OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. Bo li skoro kaj?” Smeje deli gospodinja sedaj veselim beračkom jajca in jim ' rla še “začina”, t. j. velik kos i slanine, da bo cvrtje bolj mast I no. Po celi vasi raja Jui’jev ! zbor, prepeva in zbira darove. Prve luči se vžigajo na vasi, a mladi junaki prepevajo neutrudljivo dalje, dokler ne obe-! rejo zadnje hiše. Potem pa rešijo zelenega Jurija tesnih bu ] kovih spon in mu izroče nje-i gov del nabranih daVov. Drugi dan zarana se oglase 1 prvič spomladi živinski zvon-: ci, ki jih spremlja meketanje ovac in jagnjet. Mladina žene j na pašo. Na starih ognjiščih ’ zakurijo ogenj in 'kmalu zadiši cvrtje zelenega Jurija po pašniku . . . (Po “Jutru”.) -------o-------- -1'»*-M» (Nadaljevanje) Ako bi me začeli mučiti, bi mi utegnila uiti kaka besedica glede tega, kje se nahaja naša ladja; jaz sem namreč dobil ladjo v svojo last deloma po sreči deloma s svojim pogumom in drznostjo in se nahaja sedaj v severnem zalivu na južnem obrežju in ravno pod visoko vodo. Pri polovici odtoka mora biti že na suhem.” “Ladja!” je vzkliknil zdravnik. V naglici sem mu popisal svoje zgodbe in molče me je poslušal. “Neke jvrste usoda je v tem,” je opomnil, ko sem končal. “Pri vsakem koraku si ti, ki rešiš naše življenje; in ali misliš, da te bomo zapustili in izgubili? Slaba zahvala bi bila to, moj fante. Ti si odkril zaroto, našel Bena Gunna — najboljše, kar si kdaj in boš storil, tudi če dočakaš devetdeset let. Oj, pri Jupitru, in ker govorim ravno o Benu Gunnu, to ti je živa poosebljena nesreča. “Silver!” je zavpil, “Silver! — Dam vam nekoliko dobrega sveta,” je nadaljeval, ko je prišel kuhar, “nikar preveč ne iščite onega zaklada.” “No gospod, storim vse, kar je v moji moči, in tudi mo ram”, je rekel Silver. “Jaz lahko rešim z vašim dovoljenjem svoje življenje in tega fanta edino s tem, da najdemo zaklad, zanesite se na to.” “No Silver,” je odgovoril zdravnik, “če je temu tako, grem še korak dalje: pazite na vihar, kadar ga najdete,” “Gospod”, je dejal Silver, “naravnost rečeno, to je pre več in premalq. Kaj nameravate, zakaj ste zapustili kočo, zakaj ste mi dali ta zemljevid, ne vem, gotovo ne vem. In vendar sem storil vse po vaši besedi z zaprtimi očmi in brez besedice upanja! Toda ne! To je preveč, če mi nočete naravnost povedati, kaj mislite, le povejte, in popustim vse.” “Ne”, je rekel zdravnik zamišljeno, “nimam pravice, da bi povedal kaj več; ni moja skrivnost, vidite, Silver, kajti dam vam besedo, drugače bi vam povedal. Vendar pojdem tako daleč z vami, kolikor smem, in še korak dalje; kajti če se ne motim, me bo kapitan že itak poklical na odgovor! In pred vsem vam'dam žarek upanja: Silver, če pa prideva oba živa iz te volčje pasti, bom storil vse razun krive prisege, da vas rešim.” Silverjev obraz je žarel od veselja. “Ne bi mogli reči kaj več, prepričan sem, gospod, tudi če bi bili moja mati.” “Dobro, to je moje prvo privoljenje”, je pristavil zdravnik. “Moje drugo je nekoliko nasveta: imejte fanta blizu sebe, in če boste potrebovali pomoč, zakličite. Jaz grem sedaj po pomoč za vas, ki vam bo pokazala, če sem govoril tja v en dan. Z Bogom, Jakec!” In dr. Livesey mi je podal svojo roko skozi ograjo, pokimal Silverju in odšel hitrih korakov v gozd. XXXI POGLAVJE Lov na zaklad. — Flintov kažipot. “Jakec”, je rekel Silver, ko sva bila sama, “če sem jaz tebi rešil življenje, si ga ti rešil meni, in tega ne bom pozabil. Videl sem zdravnika, kot ti je dal znamenje, da bi pobegnil— po strani sem videl, da; in videl sem te reči: ne, tako jasno, kakor da bi bil slišal. To je prvi žarek upanja, ki sem ga dobil, odkar se je napad ponesrečil, in tebi se moram zahvaliti. Sedaj pa, Jakec, pojdemo z zapečatenimi povelji iskat ta zaklad, in ti in jaz se morava skupaj držati ramo ob rami in rešila bova svoje vratove kljub usodi in sreči.” Ravno v tem trenutku nama je eden izmed mož zaklical, da je zajutrek pripravljen, in kmalu sva sedela med njimi na pesku in jedla pečenec in praženo, nesoljeno meso. Zakurili so tak ogenj, da bi lahko pekli na njem celega vola, in sedaj je postalo tako vroče, da so se mu mogli približevati samo od vetrne strani še celo tukaj ne brez previdnosti. Z isto razsipno: st.jo so, mislim, tudi kuhali 'trikrat več kakor smo mogli povži-ti, in eden izmed njih je s praznim smehljajem vrgel v ogenj, kar je ostalo, in je ogenj pri tem nenavadnem gorivu zaplapo lal in prasketal. Nikdar v svojem življenju nisem videl ljudi tako brez vse skrbi za prihodnji dan; iz roke v usta so edine besede, ki morejo nekoliko popisati njihovo ravnanje; in ko sem se spomnil, kako so trošili živež in so njihove straže' po noči spale, sem spoznal, da so popolnoma nezmožni za nadaljevanje boja, četudi so bili sicer v boju zelo pogumni. Celo Silver, ki je s kapitanom Flintom na rami vneto jedel, ni imel besedice graje za njihovo brezobzirnost. In to me je toliko bolj osupnilo, ker sem mislil, da se ni nikdar pokazal tako premetenega kakor ravno tedaj. “Da, tovariši”, je rekel, “sreča za vas, da imate Barbecue, da misli s svojo glavo za vas. Izvedel sem, kar sem hotel Gotovo je to, da imajo oni ladjo. Kje jo imajo, ne vem še, to da potem, ko najdemo zaklad, bomo poskočili naokoli ter jo poiskali. In potem, tovariši, oni, ki ima ladjo, je močnejši.” Tako je govoril, usta pa je imel polna gorke slanine; na ta način je vzbudil njihove nade in zaupanje in je v več kakor enem oziru popravil svoje. “Kar se tiče poroka”, je nadaljeval, “sem zvedel z nje govo pomočjo, kar mi je bilo treba. Vzamemo ga seboj, ke pojdemo iskat zaklad, kajti držali ga bomo kakor zlato za slučaj, če se kaj prigodi. Ko imamo enkrat zaklad in ladjo v vo-jih rokah in se vozimo po morju kakor veseli tovariši, potem pa bomo govorili z gospodom Hawkinsom ter mu dali njegov delež gotovo za vso njegovo prijaznost.” Ni se bi}o čuditi, da so bili možje sedaj zadovoljni in do bre volje. Kar se mene tiče, sem bil strašno potrt, če bi se pokazalo, da je načrt, ki ga je sedaj razvil Silver, izvedljiv, bi se Silver, že dvakratni izdajavec, gotovo ne obotavljal, da ga izvrši. Še vedno je imel po eno nogo v vsakem taboru in nobenega dvoma ni bilo, da bi raje imel bogastvo in svobodo v družbi morskih roparjev kakor pa samo rešitev pred vislicami kar je bilo edino, česar se je mogel nadejati na naši strani. In če bi se zgodilo,^da bi bil pripravljen ostati zvest dr Liveseyu, kakšne nevarnosti so bile potem še pred nami! Kaj bi se zgodilo, če bi se uresničile sumnje njegovih privržencev in bi se morala on in jaz bojevati za svoje drago življenje on, pohabljen človek, in jaz, deček —r proti petim močnim in čvrstim mornarjem! jih je tat skrivoma prinesel nazaj na staro mesto, ker se je najbrž ustrašil, da ne bi bilo dobfo ukrasti “Kristusu” čevlje. V Slovenski Bistrici je te dni obhajala g. Jerica Jelen, rojena Kušar stoletnico svojega rojstva. Za slavnost je poskrbela znana Stigerjeva rodbina, ki je jubilantko tudi bogato obdarila. Starka živi v mestni ubožnici ter šfe vedno opravlja lažja dela. ptice iz leteče jate, niso bili redki. V Šmartnem imajo pri Robavsu že nekaj tednov živo divjo gos, ki se počuti prav za dovoljno v toplem hlevu. Robavsov oskrbnik Jože, ki je gos ujel, jo prav rad pokaže številnim radovednežem, ki vidijo prvič takega ptiča živega pred seboj. Kavke in vrane so zelo krot ke in nič bojazljive. -o- Pri ribolovu se je ponesrečil v Bjelini pri Šibeniku Mate Radič, 33 let stari seljak. Radič je lovil s pomočjo mine, ki je predčasno eksplodirala ter nesrečnemu ribiču odtrgala obe roki in ga tudi po obrazu hudo poškodovala. Zdravniki dvomijo, da bi mož okreval. Mraz v Gorici. V Gorici so imeli v drugi polovici februarja osem, devet do deset stopinj pod ničlo, na periferiji še kaj več. Ne morejo se načuditi temu mrazu, ker ima Gorica sicer izredno milo zimo in le redkokdaj pade toplomer na štiri pod ničlo. Zima je letos izredna. Gorica pa nima več zavetja v onem krasnem velikem gozdu Panovcu, ki ga je porušila vojna. Ker ni več gozda, pripiha v mesto neovirano vipavska burja, katero pred vojno goriški meščani niso občutili. Iz Varne na Bolgarskem se poroča, da je bilo tamkaj vsled ostre zime zmrznilo Črno morje na mnogo kilometrov. Ta nenavaden dogodek je bil v Varni zabeležen le v davni zgodovinski preteklosti, nekako pred 1000. leti. Mnogo parobrodov je v objemu ledu popokalo. KJE JE? Kje se nahaja moj rnož John Pedri? Zanj bi rada zvedela njegova žena Savarino Pedri. Bivala sva skupaj v Wyco, W. Va. Lansko leto je bila moja sestra v Minnesoti na smrt bolna in mož mi je dovolil, da sem jo šla obiskat. Odšla sem 17. avgusta 1928, moj mož pa je odpotoval od tam 23. avgusta 1928, neznanoikajn. Tako mi je sporočil brat1 mojega moža, s katerim sta bila skupaj na hrani. Potem je bratu pisal iz C. 106, Union City, Indiana. To je bilo oktobra meseca lanskega leta Njegov brat mi je pismo poslal, in jaz sem mu takoj pisala registrirano pismo, katero je prejel, a odgovoril ni nič. On je rodom Italijan, pa je član JSKJ, Zato prosim cenjene sobrate, čel je kateremu kaj znano, kje sel moj mož nahaja, naj mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležna, ker se nahajamo v veliki bedi jaz in dva njegova otroka. — Mrs. Savarino Pedri. L. Box 51, McKinley, Minn. I ISKOVK od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slo- Ko. venska unijska tiskarna. ^ ' ............ ^ VB Ameriška Domovin) V vojo CSZsWr' ■P°mu 61 1 7 ST. CLAIR AVE CLEVELAND,OHIO 'iti. Joseph laitte JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota OPRAVLJA TOfJ NO IN KORElCflJ VSE V NOTAfi SKO STROKO SPADAJOČE POSLE *txxx2izxir ZELENI JURIJ V BELI KRAJINI '-------------------------- i Belokranjska mladina pozna1 več svetnikov, ki jih pričakuje. z žalostjo ali veseljem v srcu. Za pastirje sla glavna sv. Ju-j raj in sv. Mihael. Paša se zač-S ne oficijelno “na Jurjevo” in konča “na Miholje”. Doba od Jurjeva do Miholja je vsakemu Belokranjcu najbolj v spominu. Par dni pred Jurjevim ima belokranjska mladina važne—! skrivnostne pomenke na vasi, da dostojno proslavi začetek pomladi — paše. Po lokah ob Kolpi se delajo in preizkušajo piščali in svirale, ki bodo na1 Jurjevo spremljale zelenega Jurija, oznanjevalca pomladi. Vrše se “posvetovanja”. Treba je določiti, kdo naj bo zeleni Juraj, ki ga bodo vsega ople-j tenega v mlado bukovo zelenje in povezanega s srobotino! vodili od hiše do hiše. Piskarji; in pevci se odbirajo. Vsi vaški i bogataši in siromaki, vsi da-j režljivi ljudje in skopuhi se' pretehtajo z ozirom na darove, ki jih pričakujejo od njih. V mislih se polnijo košarice, ki jih ravno hite plesti iz vrbovega protja. Sline požira mladi belokranjski svet ob misli na dehteče mastno cvrtje iz jajc, ki velja za višek užitka pri belokranjskih pastirjih. Ponavljajo se v zboru jurjevske pesmi. Ritem bijejo z nogami ali ga kimajo z glavami . . . Od doma se ukradejo v bukovje, ki je ravno odeto v najlepše pomladansko zelenje in na breze plezajo po nakit za zelenega Jurija, da ga ne bo sram svojega imena. Veselo nesejo butare zelenja k zadnji hiši v selu in tam za skednjem se skrijejo. Važno in dostojanstveno opleta najstarejši, “ki ’ma komaj štirnajst let” mlajšega — zelenega Jurija. Kmalu izgleda ta kakor gost bukov grm, povezan z mlado sroboti-no. Klobučke partijo tudi z zelenjem in hajd na zmagono-sno pot! Pred prvo hišo čaka vaški drobiž zelene pevce, da oznanijo veselo pomlad. Prav po otroško zadoni iz svežih grl: “Prišel je, prišel pisani vuzem. Nošel je došel zeleni Juraj. Donesel je laket dugu mladiču, pedanj dugu travicu. Dajte mu kruha, da ga ne bi buha. Dajte mu jajec, da ga ne bi zajec. Dajte mu pogače, da mu noge poskoče. Dajte mu groš, da dojde k letu još . . .” Na pragu se prikaže hišna mati. s peharjem jajc in obdaruje mlade pevce in kričače. Brž so spravljeni darovi v košaricah in otroški zbor krene piskajoč k sosedu. Ta je premožen človek in zato mu za pojo drugo pesem: Prošel je prošel pisani vuzem, došel je došel zeleni Juraj na zelenem konju, po zelenem polju, Donesel je donesel pedenj dugu travicu latek dugu mladiču. Dajte mu dajte, Jurja darovajte! dajte mu pleče, da vam kaj ne reče, dajte mu hajde, kaj se doma najde, dajte mu okrak, da ga ne bi bedak, dajte mu dinar, da ga ne bi mlinar. * Dreta mi je u Ljubljani, | šilo mi je u Metliki, dotle mi to zberemo, coklje si razderemo. Gospodinje ni takoj na prag in zato pevci malo osupnejo in j pobarajo: “Haj, haj! GLASOVI Z RODNE GRUDE češkosloV. polk “Jugoslavija” slavi meseca septembra desetletnico, Odkar je bil ustanovljen. Ob tej priliki priredi polk veliko slavnost, na katero bo povabljena tudi jugosloven-ska vlada, posebno pa jugoslo-vensko ministrstvo vojne in mornarice. Te slavnosti se udeleže tudi vsi oni češko slovaški legionarji, ki so se kot dobro-voljci borili pod prapori srbske armade. Legionarji prire-de iste dni tudi svoj kongres. Kje se bo svečanost vršila, v Pragi ali kje drugod, še ni določeno. Nedavno"sta skromno slavila 50-letnico svoje poroke Jože in Terezija Mirt, posestnika v Sotelskem pri Rajhenburgu Mož je star 80, žena pa 76 let. Iz svojega dolgega življenja se spominjata marsičesa, pač pa ne tako hude zime, kakor je bila letos. Ker so daleč naokrog vsi miini zamrznili, sta morala nositi svojo koruzo po tri ure daleč1 v mlin, kar pa se j jima še ni 'zdelo prenerodno, | saj sta vajena hoditi “en čink ! od Ranjhenburga” tri ure v 1 hrib ali navzdol. Umrl je v Hrastniku v lepi i moški dobi 52 let g. Matija . Slokan, bivši šihtamajster i obrata Ojstroj, sedaj obrato-vodja rudnika Mursko sredi-; šče. Pokopali so ga na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Kako priljubljen in spoštovan je bil blagopokojni pri Hrast-! ničanih in posebno pri rudarjih, akoravno že ni bil nekaj 1 let v Hrastniku, je pokazala j rflnogobrojna udeležba pri po-| grebu. Za pokojnim plaka so-i proga in sedem nepreskrbljenih otrok. V Ljubljani je umrl najsta-!rejši naših pravnikov, odvetnik 1 g. dr. Fran Papež, ko je sto-i pil v 90. leto svojega za narod j in skupnost koristnega življenja. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik društva “Pravnik”, ki je nedavno praznovalo svoj 40 letni jubilej. V Radečah pri Zidanem mu-stu je! ugrabila smrt posestnika in trgovca g- Franca Hmelja. Ukradel in vrnil čevlje. To se je zgodilo v Ljudskem domu v Kranju; kjer so vprizo-rili “Pasijon”. Igralcu g. Trefaltu, ki je igral vlogo Kristusa, je neznani tat izmaknil med igro iz garderobe novo ' čevlje. Toda naslednjega dne Vsled hude zime je zelo trpela tudi divjačina. Zajec se zna kajpak bolje prilagoditi zimskim nevšečnostim, kakor srna. Skrije se pod grm, kjer ždi in gloda korenine. Kljub temu pa so našli že precej zmrznjenih zajčkov na ležišču, kjer jih je mraz za vedno otr-dil. Neki kmet iz Stange je v Litijo grede opazil kaj neobičajen prizor. Ob ozki gazi je opazil gladno lisico, ki je trgala zajca. Sicer zelo oprezna žival se ni dala motiti pri svojem poslu. Kmet je moral sestradano žival nagnati s palico, nakar je opazil, da je bil zajec, ki mu je lisica požrla vso glavo, zmrznil na ležišču. Srne, kras gozdov, morajo vzbuditi največje pomilovanje. Hranijo se le še z robidovjem, ki ga izkopljejo izpod debele snežne odeje. Po poročilih iz ponoviškega revirja so našli že nekaj zmrznjenih srnic, nekatere od njih so bile načete od liside. V Gradcu pri Litiji se je zakadil v neko hišo celo kragulj. V okolici Zaloga in pri Ponovi-čah so našli zmrznjene cele jate divjih rac. Primeri, da so padle zaradi mraza in lakote ŠOLA ZA ODRASLO MLADINO Odrasla slovenska mladina v Clevelandu ima lepo priliko za izpopolnjeni e znanja materinskega jezika v Slovenskem Narodnem Domu vsaki petqk zvečer. Začetnike poučuje Mr. Edwin Primoshic od, polu sedmih do osmih zvečer, višji razred pa Mr. Vatro Grili od osmih do poludesetih zvečer. ■6 o Kot at$r( i^nk S. ; )o ml izr bil ^tlif ° je ia vr (iz\ ini alei »Ul; tadin je, a r( odli »o j *iea, k. k i-ed Kert arjal ’ens ^lirai Poe Na ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh« ^ J^s Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporo^ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameri»° f stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Največjr. in naJsUrejša slovenska »lntarsVa trgovina v Amerlkt Zlatarske predmete vseh vrst, Rramofone, piane in radio vs«& In izdelkov dobite pri n?.3. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St.. ClevaJnad, O. GLAS NARODA NAJSTAREJ91 NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. J« nalbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev Pošljite $1.00 In pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisni« naslovite na: GLAS NARODA 82 C»rtU» večletnega trgovca (Agency for Sparton Radio): IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Eaaat M GLAVNI SPOMLADANSKI IZLET priredimo dne 10. maja 1929 s parnikom “ILE DE FRANCE” h najnovejšim, najhitrejšim in največjim parniko11 fo francoske parobrodne družbe. |Qjaki MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO fNa 2 DNI PO ŽELEZNICI Dodeljeni so nam najboljši prostori. Vsak naj si čim prej zaara kabino. Prihodnji izlet priredimo dne 22. maja 1929 po Cosulch progi s parnikom PRESIDENTE WILSON Za vsa nadaljna pojasnila pišite na E SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET Obi; ('Iev 0vala b t I. so, A‘s t. l°c Fev ? * NEW YORK CljuiS RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR ta I Pri f0 fčiji. Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko str" -spadajoče posle. .,. »33 E. 185th SL Cleveland, 0^ L