aoŠtnina plačana v gi>tcn>ini MARtC Lefo XV. Šf. 3. Gruda Mesečnik za kmetsko prosveto VSEBINA: Jože Jermančič: Moja pomlad. — Dr. Srečko Goljar: Nasa kulturna usmerjenost. — Albin Podjavoršek: Pod’ vaško lipo. — D. K.: Slovensko narodno gospodarstvo. — Andrej V.: Večni suženj. — Zavedajmo se odgovornosti. — Poroke v naših vrstah. — Razlaga tujih besed. — Joško Tomažič: Kulturno žarišče slovenske vasi. — Z dobrim obdelovanjem zemlje'povečamo pridelek! Od uspeha do uspeha! — Miško Kranjec: Pravljica o ljubezni. — Jože Jermančič: Suva, ti! — Časopisi1 pišejo. — Obletnica spominja. — Naša življenjska usoda. — Šivanje in ročna dela. — Za kuhinjo. — Naš vrt. — Praktični nasveti. — Svetovna opazovalnica. -— Spomladansko gnojenje. — Peter Rupar: Mreža bele groze. — Za prosti čas naj pride smeh v vas. Mesečnik za kmetsko prosveto 9 Izhaja vsak mesec ® Celoletna naročnina din 25.—, posamezna številka din 3.— ® Rokopisov ne vračamo ® Vse, kar se tiče uredništva, pošiljajte na naslov: Uredništvo »Grude«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. C Uprava »Grude« je v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1, kamor pošiljajte naročnino, oglase in reklamacije (pritožbe) # Poštno- čekovni račun »Grude« ima št. 13.440 Izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet 9 Za uredništvo odgovarja Ivan Albreht, oba v Ljubljani Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. (Vodnik in Knez), Kamnik Uredništvo obvešča J. J. T. Tvoje pesmi objavljamo, ko drugič še kaj pošlješ, bolj izdelaj in predvsem glej, da znaš opisati tisto bedno kmetsko življenje v vašiih hribih, ki si ga v tej zbirki samo narahlo nakazal. Varuj pa se rim na -i, ker jih imaš preveč. Andrej V. S. J. o. j. i. Tvoj prispevek smo priobčili. Imaš dobre misli: in upamo, da se boš še večkrat oglasil. Pridno študiraj naše razmere po vaseh in — zopet pošlji. »Gruda« rada odstopi prostor predvsem kmetskim fantom in dekletom, če so le stvari za objavo. J. Š. G. Isto velja Tebi. Radi pomanjkanja prostora Tvojega članka nismio mogli priobčiti v tej številki, pride pa na vrsto v prihodnji. Drugič članke bolj izdelaj. Pozdravljen! M. L. S. Tvoje črtice nismo mogli tiskati. Vendar ne obupaj. Opazuj življenje, uči se izražati tako kot ljudje govorijo, piši preprosto in kratko. J. P. M. Hvala za prispevke. Po možnosti bo prišlo vse na vrsto. Za bodoče se ravnaj po tem, da vse stvari obravnavaš s stališča kmetskega človeka in potre!) naših vasi. Ostalim. Mnogo dopisov in prispevkov ne moremo priobčiti, ker so pisani preveč po vršno, manjka jim jedra, misli. Tudi je »Gruda* mnogo premajhna, d.i hi mogli pisati o vseh stvareh. Pri pisanju glejte, da se lotite obdelovanja vprašanj, ki zadevajo kmetske lju. dl, še posebno naša, slovenska vprašanja. Dobro je tudi, če več tovarišev pregleda spis in ga potem skupno obdelate. Uprava sporoča »Grudo« smo ustavili vsem, ki kljub opominom niso poravnali naročnine. Razumeli bodo, da mesečnika ne moremo pošiljati zastonj, ker ima uprava velike obveznosti v tiskarni. Skupna naročnina. Društva, ki pošljejo naročnino za več članov skupaj, naj v dopisu javijo, kateri naročniki so plačali*. Lanska naročnina. Kdor pošlje denar še za 1. 1937., naj to napiše na položnici zadaj, da se s tem upravi omogoči hitrejše in lažje vpisovanje. Sadno drevje in divjake najboljše kakovosti v veliki množini po najnižjih cenah nudi Drevesnica IVAN OCVIRK Sv. Jurij ob Taboru 3. MAREC 1938. XV. Jože Jermančič: Moja pomlad Že breg je v zelenju in rože so vmes in cvetje pomladno se vsiplje z dreves. Na bregu pa dekle si poje lepo: te rože pomladne le zame cveto! Kak dolgo pač cvetje pomladno dehti? Jesen se približa in ga zamori. Ko prvo si utrga, sem sam k nji prišel in rožo in pesem pomladno ji vzel. Prvo cvetje nastajajoče pomladi Dr. Srečko Goljar: Nasa kultoma usmerjenost Noben narod ni neodvisen. Kulfura je delo vseh narodov tega sveta. Našo so že gradili Grki, Rimljani, Slovani, Germani. Vsak nekaj so ji dali, vsi veliki narodi ji dajejo znova in znova in vse več, čimbolj se poglabljajo medsebojne vezi. Nekaj pa ostaja, kar rase le iz naših tal. Slovenstvo je, ki nas loči od vseh ostalih. To moramo gojiti in negovati, kakor vsaka dobra mati dela s svojim otrokom. Saj drugače ne more. Vse druge kulture imajo svoboden dostop. Najbližje, hrvatska in srbska, ne morejo biti izvzete, ne smemo jih sovražiti in ne se jim zapirati, ker bi to bilo najbolj kričeče dejanje zoper kulturo. A kultura prodira vedno le s svojo veličino in globino, nikoli ne s silo. Zato je naloga teh dveh kultur že vnaprej podana, moč njunega vpliva pa tudi že vnaprej določena in od njih samih odvisna. Kultura prodira v množico počasi. Tudi valovi po vrženem kamnu se širijo polagoma, v vedno večjem krogu, tem manj močno in vidno. Sožitje nas, Hrva-' tov in Srbov bo šele tekom stoletja podalo nekaj, kar bo že mogoče smatrati za skupno, novo jugoslovansko kulturo, ki sicer vstaja, kakor zarja jutranjega sonca, a nastaja le s skupnim, vztrajnim in smotrenim delom. Svoje grude ne zapušča lahkoverno tisti, ki ne mara biti zaznamovan za nespametnega zapravljivca. . Tudi noben Slovenec ne more zapustiti svojega jezika in svojih očetov zemlje, izdajajoč njih trud in gorje za nekaj, čemur se drugi ne odrečejo. Kdaj bo ves narod užil to, kar so mu njegovi sinovi že dali? Neizmerno bo srečen, kadar bo mogel z razumom sprejemati dela svojih pesnikov, pisateljev, umetnikov, učenjakov, celotno duhovno imetje, ki mu je začetnik prav tako 011, kakor je njegov znoj graditelj palač, cerkva in drugih vidnih spominov. Naša prva dolžnost je, širiti spoznanje slovenskega duhovnega življenja. To širjenje bo predalo v last širokih množic vse danes prikrito jim bogastvo, ki nima meja, in po katerem samo mi moremo seči do vseh višin in vseh globin. Narod, reven in nebogljen, je dal velikane. Kaj mislite, da ho usahnil, ko se mu ho vračalo, kar so od njega sprejeli? Prava kultura ni sama sebi namen in se ne zapira pred nikomer. Kmetska mladina bo srečen a ponosen posrednik slovenske in jugoslovanske kulture, kakor bo cenjen posrednik v našem narodu samem, čuvajoč svetinjo materinskega jezika, toda polagajoč obenem trajne temelje za uspešno medsebojno širjenje vseh jugoslovanskih kulturnih vrednot. Prepričan sem, da, kdor je povezan z domačo zemljo, drugače ne sodi. Konj se upira mrzli votli 50 »G r 11 d a« Albin I*odJavoršek: vaško lipo Pod III. Štiridesetčlanski post Morda naš štiridesetdanski post še vedno traja. In čakamo na Vstajenj«! Zgodovina slovenskega naroda je debela knjiga krivic, 'neptravde, zatiranj, bede, lakote — skratka: knjiga trpljenju. Če se zamislimo v njo z vso globoko dušo in z nesebično, visoko ljubeznijo, ljubeznijo do tega neizmernega trpljenja, se nam dozdeva kakor težka zgodba o hiranju nemočnega telesa, ki mu je zdaj zdaj končati — tiho v daljni pozabi’. Tiho, v daljni pozabi, da ne bi zmotilo s svojo smrtjo zdravja, kipenja in rasti zajedaleev, ki so se sitih in rejenih lic greli in se še grejejo na soncu dobrega. Naša zgodovina pa je tudi knjiga borb. Knjiga sto in stoletnih bojev za obstanek: povest neprestanih, zamolklih, zabrisanih, nevidnih bojev za staro pravdo, ki se podobna krvavi niti vleče skozi vse naše narodno življenje. Ni tu morebiti le veličina kmetskih puntov in samozavest kraljevanja Matije Gubca: vsak najmanjši narodov delček, posameznik, družina...: vsi so se borili, umirali, zmagovali, pa gradili stavbo povestnice v svojih posebnih okoliščinah —-vsak za sebe in vsi skupaj za skupnost — lepšo bodočnost potomstva. Naša zgodovina, zgodovina naroda brez »lastnega« plemstva in brez lastne inteligence, zgodovina kmetov tako rekoč, je kakor ogromen štiridesetdanski post — čas telesnega in duševnega stradanja. Grobovi pričajo o naši preteklosti, priča o njej kip matere Slovenije z odsekano desno in levo roko. Narod smo, ki je na vseh koncih in krajih okrnjen in ranjen v živo. Narod! Kakšen narod? Seme smo, seme izumrlega naroda, ki hoče vzkliti, a vzkliti ne more. Zakaj ni sonca, ni zraka, ni vode — in seme čaika lepših dni. Seme izkrvavelega naroda! Kako globok smisel imajo te besede, ki jih je izrekel naš Evangelist, najboljši sin umirajočega ljudstva! Gre za naš biti ali ne biti, za življenje ali pogin! Slovenski kmet, ki je pred več kol tisoč leti zasedel to zemljo, živi na tej zemlji še danes. Odkar je prodal svobodo, kakor pripoveduje bajka o vstoličenju na Gosposvetskem polju, za lisastega konja in lisasto kravo pa šestde-set beličev, je životaril le še kot kos mesa, manj vreden od živali, ki jo sme vsakdo brcniti. Naši narodni tlačitelji grofi, graščaki . . . sploh fevdalci srednjega in novega veka, sami tujerodci, so krmili la narod s tlako, desetino, batino, ječo v grajskem stolpu. Sreča za slovenskega kmeta pa je, da ni vladala nad njim kake vrste domača gospoda, izšla iz njegove — slovenske! — krvi. Kajti slovenska lastnost slovenske gospode je — pravijo —- ta, da prizanesljiv do drugih pije dobro kri najrajši1 lastnemu narodu, da kaže s tem »drugim« svojo lakajsko dušo. Uporniški duh, ki je bil gonilna sila prizadevanj naših prednikov za lepše mesto na soncu, ni nikdar popolnoma usahnil. Iziražal ga je slovenski kmet na različne načine: z dvignjeno pestjo in s pasivnim odporom molka. In treba je bilo strašne rafiniranosti naših narodnih in krvnih tlačiteljev, da so trli ta odpor, ki je v najhujših časih podzavestno, po prirodni nujnosti samoohranitve, gorel v narodovem telesu in kljuboval skozi viharje in povodnji do današnjega dne. Tlačitelj slovenskega naroda, naš krvni ne-prijatelj, ki je bil od nekdaj predvsem germanski imperijalizem, ni nikoli izbiral 6redstev, da nas zbriše z obličja zemlje. In pač ironija usode je, da se je slovenski kmet moral skoro v vseh stoletjih, posebno pa v novejši dobi, boriti za ta germanski imperijalizem in sam ne vedoč zakaj in čemu prelivati na bojnih poljanah zanj svojo dragoceno kri. Na vseh koncih in krajih Evrope smo se tolkli za nemštvo, za tisto strašno brezobzirno nemštvo, ki je hotelo preko našega mrtvega telesa zgraditi c«sto in most na Orient. Ker se naš narodni genij ni dal potlačiti in ubiti z brutalnimi udarci, je nemški kapitalizem iznašel mogočnejša sredstva: izrabil je za ponemčevanje moč vzgoje in izobrazbe in lokavost šnopsa. Kjer ni šlo drugače, pa je slovenskega kmeta gospodarsko ubil, mu prodal grunt, pa ga nato na istem gruntu nastavil za svojega hlapca. Glasne priče tega raznarodovanja Slovencev so bivše šole-ponemčevalnice na bivšem Štajerskem in danes na Koroškem, alko-holiziranjc Ptujskega polja pred veliko vojno, siromaštvo Haloz in še danes čezdalje objest-nejše obnašanje »nemške manjšine« — nemškutarjev v Sloveniji. Nad nami visr sekira še vedno, le žal, da je nihče ne vidi. Slovani, med njimi Slovenci ne v zadnji vrsti, so germanstvu bili in so še danes gnoj, čisto ničvreden gnoj. Suženjski stvor, ustvarjen za podnožje »Herrenvolka« (gosposkega ljudstva). Zato ni čudno, da smo na vseh koncih in krajih kulturno zaostali, narodno odmirali in «e s tem — kar je tako značilno za našo domovino — v ogromnih množicah potujčili. Žalostna pri. ča našega propadanja je potujčeni Korotan in Obmejni most med Sušakom in Reko v ozke meje stisnjena Slovenija: saj ne. s-nK-š stopiti na kak višji hrib, ne da bi ugledal mejnikov, glasno kaziljočih na obupne borbe za boljši prostor na soncu. Ohranili snvo se v najtežjih razmerah. In k vseniu ni čudno, da je težo borbe nosil na svojih plečih slovenski kmet. Prvenstveno se je vršil pri nas boj za obstanek, za kruha boljši kos — ta boj nas je ohranil ne slučajno, temveč po doslednih zakonih prirode, tudi kot samobiten narod. Poudariti je treba, da je gojil neuki, izmozgani, povsod zasramovani slovenski kmet mimo v nemško veličino usmerjenega meščanstva slovenski jezik, slovensko narodno blago, šege in navade, in s tem pustil dozoreti seme izkrvavelega naroda. Vedno smo čuli, da smo narod brez zgodovine. Še danes nam to marsikdo očita. Čeprav nismo radi takšnih besed nič ubožnejši in vrti življenje z isto doslednostjo svoj krogotok, se je vendar treba nekoliko ustaviti. Kakšna smeš-nost! Narod, ki je preživel in se očuval skoraj skozi dva tisoč let! Da, ako ematramo naštevanje »slavnih« vladarjev, pa »junaštva« vojskovodij v grozodejstvih bitk in vojen, teritorijal-ne ugrabitve in zasužnjevanja narodov za edine zgodovinske, činitelje, ,potem je verjetno, da o naši zgodovini ni mogoče govoriti. Toda mi imamo več: dtfkaz, da smo prestali glad, Idi nas je mučil skozi stoletja, spoznanje, da smo ostali pri zdravem življenju, kipečem ob vrelu mlade, nežne, toda samobitne kulture in človečanstva. Ob tem dejstvu se nam je zamisliti še v nekaj drugega, nelepega. Našemu kmetskemu ljudstvu je stala njegova »sol«, inteligenca ali izobraženstvo, »narod«, vedno več ali manj ob strani; zato sta hodila — kar je pač samo ob sebi umevno — ljudstvo in »narod« tudi vedno vsak svoja posebna pota. Sedaj pa je postalo kar nenadoma moderno, boriti se za »slovenske ideale«. Ljudje, ki so že pred nekaj leti zardevali sramu ob besedi »Slovenec« in jih je ob izrazu »slovenski narod« tresla groza, so se čez noč, ko je tako kazalo, prelevili! v najoriginai-nejše »Oberslovence«. Čudovito kameleonstvo! Ko še niti ni tako daleč v zgodovini tisti kulturni madež, da se je trgala iz naših šolskih knjig beseda največjih naših sinov, beseda Cankarjeva in Župančičeva, beseda tudi dveh najboljših Jugoslovanov. V »modo« se oblačijo tisti, ki so z zanosom tajili svetinje, katere je slovenski kmet po pri-rodni nujnosti samoohranitve nosil s seboj in dedoval h roda v rod, ki so mrcvarili lepi jezik slovenski, ponižujoč in zasramujoč ga tako, da so ga celo ponujali, še za skledo leče ne, na vse strani, če je to kdo zahteval ali ne, če je kdo povprašal po njem aJr ne. Ne rečemo, da čas in življenje ne bosta storila svojega. Saj se ljubimo in slovenski kmet pač ceni in ljubi svojega hrvatskega in srbskega tovariša in obratno. Za nas in našo ljubezen ni mej, družijo nas in zedinjujejo žulji in delovne roke. Mnogo šib je bilo po nas, tuje roke so nas teple. Naše zedinjenje je torej globlje in ne zahteva opustitev svetinj, ki so naravne. Ali nikdar se našemu imenu in jeziku in svetinjam ni delalo toliko sile, kot v pretekli dobiei v svobodni, na- rodni državii, in to od lastnih sinov, cveta naroda, kar bi morali naši vrhovi biti. Slovenije, ki hlapčuje, kakor ji trenutno kaže, nočemo, naj hodi svojo pot, mi bomo pa šli po svoji! Zakaj »moda« se lahko jutri zopet menja! Kmetski fant in dekle morata v svojem zorenju prisluhniti zgodbam, ki jima jo pripoveduje naša, njuna zemlja. Slišala bosta o naši težki poti skozi zgodovino in da nam ni nikdar nihče pomagali, kadar so udarjale pa našem ubogem telesu šibe nadlog. Ne da smo nosili skozi življenje le svojo lastno butaro, redili smo s svojim telesom tudi brez števila zajedalcev, 'ki so bali vsegamogočnii, a so izginili in niti spomina ni ostalo za njimi. Mi smo ostali in smo mlad in zdrav narod! Da se razvijemo do popolnosti, je nujnost Jugoslavije, katere predstraža smo na zapadu. Pogled v našo zgodovino te bo poučil, da smo le složni zmagovali razne težave in da nam more tudi v bodoče le močna in dobro vzgojena kmetska* vojska — organizacija — priboriti lepši prostor na soncu. Post nam bodi čas, ko se je treba notranje pripraviti na Vstajenje! (Se bo nadaljevalo) D. K.: Slovensko narodno gospodarstvo Za vsakega gospodarja-je najvažnejše vprašanje, ali ima toliko zemlje, ali mu njegovo posestvo dovolj nese, da se bo na njem lahko družina preživljala. Če tega ni, pride dolg, otroci morajo z doma in tako prej ali slej postane odvisen od drugih ljudi, zgubi svojo samostojnost in svobodo. Prav tako kakor z vsakim kmetskim gospodarjem, je tudi z narodom. Tudi na>rod ima svoje, narodno gospodarstvo. To je zemlja, vse bogastvo, ki je v zemlji, nadalje industrija in trgovina. In prav tako kot za vsakega posameznega gospodarja, je tudi za vsak narod najvažnejše vprašanje: Ali se moremo sami preživljati? Ali je naše gospodarstvo tolikšno, da lahko vsi živimo od njega, ali ne. Pa še drugače je to vprašanje važno: če imamo lastno, dobro gospodarstvo, nam je s tem zagotovl jeno, da bomo lahko napredovali. Drugače bomo prej ali slej izgubili svojo svobodo in samostojnost. Tako spoznamo, da so vsa naša slovenska politična in kulturna vprašanja odvisna od tega, kako smo gospodarsko močni, koliko premoremo in od tega, ali je res narod, v prvi vrsti delovno ljudstvo pravi gospodar svojega premoženja, ali ni. Kajti dobro vemo, da nam nič ne pomaga še tako bogata zemlja, če smo pa sami le hlapci tujim gospodarjem. Odkod in kam se steka denar Naše narodno premoženje izvira iz kmetijstva (gozdarstva, sadjarstva, živi- noreje, vinarstva itd.), obrti, industrije, tujskega prometa (letovišča) itd. in kar s svojimi rokami zaslužimo. To naše narodno premoženje je del vsega državnega premoženja. Zato bi radi zvedeli, kakšno je razmerje med obema, to se pravi, koliko mi dajemo iz nar ših dohodkov državi in koliko dobimo od nje nazaj. Da bomo pa znali presoditi, moramo imeti merilo, s katerim bomo to lahko dognali. To merilo nam je odstotek, ki ga dobimo, če primerjamo število Slovencev nasproti vsem ostalim državljanom. To znaša 8 %, to pomeni, da pride na vsakih 100 naših državljanov 8 Slovencev, in to pomeni, da bi morali Slovenci prispevati za državo 8 % vseh državnih dohodkov in seveda tudi dobiti 8 % prispevkov iz državnega proračuna. Zanima nas, če je res tako. Naš denar odteka na več načinov v državne blagajne. Največja taka struga so razni davki (neposredni [od hiš, posestva, zaslužka] in posredni i carine, trošarine, takse). Če pogledamo te davke in jih primerjamo, vidimo da smo Slovenci n. pr. plačevali v letih 1929—31 10 % vseh davkov, zadnja leta celo 12 odstotkov, 13 %; dobili pa smo nazaj komaj 4 %, leta 1935 celo 2 % (Pravilno bi pa bilo, da bi plačali 8 % vsega). Prav tako smo zadeti tudi s posrednimi davki. Država nalaga na sladkor, petrolej, vžigalice itd. davek v obliki trošarine. Ker Slovenci teh stvari več porabi- »G ruda« 0 5.i mo (ker smo na višji stopnji), seveda tudi s tem več dobička dajemo državi, kot ostali deli. Dobimo seveda manj kot smo dali, ker nas je manj. Prav tako je z monopoli (sol, tobak). Poleg tega pa je v Sloveniji ta običaj, da izterjamo vse davke, po drugih krajih komaj 20 % do 70 %, kakor je dognal »Odsek za kontrolo državnih dohodov«. Isto je z raznimi državnimi podjetji, da omenimo samo železnice. — V Sloveniji je veliko večji promet, železnice dajo več dobička, ki gre v Beograd in tudi če bi se to potem enakomerno razdelilo na vse dele države, tako da bi mi dobili nrav toliko kot drugi, bi bili prikrajšani, ker smo več dali. Centralizem Mnogokrat slišimo besedo centralizem, nekateri ga zagovarjajo, drugi napadajo. Oglejmo si ga pobliže. Centralizem je tam, kjer je vse gospodarstvo združeno v centrumu (središču). Vse premoženje države, ves denar gre iz posameznih delov v glavno mesto. Tako postaja v središču bogastvo na škodo ostalih delov države. Centralizem se kaže v jasni luči v raznih uredbah. Tako poznamo uredbo o zaščiti kmetskih dolgov. Vsi naši denarni zavodi so oddali svoje kmetske terjatve Privilegirani agrarni banki, tako da je zdaj ta beograjska banka glavni upnik večine naših kmetov in tako rekoč lastnik večine naših kmetij. Drug tak zavod je Državna hipotekarna banka v Beogradu, kamor so morale naše hranilnice oddati ves puoilni denar (t. j. denar sirot, nedoletnih). Poštna hranilnica je pobrala mnogo vlog, ki so odšle v centrum, mesto da bi ostale v naših hranilnicah. Dalje so še razne druge uredbe, ki odločajo, da se morajo vse večje vsote, naložene v različne namene po raznih zavodih, prenesti v glavno mesto (n. pr. delavska in rudarska zavarovanja in podobno). Še vedno se ustanavljajo v Beogradu razni fondi, v katere se steka denar iz vseh pokrajin. Tako je v načrtu fond za zatiranje živalskih bolezni (od vsake prodane živine bo treba dati 1 % kupne cene v ta fond). Pripravlja se tudi ustanovitev Centralne zadružne banke v Beogradu, ki bo pritegnila ves denar naših zadrug vase. Vidimo, da centralistično urejeno državno gospodarstvo Slovencem ne prinaša koristi, pač pa nas vsako leto oškoduje za težke denarje. Naša industrija V Sloveniji je zelo razvita industrija. Imamo razne tovarne, zlasti tekstilne (za blago). Izdelki so zaščiteni s carino, to se pravi, da mora tuj trgovec plačati visoko carino, če hoče pri nas prodati svoje blago. Zato so pa tudi cene naših izdelkov lahko višje (ker ni konkurence) in s tem seveda dobi naše gospodarstvo dobiček. Vendar ta dobiček ne gre v prid slovenskemu človeku. Večino podjetij imajo v rokah tujci, ki odnesejo iz države vsaj polovico vsega dobička. Vemo pa tudi, da so razne tovarne v drugih delih države, katerih izdelki so tudi zaščiteni s carino. Omenimo naj samo sladkorne tovarne. Ker je tuj sladkor visoko zacarinjen, ga naše tovarne tudi lahko drago prodajajo. Slovenci porabimo razmemo največ sladkorja, torej dajemo s tem tudi mnogo dobička drugim delom države. Isto je z bencinom, rižem i. t. d. Vidimo, da nas naša zemlja sama lahko preživlja tudi v sedanjih težkih časih. Toliko lažje nas bo kdaj v bodočnosti, ki upamo, da bo boljša. Slovenska vprašanja Pri vsem tem pregledu našega narodnega gospodarstva smo spoznali, da se ne bomo rešili samo s tem, da to gospodarstvo izboljšamo, temveč je to slovensko socialno in politično vprašanje. To pomeni, da slovensko ljudstvo ni lastnik svojega bogastva, slovenski kmet in delavec ne spravljata dobičkov svoje zemlje. Drugo je pa to, da smo radi centralistične ureditve države prav Slovenci zelo prizadeti. Ker zadevajo ta vprašanja vse Slovence, so to naša narodna vprašanja, katera moramo tudi skupno rešiti. Slovenska kmetska MLADINA NA DELU , / Andrej V.: Večni suženj Kmet je že od nekdaj tlačan. Ni si mogel in ni si mogel pomagati; ker je bil priklenjen na 7/emljo, kar mu je onemogočalo dostop do prosvete in napredlka. Hkratu je bil suženj graščaka, ki' mu je moral delati tlako, dajati desetino In sinove za vojake. Mnogokrat se mu je godi- lo slabše kakor živini, čeprav je prideloval 'kruh za vse ljudi. Tlačitelj mu ni' pustil, da bi se združeval, ker je vedel, da ga le toliko časa lahko izkorišča, dokler bo reven in navezan sam nase. V drugi polovici prejšnjega stoletja so revolucije pometle tlačanstvo. Tudi slovenskemu kmetu je posijalo sonce svobode. Toda te svobode se ni dolgo veselil. Svoboda ga je našla v vseh ozirih nepripravljenega. Manjkalo mu je spretnosti* tesr splošne izobrazbe; v kosteh mu je pa bila ukoreninjena ponižnost do gospode. Posledica tega je bila, da je prišel 'kmet iz •enega suženjstva v drugo, ki še sedaj tlači našega kmeta in z njim siltovensko vas. Močnejši in spretnejši stanovi 'in razni špekulanti si1 grmadijo denar na račun kmetovih žuljev in na škodo vseh delovnih ljudi. Dandanes se vsi stanovi izobražujejo in za večino je predpisana izobrazba. Ravno tako bi moralo biti za kmeta. Tudi on mora biti1 v sedanjih časih izredno vešč in obenem tudi dober trgovec. Mnogo je takih kmetij, ki pošljejo sinove v šole, da bodo enkrat »gospodje«, doma pa ostane najbolj »zabit«, ker pravijo: »Za kmeta bo že dober«, pa ga ne dajo niiti v kmetijsko šolo. Mnogokrat se sliši beseda: »Kakor je delal moj oče, tako bom delal jaz.« Ali niso to sramotne besede za mladega gospodarja, ki se ne zaveda, da vsi napredujejo, le 011 zastaja. Drugi stanovi so organizirani, držijo skupaj in potem lahko z združenimi močmi dosežejo marsikaj. Saj smo že neštetokrat videli, kako se postavijo za svoje pravice v obliki plač ali karkoli in malokdaj brez uspeha. Kako se pa kmet lepo uklone vsakemu pritisku, ker ni zmožen upora radi svoje razbitosti. Takrat ga ne poznajo več tisti gospodje, ki hodijo po glasove ob volitvah. V stiski si moramo pomagati sami. Da si bomo pa znali in mogli; se moramo usposobiti in združiti. Potem pa z združenimi močmi zahtevata, kar nam gre, da nam bo posijalo lepše sonce svobode. H |1 ■BI /Vi trdem delu za kruh ■»Gruda« Q 55 Zavedajmo se odgovornosti Dekliški prosvetno-organizatorični tečaj za ljubljansko okrožje V prejšnji številki' smo čitali, ti, ki se ne odloči za nobeno stvar. Kdor ni v nobeni stranki in se tudi ne ogreva za nobeno, pravimo, da je nevtralen. V svetovni, vojni so bile nekatere države nevtralne (n. pr. Švica), to pomeni, da se niso vojskovale proti nobeni državi. Nevtralnost je včasih dobra, včasih pa tudi škoduje. Če se kdo ne postavi za skupne koristi vsega kmetskega ljudstva ali vsega naroda* je njegova nevtralnost škodljiva. • PLEBISCIT je ljudsko glasovanje, ki se razpiše takrat, ko gre za važno odločitev, o kateri naj se vse ljudstvo izjavi. Tak plebiscit bo n. pr. v Avstriji* ali naj postane Hitlerjeva ali ostane samostojna. Leta 1920. je bil plebiscit na Koroškem, po katerem smo izgubili velik del slovenske zemlje. • ANTANTA je soglasje, pomeni pa tudi zvezo več držav. V svetovni vojni so se borile proti Avstriji in Nemčiji antantne države: Francija, Anglija, Rusija in Italija. Znana je tudi Mala antanta, ki je tvorijo Jugoslavija, Češkoslovaška in Rum|mija, ki so se združile zato, da v mednarodni politiki .dosežejo več koristi zase in si tako druga drugi pomagajo. Joško Tomažič: Kulturno žarišče slovenske vasi Naše življenje hiti vedno dalje kot kazalec na uri, ne da bi se za trenutek kje ustavilo. Ljudje se rodijo, razvijajo, ustvarjajo nova dela in spet izginjajo. Vsak čas nas presenetijo novotarije in izumi, pa spet vse prihaja v navado in polagoma v pozabljenje. Tudi na vasi, kjer zgleda življenje mirno, enolično tekoče po starih kolesnicah, se vrše spremembe, vse gre naprej, dasi bolj neopazno. Naši pradedje, vzgojeni v - ponižnosti pred svetno in cerkveno gospodo, so se branili raznih novotarij, ker so smatrali, da je že tako prav, kar je od nekdaj bilo ter da je pač zato gospoda tu, ki za nje misli, nad njimi gospodari in jih milostno pusti živeti. Kmet je bil le za tlako. Pa tudi tu je čas prinesel novo misel med zatirano kmetsko rajo, misel p uporu in zboljšanju življenja. Odpravljena je bila telesna tlaka in vsaj na papirju, če ne v praksi, je bila dana osebna svoboda. Lice vasi se je znatno predrugačilo. Prišla je svetovna vojna, ki je odprla mnogim oči. Dokazala je,da je kmetski in delavski človek tisti, ki je nagomilil zemeljske dobrine, za katere ga je gospoda poslala v vojno, da je napolnil strelske jarke in umiral v njih. Vojna je dokazala, da je vas tista, ki je dajala kruha in ko je ta izčrpana prenehala z dajatvami, je vojne moralo biti konec, ker s samim smodnikom brez kruha se vojna ni dala naprej voditi. Vaški ljudje, ki jih je vojna vihra tirala po svetu, so videli nove kraje, spoznali navade mnogih ljudi, ter v trpljenju in pomanjkanju prišli do spoznanja, da vse to početje ni v skladu s človeško moralo, ni v skladu z vero, temveč je le služba kapitalu, peščici gospode, ki ji gre za oblast in izkoriščanje drugih. Mali človek je spoznal, da je važen faktor v državi. Ko se je po vojni vihri na novo začelo urejati življenje na vasi, so se opazile r^sne spremembe. V prej tihe in mirne vasice je začelo prihajati več življenja, več gibanja. Snovati so se začele razne skup- nosti, krožki, zadruge in organizacije. Svoboda je zadihala na široko. Pojavile so se politične stranke, telovadna in športna društva. Tako smo tudi kmetski ljudje začeli ustanavljati lastne organizacije Društva kmetskih fantov in deklet. Danes po> 12 letih od prvih početkov najdemo Društva kmetskih fantov in deklet po raznih vaseh Slovenije ter se še vedno povsod ustanavljajo nova, da tako upravičeno upamo, da bomo sčasoma tako daleč, kot na Češkoslovaškem, kjer štejejo kmetske mladinske organizacije 133 tisoč članov in članic. Kaj je vzrok, da se naše kmetsko-nila-dinske organizacije kljub oviram tako vztrajno širijo? Pač to, da so primerne, prilagodene potrebam kmetskih ljudi, posebno mlademu rodu, skratka so živ izraz čutenia naše vasi. Njih pravila, cilji in način delovanja je v skladu z vaškim življenjem, so širokogrudne, a strogo neizprosne zagovornice interesov naših vasi. Od drugih organizacij se razlikujejo posebno v tem, da jih vodijo kmetski fantje in dekleta sami. /v. Joief. Matija Gubec je še po 400 letih nevaren ... V ljubljanskem gledališču so za jsroslaivo 365-1'ttniee kmetskih puntov in Gubčeve smrti pripravili igro »Velika puntanja«, ki jo je spisal režiser Bratko Kreft. Predstava je bila dvakrat napovedana, vendar se iz neznanih razlogov ni vršila in se najbrž tudii ne bo . .. Z dobrim obdelovanjem zemlje povečamo pridelek! Zemlje ne obdelujemo samo zato, da je obdelana, temveč da na njej zraste čim več in da nam da dober rod. Zato moramo zemljo obdelovati pravočasno in pravilno. Ker je z obdelovanjem zemlje gnojenje v neposredni zvezi, navajam poizkuse, ki so imeli namen dognati, kako vplivajo na višino pridelka razni načini spravljanja različnega umetnega gnoja v zemljo. S trošenjem umetnega gnoja po zorani in pobranani njivi ostane 50—80 % vsega gnoja v zgornjem sloju oranice 0—4 em globoko, kar je praktično vzeto na površini. Ker v tem sloju rastlina ne razvija svojih korenin, ne pride to gnojilo takoj v poštev kot hrana. Če trosimo gnojilo na surovo brazdo, ali če v jeseni izorano njivo spomladi pognojimo z umetnim gnojem in jo nato obdelamo s kultivatorjem, se ■-pravi gnoj globlje in sicer 6—16 cm globoko. To je mnogo boljše, ker v tem sloju 6—16 cm globoko, razvijajo rastline velik del svojih koreninic branilk. Način spravljanja umetnega gnoja v zemljo je predvsem zelo važen za kraje, kjer vlada suša oziroma za leta, ko nastopi suša. Poskusa so pokapali, da da v suhih krajih ista množina umetnega gnoja, ki je spravljena v zemljo 8 do 16 cm globoko, večji pridelek ko tista množina umetnega gnoja, ki je bila potrošena samo na površino. Najboljši način spravljanja umetnega gnoja v zemljo je ta, da ga raztrosimo po suro- vi brazdi in takoj nato njivo pobranamo s težko brano, ali še boljše, če jo obdelamo še s kultivatorjem. Na ta način najboljše premešamo umetno gnojilo z zemljo in ga spravimo v globino 6—13 cm. Naslednje številke, o pridelku ovsa, posejar nega na njivo, na kateri je bilo gnojilo samo zabranano in na drugo njivo, na kateri je bilo raztrošeno gnojilo zmešano z zemljo s kultivatorjem, kažejo boljši učinek gnojila, če se čimbolj enakomerne zmeša z zendjo. Ti poskusi pa kažejo obenem tudi koristnost gnojenja z dušikom, oziroma popolnega gnojenja pred enostranskim gnojenjem. na 1 ha gnojeno z: kg gnojilo zabranano zrna slame q/ha q/ha gnojilo s kultivatorjem zrna slame q/ha q/ha * vrednost pridelka v dinarjih po odbitku gnojilnih stroškov din superfosfat 350 18.3 33.5 ^ 19.8 36.3 214)5.— 2630,— apneni dušik 150 ?,?, 1 45.1 22.6 46.2 2857,— 2932.— in superfosfat . . . . 200 350 nitrofos 350 20.5 S 7.2 21.0 38.1 2525,— 2700,— apneni dušik . . . 100 superfosfat 150 22.4 45.1 23.6 48.2 2880,— 3060,— kalijeva sol 100 350 nitrofoskal — II . . . 350 22.4 44.3 23.4 46.4 285«.— 3030.— * 1 kg ovsa računan po 1.50 din, umetni gnoj po dnevnih cenah. Slama ni vzeta v račun. Ce primerjamo vrednost pridelka, po odtoku gnojilnih stroškov, vidimo, da se splača gnojiti po principu »popolnega gnojenja«, če tudi to gnojenje več stane. Kajti pridelek od s>popolnega gnojenja« je toliko večji, da plača večje izdatke in še ostane večji dobiček kot od enostranskega gnojenja. Če primerjamo med seboj pridelek od gnojenja z 150 kg apnenega dušika in 200 kg su-perfosfata s pridelkom od gnojenja z 350 kg nitrofosa, vidimo, da je pridelek od prvega večji od drugega. Vzrok je v tem, da smo s 150 kg apnenega dušika dali njivi 24 kg dušika, in 32 fosforne kisline s 200 kg superfosfata, medtem ko smo z gnojenjem s 350 kg nitro-fosa dali zemlji samo 14 kg dušika in 28 kg fosforne 'kisline. V tem se jasno kaže koristnost gnojenja z dušikom. Isto kaže primer z nitro-foskalom in gnojenjem s 100 kg apnenega dušika, 150 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli'. Tudi v tem slučaju je 2 kg več dušika in temu primeren tudi uspeh, če tudi je prišlo z nitrofoskalom 4 kg fosforne kislim' več v zemljo. — Sedaj pred setvijo bo koristno, če naša kmetovalci to dobro proučijo in preudarijo ter izvršijo pravilno gnojenje! Ing. Teržan. m ODMEVI IZ NAŠIH VASI Od uspeha # VOGLJE. V letošnji zimski dahi smo pri na&em Društvu kmetskih fantov in deklet ustanovili drama taki odsek. Takoj smo šli na delo, čeprav nismo imeli drugega kaikor dobro voljo. Pri nas vprizoritev igre ni bila lahko stvar. Nismo imeli ne odra, ne režiserja, dvorane i'n ne izvežbamih igralcev. Vse te ovire smo z delom premagali, napravili smo oder, dobili sposobnega režiserja, tov. Molj nam je pa odstopil svoje primerne skednje za igranje in tako so bite ovire premagane. Prvi« se je naše društvo predstavilo občinstvu 13. febduarja t. L, in sicer z igro »Dekle z rožmarinom«. Igralci so svoje vloge izvrstno podali v zadovoljstvo gledalcem. Tako je naša organizirana mladina zopet pokazala, 'kaj se doseže v slogi. Omeniti moramo, da je bil to važen dan za našo vas, iker je bila to prva dramatska predstava v vasi. To nas bodri in bomo tudi v bodoče pridno na delu. — Franca Mlakar, nač. dram. odseka. • ORLA VAS. Proslava Matije Gubca katero je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet, je v vsakem oziru prav zadovoljivo uspela. Dvorana je bila nabito polna. Najprej so zapeli' pevci Šentrupertskega pevskega društva našo kmetsko himno »Zeleni prapor«, nato še pesem »Pozdrav delu«. Za temi je deklamirala tov. Milka Cizejeva pesem »Pred cesarjem«. Sledilo je predavanje o Matiji Gubcu, tov. Franca Kronovška in deklamacija tov. Ivana Basleta »Kronanje v Zagrebu«. Med posameznimi’ točkami so igrali društveni tamburaši. Nazadnje je bila odigrana še žalo-igra »Užiitlkarji«, ki je bila tej proslavi zelo pri-rruima. Vse točke so bile izvrstno podane in posamezna izvajanja nagrajena z velikim odobravanjem. Gledalci so bile ves čas ginjeni do soli. Vso proslavo je zelo povzdignila na odru primerno okrašena slika Matije Gubca s trnjem in zelenjem. Režijo igre je vodil m nam tudi z nasveti pomagal šol. upr. g. Zupanek, za 'kar se mu najtopleje zahvaljujemo! do uspeha Zahvaljujemo se tudi Šentrupertskenm pevskemu društvu, ki je rade volje sodelovalo pri tej proslavi. * Za prvo letno prireditev pa smo določili tombolo, ki jo bomo priredili 8. maja t. 1. Ker bo to prva tombola našega društva, prosimo vsa sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. • VOJNIK. Dne 6. februarja t. 1. je vpnizo-rilo naše Društvo kmetskih fantov in deiklet Kranjčevo zabavno komedijo »Skedenj«, katere uspeh je bil izredno lep. Obisk je bil nepričakovano velik. Prišli so celo iz Oplotnice, iz Št. Petra v Savinjski' dolini' pa se jih je pripeljal cel avtobus, za kar se moramo zahvaliti našemu bivšemu predsedniku tov. Kuharju. Častno so bila zastopana sosedna društva Frankolovo, Škofja vas itd. Nasprotniki so trgali lepake, hoteč nam škodovati, toda kljub vsemu je bila prireditev ena najboljših v letošnji sezoni. Gledalci so bili zelo zadovoljni, kar so pokazali z živahnim odobravanjem. — Le tako korajžno naprej! # ŠINKOV TURN. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je inielo svoj 6. redni občni zbor v nedeljo 20. februarja t. 1., na katerem je polagalo račun o celotnem delovanju. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da stuo v preteklem letu priredili dve igri, več izletov, poleti pa veliko tekmo žanjic. V naši vasi se je takrat zbralo ljudi, da še nikoli toliko ; pa zakaj hi sc tudi ne, ko 'kmetska mladina proslavlja svoje delo. Tudi tajniško poročilo je bilo razveseljivo, saj se je število članstva' v preteklem letu skoro podvojilo iin tudii naročnikov za »Grudo« imamo polovico več kot v preteklem letu. še v blagajni je nekaj .ostalo, kar se vsak dan rabi pri našem prosvetnem delu. Po poročilih smo izvolili z malimi izpremein-liami stari odbor. Sklenili' smo, da priredimo letos tekmo koscev in več drugih prireditev. Vsem zavednim kmetskim' fantom im dekletom pa 'kličemo: Složno na delo za prosvetni dvig naše vasi! • ŠMARTNO OB SAVI. Že dolgo ni bilo poročila o delu našega društva. Vendar to še ni dokaz, da dela ni bilo. Čeprav je delati1 po naših vaseh vedno težje, ker imamo dovolj zaprek. Obračun na občnem zboru 23. februarja je pokazal, da je za nami plodovita in delavna doba. Izredno priden je bil zlasti naš dramatiki odsek, ki je dvakrat pokazal uspehe marljivega dela. Tudi drugo prosvetno delo nismo zanemarjali. Najbolj prepričljiv dokaz je to, da je društveno delo pritegnilo v naše vrste 21 novih članov! Tudi med ostalim kmetskim ljudstvom smo dosegli priznanje in pohvalo. Novi odbor 'bo še z večjo vneimo nadaljeval začeto delo, da še bolj združi in poveže vso kmetsko mladino v neodvisno, zavedno četo mladih delavcev! • MUHABER. Društvo kmetskih fantov in deklet na Muhaberu je priredilo v nedeljo dne 27. februarja t. 1. igro »Dve nevesti«. Predstava se je zelo posrečila. Prišli so ljudje iz vse okolice. Posetila so nas tudi naša sosedna tovariška društva. S tem uspehom smo dobili novega poguma. Da članstvo še bolj pritegnemo k društvenemu delu, smo se odločili, da spomladi priredimo še eno igro in upamo, da bodo tudi takrat deležni! tako velikega obiska. Dne 6. marca t. 1. smo imeli svoj redni občni zbor, na ‘katerem smo izvolili' nov odbor s to-turišem Francem Potočarjem na čelu. Tako smo zagotovljeni, da se naše delo ne bo. prekinilo, temveč ga bomo še bolj pospešili. • SREDIŠČE OB DRAVI. Dne 13. februarja t. 1. je naše Društvo kmetskih fantov in deklet imelo svoj IX. redni občni zbor. Iz poročil posameznih funkcijonarjev smo videli, da si' je društvo nadelo velike naloge, katere je poizkušalo tudi rešiti, v kolikor je bilo mogoče. Novi odbor, kateremu zopet načeluje požrtvovalni tovariš Mirko Plepelee, nam jamči, da bo drušitvo tudi v bodoče delalo v duhu kmetskega napredka. Pripravljamo se na uprizoritev veseloigre »Vesela božja pot«. Naši fantje in det klet« so zelo požrtvovalni, ko žrtvujejo spanje, d« lahko posečajo vaje. Toda, ko potem dosežejo popoln uspeh, jim ni' žal truda, pač pa so vedno zopet pripravljeni žrtvovati svoje moči za skupen uspeh. • VELIKI OBREŽ. Naše Društvo kmetskih funtov in deklet je priredilo 31. marca t. 1. proslavo 365 letnice smrti Matije Gubca. Na sporedu je bil govor o pomenu te obletnice, deklamacije ter igra. Dvorana gasilskega doma je bila polna domačinov, ki vedno z zanimanjem sledijo prosvetnemu delu kmetske mladine. • SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Preteklo nedeljo, ko se je naš griček kopal v prijaznem pomladanskem soncu, je popoldine še bolj ožiš vel ob posetu mladine, ki ®e je iz okoliških vasi zbrala v gostoljubni hiši tov. Zadravca na 8. rednemu občnemu zboru Društva kmetskih fantov im dekleti. Tu so fantje in dekleta polagali račime o storjenem delu in snovali načrte za bodoče leto. Občni zbor je »tvoril in vodil predsednik tov. Tomažič, ki je uvodoma imel lep idlejni govor o smislu in ciljih mladinske organizacije na vasi. Pozdravil je vse navzoče, posebno še nilade nove člane in delegata pododbora, tov. Cestnika, nato pa v predsedniškem poročilu orisal društveno delo preteklega leta in ovire in težkoče, preko katerih je moralo iti društvo, da je izvedlo tako obširen načrt, kar je bilo razvidno iz poročil tajnika, blagajnika, načelnikov posameznih odsekov in nadzornikov. Bilo je 10 odjborovih sej, 7 članskih sestankov, večje število ostankov posameznih odsekov: ženskega, draniatskega, strok.-gospo- darskega, smučarskega in kolesarskega, 4 javna predavanja, Gubčeva proslava, 2 gledališki predstavi z 1 gostovanjem, 3 izleti, kmetski tabor s povorko in srečolovom, tekma koscev', 'kolesarska dirka, sadna razstava in družabni večer. Delegat ptujskega pododbora tov. Juri Cestnik je po iskrenem tovariškem pozdravu in čestitkah društvu na lepih uspehih opozoril na važnost storjenega dela in pozival k nadaljnt vztrajnosti. Pri volitvah je bil iavoljen nov odbor, ki mu predseduje tovariš Joško Tomažič. Z živini zanimanjem in sodelovanjem vseh prisotnih se je sestavil obširen delovni načrt za delo v bodoči sezoni. Pri vsem nas bo vodila odločna vztrajnost po našem geslu: »V slogi in delu vstajamo!« Vojaški boben pravi: vsak dan krompir, vsak dan krompir — »GRUDA« pa pristavi: plačaj me, da imel bos mir! v » ^ pravljica . o ljubezni M i.šfco Kran jec Zgodilo se je, kakor se dogaja v pravljicah. Ljubezen se je zasejala v Žumer-jevo hišo. Kako se je to zgodilo, ni vedel nihče povedati. Če je tu bilo življenje ne samo zdaj, temveč od vekov posvečeno delu in ne sanjam, in če se je zdaj to spremenilo, da je bilo življenje sanjam bolj naklonjeno, tedaj je ljubezen bila nekaj nezdravega, kar lahko škoduje temu domu. In še komaj minulo zimo je bilo pri Žumerjevih tako mirno, tako lepo. Življenje je teklo po stari že izhojeni poti, brez sprememb. Niti slutiti ni mogel nihče, da bo sončna pomlad prinesla toliko sprememb. Spomladi pa so otroci stopili v dolino, k fari, in tedaj se je Hedvika vrnila z ljubeznijo v srcu. Bil je čas, ko po hribih črešnje tako bujno cvetejo, da so od daleč videti kakor velike bele lise sredi prvega zelenja. Cvetovi španskega bezga se še niso razpočili, po zraku pa že cvrčijo prve lastovke in silijo v človeške domove. Nebo je tako sinje, sonce tako žarko, zrak tako prozoren in svež. Ob večerih pa že včasih vejejo tople, prave pomladne sapice in tam v daljavi, po onih visokih gorah so tako lepe zarje zahajajočega sonca, do-čim je dolina že vsa zavita v prvi vijoličasti mrak. Stari Žumer o tem ni imel pojma. Zato, ker se sam v svojem življenju ni nikdar ukvarjal z ljubeznijo, ni poznal njenih znakov in zato tudi ni mogel slutiti, da bo obsedla njegove otroke. Bilo bi smešno misliti na nekaj, česar ni. Mati pa je zaslutila, da ni vse v redu. Morda se je spomnila svojih mladih let, ki jih je preživela v doliiii. Nemara je kdaj še sama ljubila, čeprav je možu rekla, da ni. Morda je le zakrila v sebi mladostne sanje in se je spomnila nanje in je lahko dekle hitro ujela. Vendar pa je možu povedala vse po ovin- kih: »Mislim, da s Hedviko ni vse v redu.« Tedaj je kmet vzel pipo iz ust in se ozrl po'ženi. Ni bil zmeden, pač'pa jezen. »Rad bi vedel, odkod te neumnosti v tvoji glavi.« Kmetica pa je svojo gnala trdovratno dalje: , »Pa bo le res: dekle se je nekam zagledalo.« Nejevoljen je odšel. Zato, ker ni mogel verjeti, ker je bila to neumnost. Le kam naj bi se dekle zagledalo. Že toliko let dela s svojimi otroki na tej zemlji, živi z njimi, pozna jih kot sebe in bi se mu zgodilo nekaj, česar ni predvidel?! Natančno je imel vse prevdar-jeno: ko otroci dorastejo, bosta z ženo preskrbela žene, ali moža. Najstarejši ostane doma, mlajša pojdeta v dolino. Nad dvajset let že spravljata denar, da ju odpremita, kakor se spodobi. In otroci si vendar ne bodo sami iskali ne. žena, ne mož. To je njuna skrb. Sinova morata dobiti žene, kakršna je njuna mati, hči moža, kakršen je on sam. Nekaj trdega, okornega, pa vendar mirnega, poštenega in zvestega, kakršen je bil sam. Zvestoba, poštenost, odkritost, to so bile čednosti, ki jih je visoko cenil. Vse to pa je morala dičiti večna ljubezen do dela, do zemlje, do hiše, do lastnine. Tu je zemlja, na njej kmet, zgoraj nad njim-in nad zemljo pa je sinje nebo. To je važno. Važno je delo na zemlji, važno je sinje nebo, kjer gospodari Bog, pošilja človeku roso, dež, sonce, zimo, mrazove, noč in jutro. V tihih nočeh stopi Bog z neba in se sprehaja po vrhovih teh gora, gleda v doline, se ustavi na jasi in se raduje svojega dela. V bledi mesečini zre svoje stvarstvo: kotanjasto dolino, kjer ždi fara in kjer ura v zvoniku udarja pozno noč; v;:ugaste klance, večno vlažne; domove po rebri, kjer vse življenje kmetje v počasni govorici izgovarjajo njegovo ime in ga prosijo za neprestani blagoslov 6vojili ozar. Potem gre mimo oken teh domov, in tedaj se gospodar prebudi, prebudi tudi ženo in de: Tako nekaj lepega se mi je sanjalo. — Potem pošlje nevihto, toda namesto toče razlije lep, mehak dež na njive in vse je, kakor prerojeno. Ne, o tem, kar mu je žena povedala, ni hotel premišljevati. To je bila vendar očitna neumnost. Toda, ko se je ozrl po svoji hčeri, ko je videl njeno dozorelo telo, viseče močne prsi, sanjave oči in neko bojazen v njenem vedenju, tedaj je občutil, da je predaleč od svojega otroka, da bi "a mogel vsega do jedra poznati. In to ga je zmedlo. Zato pa je zvečer, ko sta ostala z ženo sama, dejal trdo in hladno: »Da veš, tega nočem v svoji hiši. — Tega pri nas ne poznamo.« Bilo je tako hladno, skora’ sovražno. Toda, kmetica je vedela: če je rekel, da bomo na tej njivi sejali, tedaj tega ni mogel nihče spremeniti. In če je torej rekel: Ljubezni ne prizna, tedaj je to dokončno povedal. Spremenil ne bo. (Dalje prihodnjič) Cerkvica na Blejskem otoku v odsevu pomladanskega sonca. Jože Jermančič: Sava, ti! Sava, ti šumeča reka, neprenehoma bučiš; kuj ponosna si na sebe, da odneseš, kar dobiš? Nosiš k bratom zlati tovor, kar ti kdo v naročje da, in še naš ponos slovenski si odnesla kraj morja. Če še grob nam boš odvzela, z njim odvzemi še gorje! kdo bi še gorko te ljubil? Tvoje vode so solze! Časopisi pišejo . .. — da bo vojaška služba v Nemčiji podaljšana od dveh let na dve in pol leta; — da bo tudi Francija kakor Anglija oskrbela večino prebivalstva s plinskimi maskami in zgradila zavetišča proti plinskim napadom; — da je začela Anglija graditi ogromne vojne ladje, ki lahko nosijo 42.000 ton; — da so v Ameriki iznašli posebno bombno letalo proti vojnim ladjam ... — da ima Anglija 47,288.000 prebivalcev, od teh je 2 milijona več žensk kakor moških. Vsak dan je na mizi fižol in pa zelje, »GRUDA« pa veča nam tek in dela veselje. i_o \S /m|k Kmetska žena in dekle, ZA N|ENE ROKE IN SR.CE Obletnica opominja Pravkar je minila obletnica mučeni-ške smrti našega prvega kmetskega kralja Matije Gubca. Iz roda v rod, prav do današnjih dni, pričajo zgodbe o strašnem trpljenju kmetov koncem srednjega veka, to je pred 400 leti. Godilo se jim je slabše kakor tovorni živini. Usoda kmetskih žen in deklet pa je bila prav grozna, gospod — baron ali grof — je lahko razpolagal s kmeti po svoji mili volji, bili so njegova lastnina. Zato pa je tudi vsako dekle, ki je bilo gospodu všeč, moralo biti na razpolago za njegovo zabavo. On je imel pravico odločati, ali se sme njegov podložni kmet poročiti in s kom. Imel pa je še eno pravico: to je pravico prve noči. To se pravi, da je morala vsaka nevesta svojo prvo poročno noč preživeti z gospodom, če se je njemu ljubilo. Dekleta so bila tako oropana svojega najdražjega — svoje časti. Zato ni čudno, da so kmetje pri puntih postavili kot eno svojih glavnih zahtev: ukinitev pravice prve noči in da so se na strani upornih kmetov borile z istim navdušenjem in trdovratnostjo njihove žene in dekleta. Gubčev upor je sicer propadel, a nobena žrtev ni zaman, nobena ■ kaplja kmetske krvi ni bila zastonj prelita. S časoma so si kmetje priborili marsikatero pravico. Toda še danes nimamo tistega, zaradi česar je moral umreti Gubec in tisoči kmetov — nimamo še svobode in zemlje. Res, na papirju smo svobodni gospodarji svoje zemlje. V resnici pa skoro ne smemo govoriti, kar mislimo: delati moramo, kar nam ukažejo, zemlja je zadolžena tako, da se komaj še lahko imenujemo njeni lastniki. V borbi za kmetsko svobodo nam bo spomin na nekdanje kmetske boje v vzpodbudo in opomin. Iz izkušenj naših prednikov, ki so jih plačali s krvjo, smo se naučili, da bomo zmagali: če bomo vsi kmetski ljudje enotni; eden za vse, vsi za enega in če bomo me dekleta in žene, tako kol nekdaj, pomagale bratom in možem v naši kmetski borbi! Naša življenjska usoda Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom >Spol in usada«, ki jo j« napihala Angela Vo-detova. O pisatelji« ste mogoče že kdaj kaj slišale. Napisala je že mnogo člankov v različnih listih, pa tudi predavala je velikokrat. V svojili člankih največkrat piše o življenju že« in deklet. Vendar bi nam njeni članki malo koristili, če bi' samo pisala o lem, kako težko je naše življenje. Ona pa nam hoče tudi pokazati, kako bi si žene lahko svoj položaj izboljšale. V tej knjigi .razpravlja pisateljica o vseh važnih vprašanjih, o katerih bi morale predvsem žene mnogo razmišljati. Vedeti bi morale, da je usoda žene popolnoma drugačna od usode moža samo zato, ker mora žena izvrševati v svojem življenju drugačno delo: roditi in vzgajati mora otroke. Nekateri pa pravijo, da je žena zato, 'ker je drugače ustvarjena, tudi manj vredna in zato se ji ni treba brigati' prav za nobeno drugo stvar na svetu kakor za doni in otroke. S tem pa, da žene že od pamtiveku vzgajajo človeštvu mladi' rod, dokazujejo, da so itiudi one zmožne marsikaj napraviti. Ker so sposobne, pa naj se skupno z možmi borijo za svoj obstanek, in predvsem za lepšo bodočnost svojili potomcev. Težko je materam dobro vzgojiti otroke, če jim pri vzgoji primanjkuje vsega, dostikrat celo kruha im obleke. Poleg tega pa moramo imeti žene vedno pred očmi tiste naše tovarišice, ki jih je življenje posebno udarilo. To so nezakonske matere in tiste, ki so bife v borbi za vsakdanji kruh prisiljene, da prodajo lastno telo drugimi v* zabavo. Mnoge niso same krive svoje usode, le težke gospodarske razmere so jih največkrat prisilile k temu. Moški se ne bodo brizgali za taka vprašanja in le naša naloga je, da pomagamo tem, najbolj prizadetim ženam. Torej le moramo zahtevati, da bo tudi zanje dovolj kruha in da se bodo lahko pošteno preživele, če le bodo hotele. Čudne se nam bodio morebiti zdele take misli, kajti naše matere so nas druigače vzgajale, če pa bomo knjigo prečitale, borno morale priznati, da ima pisateljica prav. Če se že me same ne bomo mogle otresti starih misli, pa ob čitanju knjige vsaj razmišljajmo, kako bomo me vzgojila svoje otroke, da bodo drugače mislili. Op. ured.: Omenjeno knjigo boste po vaseh najbrž težko dobili v roke. Če bii se jih priglasilo več, ki bi knjigo želeli imeti, bi jo dobili po zelo nizki' ceni. Sporočite vaše želje uredništvu »Grude«. ŠIVANJE IN ROČNA DEU! tv, Vi * Kvačkana bluza « V prejšnji številki. »Grude« smo že pisale o pletenju in kvačkanju, kar sedaj nadaljujemo. Opisati' hočemo nekaj kvačkanih vzorčkov, ki tudi za začetnice ne bodo pretežki. Napravile si boste lahko pomladanske bluze i* volne s kratkimi ali tričetrtinskimi rokavi. Pri vseh vzorčkih moramo napraviti osnovno vrsto iz samih verižnih petelj. 9 /. VZORČEK: 1. vrsta: v začetku napravimo' 1 verižno petljo, 1 gosto petljo (neovito), ki jo vbodemo v 2. verižno na osnovni' vrsti. To se ponavlja do konca vrste, gosto petljo vbadamo v vsako drugo verižno petljo na osnovni vrsti. 2. vrsto: delamo prav tako ‘kakor prvo, samo da vbadamo gosto petljo v vmesno verižno prejšnje vrste in sicer primemo samo pol zanke, to je samo eno nitko, tisto na sprednji strani. 3. vrsta in vse ostale so enake drugi . • II. VZORČEK: 1. vrsta je i enaka 1. vršiti pri prvem vzorčku, sa petljo delamo drugače. Namesto, da L nili kvačko takoj skozi obe zanki, jo nemo samo skozi eno, še enkrat ovije potegnemo takoj še skozi drugo zanko. 2. vrsta in ostale so enake prvi. • III. VZORČEK: 1. vrsta: 3 verižne petlje, nato gosto petljo, ki jo vbodemo v 4. verižno petljo na osnovni vrsti, spet 3 verižne petlje, 1 gosta petlja do konca vrste. 2. vrsta: 3 verižne petlje, 1 gosta, ki jo vbodemo v gosto petljo prejšnje vrste tako, da primemo samo pol zanke, to je 1 nitko. 3. vrsta in ostale so enake drugi. Če hočeš, da bo vzorec gostejši, kvačkaj namesto 3 verižnih petelj samo 2. • IV. VZORČEK: 1. vrsta: 2 verižni petlji, nato 1 gosto, ki jo vbodemo v drugo verižno na osnovni vrsti, spet 2 verižni petlji, 1 gosta, kar se ponavlja do konca vrste. 2. vrsta je enaka prvi, samo da gosto pedjo vbodemo v vsako prvo verižno, ki sledi gosti petlji v prejšnji vrsti. 3. vrsta je enaka prvi vrsti, samo da zdaj vbodemo gosto petljo v vsako drugo verižno v prejšnji) vrsti. Druga in tretja vrsta se ponavljata. 9 V. VZOREC: 1 vrsta: 3 verižne pedje; sledi 1 gosta petlja, ki jo vbodemo v 2. verižno na osnovni vrstil, verižne in goste se ponavljajo, goste vbadamo vselej v vsako 2. verižno petljo na osnovni vrsti. 2. vrsta je enaka prvi, samo da gosto pedjo . vbadamo v srednjo od' treh verižnih petelj v prejšnji vrati. Spet vbadamo tako, da primemo samo pol zanke, to je eno nitko. 3. vrsta je enaka drugi. Vse vzorce delajte s srednje debelo volno. Barvo pa si izberite same po' svojem okusu. Za blago si preskrbite primeren kroj, in 'ko boste delale, polagajte posamezne dele po kroju, da vam bo izvršena bluza dobro pristojala- Kadar se 'boste pripravile k delu, prečkajte počasi navodilo in sproti delajte. Če ne razumete česa, pa prečitajte večkrat, pa bo že šlo. ZA KUHINJO; A ŠPEHOVKA. V g »rito skledo deni 1 1 presejane moke, v sredli napravi jamico in aKj v njo 3 žlice mlačnega, osladkanega mleka in 3 dkg kvasa ter pusti vzhajati. V lončku žvrkljaj 1 toplega mleka, 1 žlico sladkorja, 1—2 rumenjaka in 10 dkg masla ali masti in nekoliko soli. To zmešaj med muko in kvas ter stepaj, da postane 'testo rahlo. Deni ga na gorko in pusti vzhajati. Ko je dobro vzhajano, ga razvaljaj za nožev rob debelo in potresi z ohlajenimi’ ocvirki, med katere primešaj eno pest drobno zrezanega, ocvrtega in ohlajenega zelenega petršilja. Zavij tesno skupaj, položi v namazano kozico ali pekačo in daj na gorko, da zopet vzhaja. Vzhajano pomaži z raztopljeno mastjo ni deni v pečico. Pečeno zreži na 'kose in daj gorko na mi®o. • FIŽOLOVA JUHA. Preko noči namočimo pol litra fižola (po potrebi tudi več). Zjutraj vodo odlijemo in zalijemo z drugo, v kateri kuhamo do mehkega. Osolimo, pridenemo lovorjev list in nekoliko limonine lupinice. Ko je fižol dovolj mehak, ga pretlačimo skozi pe-novko z vodo vred. Vzemimo dve žlici masti, na njej zarumenimo nekoliko čebule, dodamo dve žlici moke in pustimo, da postane bledo-rjava. Prežganje zalijemo z malo količino mrzle vode, da se lepo razpusti in ga denemo v juho. Pridenemo par žlic kisle smetane. V juhi zakuhamo doma pripravljene rezance, nekoliko riža ali opečenega kruha. • AJDOVI ŽGANCI. V 2 litra slanega kropa zakuhamo 1 liter ajdove moke. Ko nekaj časa vre, prederemo moko -š kuhalnico skozi sredino im pokrijemo, da voda vre 10 do 12 minut čez moko, nakar odlijemo polovico vode, ostalo pa zmešamo s kuhalnico. Nato vlijemo na žgance nekoliko vroče masti, pokrijemo lonec in pustimo nekaj minut. Potem zdrobimo žgance z vilicamii in jih po vrhu zal>elimo z razbeljeno mastijo ali ocvirki. Na mizo jih damo k fižolovi juhi, k mesili čisti juhi' in podobno. Zelo se prilegajo, kar je znano, s kislini zeljem. • OKISANI VAMPI. Dobro očiščene vampe skuhamo do mehkega v slani vodi, v katero smo dali zelenjavo (korenje, čebulo, petršilj) z lovorjeviim listom in celini poprom. Nato jih ohladimo in zrežemo na tanke rezance. Iz žlice masti in moke napravimo temno prežganje, pridenemo sesekljano čebulo, zelen petršilj in majaron ter zalijemo z juho afli vodo. Razredčenemu prežganju pridenemo na kocke zrezan krompir. Ko je krompir mehak, dodamo zrezane vampe, kiis in limonin sok ter zmes prevremo. Tako pripravljena jed je - izredno okusna. Ir Delo nas kliče Proti koncu medteca marca zelenjadni vrt do kraja obdelamo. Če smo zemljo v jeseni obrnili in pognojili, pripravimo gredice in jih takoj posejemo. V marcu sejemo: korenje, peso, grah, redkvico, čebulo in vse dišavnice. Pozneje pa posadimo tudi čebuljček in krompir. Izmed korenja mora imeti zgodnje — rdeče, boljšo zemljo kakor rumeno. • KORENJE sejemo v vrste za dobro ped narazen. Vmes laliko posejemo redkvico. Mlade sadike moramo razredčiti, da pride na vsake 3 do 4 prste po ena sadika. • PESA potrebuje globoko prekopano zem-' ljo, ki pa ne sme biti na sveže pognojena. Sejemo jo v vrste po dve pedi narazen. V posa- meznih vrstah jo potem razredčimo na razdaljo slabe pedi. Tudi peso je treba pridno zalivati in okopavati. • HREN najboljše uspeva v rahli, globoki, prekopani im močno gnojeni zemlji. Posebno mu ugaja sonce in vlaga. Hren razmnožujemo z delitvijo. Jeseni poirežemo od starega korena za mezinec debele in ped dolge stranske korenine. Čez zimo jih zakopljemo, spomladi, v mesecu marcu ali aprilu, pa presadimo na stalno mesto za dobro ped1 vsaksebi. Zgornji del korenine naj pride za tri prste globoko v zemljo. # REDKVICA. Mesečna redkvica je prvi pridelek na vrtu. Rada ima malo sence in dosti vode. Prve redkvice sejemo v vrste med korenje, nato pa vsake 4 tedne kjerkoli v rahlo zemljo in sicer čez vso gredico. Nad redkvico se radi1 spravijo bolhači, ki ji prežro vse liste. Preganjamo jih s sajami, tobačnim prahom in s pogostim zalivanjem. Mesečno redkvico sejemo le spomladi in jeseni. Če hočemo, da redkvica hitro raste in da ostane krhka, jo moramo pridno okopavati in zalivati1. Vse vrste redkve postanejo v sveže pognojeni zemlji črvive. G ČEBULA potrebuje odprto zemljo, takšno, Id. je redno obdelana in gnojena. Biti pa ne sme sveže pognojena. Sejemo jo marca v vrste, ki naj bodo za dobro ped vsaksebi. Vmes posejemo špinačo. Čebulo moramo večkrat okopati in pleti. © ČEBULJČEK pa posadimo v zgodnji pomladi v vrste, ki1 naj bodo za malo ped narazen. Gredica naj ho po možnosti na pol v senci. Posajeno čebulo moramo prej porabiti kakor pa posejano, ker je slednja odpornejša. • ČESEN razmnožujemo s stroki, ki jih posadimo zadnje dni marca na gredico za eno ped narazen. Česen uspeva’ v rahli in dolxri vrtni zemlji ter na zavetnem kraju. Ko raste, ga moramo večkrat okopati in pleti. • GRAH sejemo od marca pa do junija. V marcu, 'ko je zemlja že zadosti suha, ga sejemo na prisojno gredico v brazdice, 'ki smo jih poprej dobro zalili in sicer za malo ped globoko, da je varen pred vrabci, golobi in mišmi. V sveže pognojeni zemlji grah prebujno raste in le slabo obrodi, če seme le malo pokrijemo z zemljo, dai požene prej iz nje, ga moramo zavarovati pred ptiči s črno nitjo (sukancem ali podobnim). Med posameznimi rastlinami v vrsti naj bo razdalje dva do tri prste, med vrstami pa pri< nizkem grahu dve pedi, pri visokem pa tri do štiri pedi (okrog pol metra). • RADIČ je sicer malo grenka, toda' prav zdrava solata. Sejemo ga od (marca do junija v vrste na dobro pripravljeno gredico, 'ki pa ne sme biti pognojena s svežim gnojem. Tudi z gnojnico ga ne smemo zalivali, ker dobi potem slab okus. • ŠPINAČA je zelo zdrava in priljubljena zelenjava. Žal, da jo pogrešamo v marsikaterem vrtu. Špinača potrebuje dobro zemljo, močno pognojeno, zlasti’ z gnojnico. Sejemo jo v vrste med korenje ali čebulo v razdalji ene pedi in sicer zadnje dni marca ali prve dni aprila. • ZGODNJE VRSTE ZEUA, kakor belo-rdeče zelje, cvetačo, ohrovt, kolerabo, katerih sadike smo vzgojili v topli gredi ali zabojčkih, presadimo sredi aprila na stalno gredo. Pozne kapusnice pa posejemo prve dni april® na dobro pripravljeno semensko gredico. • RAZNE RASTLINE. Grmičje rabarbare in drobnjaka (šnitlih) razdelimo in jih presadimo. — Paradižnike posejemo v zabojčke. — Posejane gredice zavarujemo pred ptiči s črnim sukancem. — Na gredice 'kjer nameravamo pozneje posaditi1 kumare, paradižnike, pozne ka-puMiiice in fižol, vsadimo sedaj zgodnjo solato, zgodnje ‘kolerahice in radič. — Najlepše lanskoletno korenje, peso in čebulo vsadimo za seme. Skrb za cvetice Že v zadnji številki smo opozorili na nekatere cvetice, ki so posebno priporočljive. S krasnim cvetjem in vonjem nam bodo delale veselje in se tako oddolžile za naše delo in skrb. Danes zopet prinašamo nekaj opisov prav hvaležnih cvetic. O PORTULAK je krasna, po tleh se plazeča cvetica v raznih barvah. Zelo ljubi mnogo sonca. Posajena na gredicah tvori izredno lepo živo preprogo. Portulak sejemo aprila ali maja prav na redko. Če je pregost, ga razredčimo. C ASTRA je pri nas še precej znana cvetica. Posebno lepa in priljubljen'1 je amerikanska astra. Ta cvete zelo pozno im ima močna stebla-. Sejemo jo od marca do srede maja v toplo gredo. Vse, zadnjič in danes opisane cvetice sejemo lahko tudi v zabojčke, ali pozneje na prosto. Vendar v zadnjem primeru bolj pozno cvetijo. • MAČEHA. Te cvetice 60 znane in zelo priljubljene. Posebno boljše vrste. Izbire, je veliko. Mačehe sejemo marca v toplo gredo ali lonce. V začetku maja pa jih presadimo na prosto. Lahko jih tudi sejemo od junija do srede julija na prosto in jih od tam presadimo na stalno mesto. Tiste, ki so sejane julija, cvetijo šele prihodnjo pomlad. • SETEV IN SADITEV CVETIC. Poletne cvetice, kakor: zvončnice, resede, ostrožnikc, suhocvetke in druge posejemo kar na prosto gredico. Za levkoje, astre, nageljne in rimije pa je najbolje, da jih sejemo v zabojčke in jih potem presadimo na prosto. Starejše trajnice razdelimo in presadimo. • OBREZOVANJE VRTNIC. Ta mesec pričnemo obrezovati vrtnice. Iz 'krošnje izrežemo vse slabotne vejice visokostebelnim in pritličnim vrtnicam. Vzpenjalkam porežemo ves stari vejnati le«, mlade, lanskoletne vejice pa zopet privežemo na ogrodje. • Vzornik plemenskih kuncev. Uredništvo »Rejca malih živali« je izdalo naslovno knjižico, ki obravnava vse, kar se tiče pravilne vzreje kuncev. Med drugim prinaša vzornik (standard), razne pravilnike o tetoviranju, matičar-stvu, o ocenjevanju kuncev i. t. d. Knjižico vsem, ki se pečajo z rejo kuncev, toplo priporočamo! Naroča se pri gori omenjenem uredništvu, Ljubljana, Karunova ulica 10 in stane le din 10.—, po pošti' pa 1.— din več. /M PRAKTIČNI NASVETI # ČIŠČENJE PEKAČ. Pekače ni treba vselej, ko j« več ne rabimo, pomivati, ker se nam sicer pecivo rado prime. Rajši jo obrišimo s čistim papirjem do suhega. # CVRENJE PECIVA. Kadar cvremo krape, miške in podobne m-očnale jedi, denimo v testo eno do dve žlici ruma (kolikor je pač testa). Tudi v mast ga vlijmo nekaj žlic, ker jo potem pecivo mnogo manj vpije. # DUŠENJE RIŽA. Če hočemo rižu pri dušenju ohraniti lepo belo barvo, ga polijemo z žlico limoninega soka. # ZAŽGANO PECIVO. Kadar se nam pecivo pri pečenju od spodaj žge, potrosimo po pečici nekaj kuhinjske soli. # MADEŽI OD PLESNOBE. Te madeže odpravimo iz volilen ih in bombažnih tkanim z razredčenim salmijakom. Po možnosti pa operimo cel kos obleke v mlačni vodi, v kateri smo raztepli goveji žolč, potem ga izpirajmo do čistega v mlačni vodi. # RJA NA NOŽIH. Zmešajmo nekaj stolčenega in presejanega oglja s petrolejem ter namažimo s to zmesjo noževo rezilo. Zmes pustimo na rezilu nekaj časa in nato zdrgnemo madeže s kosom trdega lesa. Končno obrišem« rezilo z volneno krpo. Na ta način odpravimo z nožev vsalk o rjo. O Preslana juha. Večkrat se nam dogodi^ da smo juho preveč osolili. S tem ji seveda pokvarimo pravilen okus. To popravimo na ta način, da dodamo juhi nekaj na kocke zrezanega surovega krompirja, ki ji odvzame odvisno sol. # Da se mleko ne prismodi, ga moramo kuhati v čisti emajlirani (lošeni) posodi, ki jo rabimo samo za mleko. Ker se ob strani ali na dnu rado prime, jo moramo vsakokrat zri-bati in očistiti. Paziti moramo tudi, da se posoda ne dotika gorečih drv. Tako smo popolnoma brez skrbi, da bi kuhano mleko imelo zoprn duh. SVETOVNA OPAZOVALNICA Ij: Konec avstrijske države Dandanes smo mnogo bolj zvezani z življenjem vsega sveta kot pa kdajkoli prej. Če se kjerkoli v svetu, v drugih državah kaj spremeni, občutimo te spremembe tudi mi. Saj smo pa tudi povezani z drugimi državami gospodarsko in tudi politično. Samo pomislimo, kako je vplivala na naše gospodarstvo abesinska vojna v daljni Afriki. Zato se moramo tudi za vse dogodke v svetu zanimati. Tembolj pa se moramo zanimati za dogodke v naši bližini, pri naših sosedih. Zato tudi ne smejo iti mimo nas stvari, ki so se izvršile v teh dneh pri našem severnem sosedu — Avstriji in ki so vznemirili vso Evropo. 12. februarja letos sta se sestala v nemškem mestecu Berchteegadenu avstrijski kancler (pred- sednik vlade) Schuschnigg (Sušnik) in voditelj Nemčije Hitler. 12. marca pa je Avstrija prenehala biti samostojna država in prišla pod Hitlerja. Neodvisna država Po svetovni vojni so se osvobodile izpod Avstro-Ogrske Češkoslovaška, del Poljske in tudi del naše države. Tako je nastalo iz velike države več manjših, med njimi tudi republika Avstrija. V mednarodnem življenju je imela važno nalogo: zadrževati Nemčijo, da ni silila na izhod in jug. Zato je tudi uživala podporo vseh drugih držav, zlasti Francije in Anglije. Te svoje naloge, da bi delala ravnotežje med državami v Sred- nji Evropi in bila jez proti Nemčiji, pa ni mogla vzdržati, postala je igrača dveh velikih sosed, Italije in Nemčije, ki hočeta doseči svoj fašistični program: razširiti svoje meje. Nemčija je bila v svetovni vojni premagana. Izgubila je velike kolonije v raznih delih sveta, plačevati je morala državam zmagovalkam tudi visoko odškodnino. Zato je bila v veliki stiski. To je izrabil Hitler, ki je prišel pred petimi leti na oblast in uvedel fašistični režim po vzorcu Italije. Ljudstvu je obljubljal izboljšanje, vsem milijonom brezposelnim zaslužek, kmetom pa zemljo. Ko pa je dobil državno vodstvo v svoje roke, se vse njegove obljube niso izpolnile. Še vedno imajo veleposestniki in plemenitaši svoja veleposestva. Ljudstvo je izgubilo vse demokratične svoboščine, vse stranke razen narodno-socialistične, so zabranjene. Vso oblast ima Fiihrer (vodja). Da bi premotili in potolažili nezadovoljne delovne sloje, so njegovi pomočniki začeli poveličevati nemštvo, nemško raso (rod), ki da je več vredna in zato ustvarjena, da vlada svet. Nemčija se je začela oboroževati, postajala vedno bolj bojevita in je poteptala vse mednarodne pogodbe. Nemški imperijalizem (zahteva po tuji zemlji) je postajal vedno močnejši. Začeli so zahtevati kolonije in razna ozemlja v Evropi, zlasti dele slovanskih držav, o katerih se celo v šolah uče, da so Slovani manjvredno, neuko ljudstvo. Odpor in konec Avstrije Prva stopnja v teh nemških zahtevah je bila Avstrija. Hitler je stremel, da se Avstrija združi z Nemčijo. Za to so mu služili tudi njegovi pripadniki v Avstriji, ki so postajali vedno glasnejši, zlasti odkar je bivši kancler Dollfuss strl upor delavcev in jih izločil iz vodstva države. Med obema državama je bilo napeto stanje. Zato je bil sklican sestanek obeh predstavnikov v Berchtesgaden. Hitler je zahteval, da dobijo njegovi pristaši oblast v Avstriji. Kancler Schuschnigg se je moral ukloniti. V vlado so vstopili hitlerjevci, med drugimi tudi njih vodja Seyss-lnquart (Zajs-Inkvart). Toda Hitlerjevi pripadniki so vedno odločneje zahtevali združitev Avstrije z Nemčijo. Tedaj se je avstrijsko ljudstvo zga- Dr. Kurt Schuschnigg, zadnji kancler Avstrije nilo. Vršila so se zborovanja, kjer so množice ljudstva zahtevale, da ostane Avstrija svobodna, neodvisna država. Delavci so v kratkem času zbrali milijon podpisov za Schuschnigga in državno neodvisnost. Zdelo se je, da je ta složni nastop avstrijskega ljudstva rešil državo. Schuschnigg je določil za nedeljo dne 13. marca plebiscit (glasovanje), na katerem naj bi ljudstvo samo odločilo o usodi Avstrije. Avstrijski in nemški hitlerjevci so vedeli, da bodo poraženi, zato je Hitler 12. marca zahteval odložitev glasovanja in odstop Schuschnigga ter zagrozil z oboroženo silo. Schuschnigg zunaj ni dobil pomoči, zato se je moral ukloniti. Vlado je prevzel Seyss-lnquart. »Da se ne bi pojavili neredi«, je odšla nemška vojska čez avstrijsko mejo in zasedla vso državo. 13. marca je odstopil tudi predsednik republike Miklas in neodvisne Avstrije je bilo konec, postala je del nemške države. Kaj pa mi? Zlasti nam Slovencem, ki smo bližnji sosedje Avstrije, ne more biti vseeno, kaj se godi okrog nas. Zavedati se moramo, da je radi dogodkov, ki so se izvršili v Avstriji, v nevarnosti tudi naša narodna samostojnost. Z zmago hitlerizma v Avstriji smo stisnjeni v klešče dveh fašističnih držav, pod katerimi je na de-settisoče Slovencev na Koroškem in Primorskem. Hitlerjevski val je na Karavankah, ki so samo nekaj desetin kilometrov oddaljene od morja. In po tem morju gre pot v kolonije ... Zdaj se mora združiti ves narod in se pripraviti na obrambo svoje zemlje, narodne neodvisnosti in državne samostojnosti. Na Češkoslovaškem, ki je z novimi spremembami tudi postala še bolj ogrožena, je vse ljudstvo odločno izjavilo, da bo branilo svojo zemljo in svojo svobodo. Enotnost in složnost ljudstva na znotraj pa zelo odmeva in vpliva tudi na zunaj. Slednji Slovenec se mora danes zavedati nevarnosti za našo svobodo. Še prav po-sbej pa mora biti ta zavest živa med slovenskim kmetskim ljudstvom. Četudi Dr. Seyss-lnquart, prvi kancler hitlerjevske Avstrije (sedaj Hitlerjev namestnik) smo majhen narod, imamo pravico do svobodnega življenja v skupni neodvisni državi. Fašizem prinaša v svojem pohlepu po tuji zemlji smrt vsem malim narodom. Zato se morajo enotni in složni braniti. Anthony Eden, bivši zunanji minister Anglije, ki je zagovurjal neodvisnost in pravice malih držav in se zavzemal za zvezo vseh demokratičnih držav (Anglije, Francije, Češkoslovaške i. t. d.) nasproti zvezi fašističnih držav (Italije, Nemčije in Japonske), je moral pred kratkim odstopiti V Rumuniji je nova vlada razpisala plebiscit o novi ustavi, ki je izrazito diktatorska. Seveda je bila zmaga na vladni strani. Kmetska stranka pod vodstvom Maniu-a, ki se je zavzemala za demokratično vladavino, je bila, kot so poročali časopisi, razpuščena. Za mir V Franciji je žensko gibanje proti \ ojni zelo močno. V mnogih mestih so ustanovljena ženska društva proti vojni in fašizmu. Tudi med slovenskimi izseljenci je več takih društev. »Žene, ki dajemo življenje, nočemo vojne, me hočemo srečo svojih otrok!« to je njihovo vodilo za delo. Prirejajo velika zborovanja in manifestacije proti vojni. Spomladansko gnojenje Čas gnojenja je tu! V sedanjih časih, ko za-inor*1 kmetovalec vse svoje pridelke hitro in dobro prodati, ni več časa za premišljevanje, ali bi, ali ne bi gnojil. Za dosego večjega in kakovostno boljšega pridelka je dandanes uporaba umetnih gnojil brezpogojno potrebna. Tisti kmetovalec, ki se še vedno obotavlja, nazaduje, in bo čas šel preko njega. Ako pomislimo, da danes v Avstriji, Češkoslovaški ali v Italiji v enem okraju uporabijo toliko umetnih gnojil kot pri nas v vsej Sloveniji, potem jasno vidimo, da ti streme po napredku in povečanju produkcije, pri nas pa zaostajamo in radi tega tudi ne pridemo do boljšega kruha. Če pri nas kmetovalec pridela na enem hektarju 100*—120 kvintalov (stotov) krompirja, j« že zadovoljen — tako skromni smo —, če pa pogledamo samo čez mejo, pa že vidimo, da kmetovalec v Avstriji pridela na enem hektarju 280—300 kvintalov, torej več ko še enkrat toliko. Pa bo prišel kdo in bo rekel, če bomo pa več pridelali, bodo pa cene padle! — Ne! —, če bomo več pridelali, bomo pa več prodali! To naj si vsakdo zapomni. Časi so se, hvala Bogu, spremenili. Pri uporabi umetnih gnojil je glavno, da pravilno gnojimo in to vedno le po principu polnognojenja. Enostransko gnojenje samo s superfosfatom, kar se pri nas, žal, še vedno dogaja, ne prinese nikdar zaželjenega uspeha — kar je tudi nemogoče, ker rastlini ne damo vsega tega, kar rabi. Gnoji naj se na sledeči način: 40 % kalijeva sol naj se pred uporabo dobro zmeša z apnenim dušikom in naj se enakomerno pri nevetrovnem vremenu posipa po njivi (travniku, vinogradu ali sadoaiosniiku). Ko je to izvedeno, naj se potem trosi še potrebna količina superfosfata (fosfatne žlindre) in naj se potem vse plitko zaorje ali vsaj z brano prevleče. Uporaba umetnih gnojil brez kalija je enostransko gnojenje in za zemlje v Sloveniji velika napaka. Tako gnojenje ima tudi zelo malo uspeha. Naše zemlje v Sloveniji potrebujejo v prvi vrsti kalij in pa fosforno kislino. Tako gnojenje se imenuje temeljno gnojenje in se mora gnojiti vsaki kulturni rastlini. Pozabiti pa seveda ne smemo nikoli na dušik, izvzemši tam, kjer je nepotrebno, kakor pri detelji, lucerni, fižolu, grahu itd. Kalij poveča pridelek, tvori škrob in sladkor. Napravi rastlino zdravo in odporno proti škodljivcem in boleznini. Pridelek je zdrav in ne gnije. Kalij da dober okus, aromo in lepo barvo, posebno pri sadju. Kalij ščiti rastlino pred pozebo in sušo. Kalij pospešuje zoritev in da kakovostno mnogo boljši pridelek, tako, da regulira ceno pridelku. Sedaj je čas gnojenja in kmetovalci naj si pravočasno nabavijo gnojila, da ne bo prepozno! Poleg zadostnega gnojenja z apnenim dušikom in superfosfatom naj se gnoji po enem oralu (0.57 hektarja) s sledečo količino 40%ne kalijeve soli: Krompirju brez hlevskega gnoja 100 do 150 kilogramov; krompirju s hlevskim gnojem 80—120 kg; pesi brez hlevskega gnoja 150—200 kg; pesi s hlevskim gnojem 100—150 kg; travniku in pašniku ter vsem stročnicam 75 do 100 kg; detelji^ lucerni in hmeilju 100—125 kg; zelenjadi, čebuli, domačemu vrtu in vinogradu 125—175 kg; vsem jarim žitom, koruzi in lanu 50—75 kg; sadnemu drevju po drevesu 1—3 kg. Manjše količine rabimo tedaj, če je zemlja dobra, težka ilovica ali glina. Večje količine pa tam, kjer je zemlja peščena, lahka in prepusta. v v\\ Peter Rupar: Mreža bele groze Roman »Brez skrbi, draga Avdija! Sprevodniku ekspresnega vlaka jih bom izročil v Ljubljani in po primernem »mazilu« jih bo oddal v Italiji na pošto! To bodo gledali v Podlomu, kam so odfrčale njihove tičke! Če jih prav iščejo, jih bodo sledili po Laškem, mi pa jo preko Dalmacije mahnemo v tvojo slavno domovino, v sončno Grčijo —« Avdija, grška Židinja po rodu, se laskavo nasmehne, češ: »To si res imenitno zavozljal. Zadnji čas mi je bilo že nekajkrat malo vroče, ko sem čitala po listih dolgovezna javkanja o naši trgovini.« »Glede tega si pa lahko brez skrbi, Avdija,« se zasmeje Mirt. »Po svetu že nič ne rečem. Tam ima policija nos kakor ciganski pes, pri nas ni nevarnosti. Kam pa naj kmet gre s svojim številnim naraščajem?! Amerika je tujcem domala zaprta, drugod imajo pa tudi povsod še lastnih ljudi preveč. Seve, ko bi si kranjske butice znale odpreti pot v Rusijo, bi bilo kaj drugega. To je deviška zemlja bodočnosti! Toda tile se s Hrvati in Srbi preveč boje prevratnih bavba-vov, pa so rajši doma drug drugemu v napotje in vsemu svetu naprodaj, kakor da bi šli tja, kjer jim usoda sama odpira vrt in pogrinja gostoljubno mizo. Dokler bo človeška neumnost tako na višku, bo najina setev po teh krajih vedno lepo šla v klas.« Židinja je razigrano pobožala Mirta po licu, češ: »Mojster si, dragi moj! Nisi zastonj sin tako lepe zemlje —« Malo pred Ljubljano je gosposki potnik izstopil in počakal na tramvaj. »Pridi kmalu!« mu je segla Avdija v roko. »Brez skrbi! V nekaj urah sem za vami!« je hlastno zaprl Mirt avtomobilska vrata in naročil šoferju, naj vozi skozi mesto naglo, a vendar natanko po predpisih cestno - policijskega reda, da ne bo kakšnih nenavadnih zaprek. Šofer je zvito namežiknil in krepko prijel za volan. Kakor vitka ptica je smuknilo elegantno vozilo proti mestu in vzbujalo s svojo gosposko vnanjostjo v nekaterem meščanu, ki je sopihal v vročini po razgretem tlaku, kopo grenke zavisti, češ: »Prokleti kapital, kakor nam v zasmeh'se objestni bogataši šopirijo tod! Bo že še prišla tudi njihova ura! Takrat , pa —« In s tem je bilo hudih misli konec. Prepoteni meščan je zavil v kavarno ali gostilno in poplaknil jezo s hladnim požirkom. Nihče ni slutil, da v elegantnem vozilu mednarodna židovska trgovka pelje iz Sloveniji krvni plen, tri mlada, zala slovenska dekleta. Mirt se je s tramvajem pripeljal do postaje, kamor je pravkar prisopihal ekspresni vlak. Zajetni možak se je s pogledom roparske ptice ozrl na vse strani in kmalu ugledal primernega uslužbenca. Pogled, pozdrav, nekaj kratkih besedi, pa je bilo opravljeno. Vratar je spoštljivo pozdravil, ko je odhajal gosposki človek s perona in stisnil poleg peronskega listka še lepo na. pitnino uslužbencu v roke. »Se le še najdejo dobri ljudje na svetu,« se je zasmejalo vratarju srce, ko je zagledal dvajsetdinarski novec v roki. »Spet bo lahko nekaj požirkov in še malica poleg, ne da bi stara kaj vedela za to!« Jokeljnov Mirt se je nekoliko ogledal po Ljubljani. Z avtom se je zapeljal do promenade ter sedel v kavarno, od koder je iznad časnika pred seboj lahko nemoteno opazoval ženski svet. Tu in tam se mu je zaiskrilo v očeh in je že v mislih ocenil, koliko bi lahko zaslužil pri tej ali oni vitki lepotici, hkratu pa mu je narekovala opreznost: ( Dal je pri h odn jič.) Lestva Navpično: 1. Ge-*lo, p.od katerim so sc zbirali' 'kmetje v srednjem veku. — 2. Bojni znak puntarjev. Vodoravno: 3. Rastlina — ovijalka. — 4.'Evropski narod. — 5. Večji kraj v Sloveniji1. — 6. Naziiv delavca. Za rcšilce razpisujemo dve nagradi. Rešitve pošljite do 10. aprila t. I. REŠITEV »KRIŽANKE« Vodoravno: 1. mi, 3. boli, 5. ležimo, 7. nad, 8. jelo, 9. o, 10. tara, 13. dekagramov, 17. setev, 18. srž, 19. Ivan, 20. tke, 22. zlagan, 24. ovoj, 2>. mora, 26. si, 27. t, č. Navpično: 1. mož, 2. Ilija Gregorič, 3. bedak, 4. ime, 5. latev, 6. Olga, 9. o, 11. lov, 12. je, 13. de, 14. rž, 15. mi, 16. v, a, 20. tlom, 21. in, 23. ria, 28. raskavost. Prejeli smo 127 rešitev, med temi 87 pravilnih. Izžrebana sta bila Mara Rupena, Stari Futog in Jože Vrabič iz Dola. Prejela sta po eno knjigo. . SLABO SPANJE Ko sta prodajala po svetu suho robo, sta neke noči Ribničan in sin prespala na nekem skednju. Zjutraj se sin zbudi in pravi očetu: »Oča, poglejte, samu na trijeh slanicah sem spau, pa me vse kosti bolijo, koku morejo šele vas bolet, k’ ste na ccjlem kupu slame ležali!« NI MISLILA SLABO Sodnik: »Zakaj pa niste klicali na pomoč, ko sc je pojavil tat v vaši sobi?« Tožiteljica: »Kje sem si pa mogla misliti, da je prišel krast?!« fp 0 "s o B c r T <& & % tlA ra Ai 0 /p /18% razen tega dobavlja tovarna: MEŠANA GNOJILA KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO Vprašanja in naročila na: Tovarno kemičnih izdelkov v. Hrastniku d. d. Telefon: Hrastnik št. 2 Brzojavi: Kemična Hrastnik ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila se prodajajo po najnižjih dnevnih cenah V TISKARNA SLATNAR sa tiskarska dela Vam W izvrši hitro, lično in po naj nižjih cenah ^P1 d. z o. z. K A M bi I K aSSfc Telefon: Kamnik H. — Pošt. ček. račun 10.560 Kmetski hranilni in posojilni dom Talafon Mav. 28-47 V LJUBLJANI Brzojavil »Kmetikldom« registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva ulica 1 Ralun poitna hranilnica It a v. 14.337 9 Raiun pri Narodni banki Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4°/. ■ 5% Za vse vloge nudi popolno varnost Otvarja tekoče račune Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izruje ostale denarne posle Zaupajte denar domačemu zavodu!