gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari, Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kF. H ' J*. fc4 * u Tećaj XIII. Ljubljani sredo julija 1855. J ist Od stanovitnosti živinskih plemen ker i 00+75 je toliko kot 175 Slaba stvar se boljša, ako se prevdarku pridene ali primeša dobra po pametnem prevdarku, meti vcasih le pokvari dobro stvar in po pametnem rečemo pa: ker mešarija brez pa sboljša slabe delà razdelj y kar da 87 in pol dvoj ali na kakor 187%, rodu stojí rajtinga 100+87 V2, dvoj to je 9 toliko 5 tedaj ima mlado v To nasi umni gospodarji dobro vejo, in takim je tudi znano, da poglavitno vodilo zivinoreje ima vselej in aj boljo živino z naj boljo rodu že čez 93 delov žlahne kervi Ne manjka tedaj mlađemu v 4. rodu vec kakor se pičlih 7 delov žlahne kervi, ktere obilo dobi v 5. povsod biti in enak rodu. z k Tako se je po tem stanovitnem plemenjenj prel Po teh vodilih si zamore gospodar svojo živino z domačo tako zboljšati, da mu ni treba ptuje in drage. pocasi žlahna kri iz oćeta ptujega v domačo rejo. Mi slimo, da vsak bo to lahko zapopadel pa so mu obile skušnje vestnih mož porok tega So pa nekteri živinorejci po žlahni ptuji živini 5 kteri m mislijo bolj hrepené če so le enkrat pu li 1 U U 11 1 JJ IU J I U i Y IIII ^ 111 111 lOllJ U ^ VU OU IU V il A t* s svojo domačo kravico bili pri švajcarskem, mire taljskem ali kakem drugem žlahnem ptujem biku, so pa že vse opravili in da so že si zaredili žlahen zarod. . da Besedica od hostne nastelje Kmetovavci, ki ne stanujejo predeleč od svojega gojzda (boršta), so navajeni vso svojo steljo jemati iz gojzda y gojzdnarji To je pa velika zmota, in treba se nam zdí le za obranjen je gojzdov o tem enkrat bolj natanko v naših listih govorimo, da gospodarji, kterim je morebiti lepa priložnost dana, svoje domaće pleme požlahniti po ptujem, nikar ne m i slij o, da v enem hipu je že vse opravijeno. prav po pameti ! Cujmo ? nik j? Mitth. des Forstv. nasproti, kterim je skerb nikar tega! ali saj pravi gojzdnarski čas oster. Alpl." od hostne nastelje: ma; „Za nasteljo je mah blizo toliko vreden kot sla stelja hojevja, obilo zmešana z mahom 'v ' » v ». ' uia, oiicija i« u j ví v j « , uuuu auji orma a m a 11 u ui , JO Ce hoćemo, da naša po ptujem blagu enmalo pa še bolja od samega mahu; resa in tanke vejice požlahnjena živina se ne bo kmalo spet zvergla v smerečja in jelove dajejo slabo steljo, počasi trohnijo prejšno manj vredno, moramo stanovitno ravnati v in le tezki zemlji se tam pa tam kot gnoj priležejo; listje plemenjenji ker veččasna stanovitnost nas pri- pa je za steljo in gnoj naj manj vredno. Ako se pa stelja iz gojzdov jemlje, se jemlje gojzdu gnoj % * - m f i ■ • m % ker pelje do zaželjenega konca. Kar so oče začeli ^ ker jih je morebiti smert vzela, niso mogli dognati, gojzdov ne gnoji gospodar, ampak le sami sebe gnojé naj umni sin naprej pelje, da bode izpeljal prid od očeta začeto umno delo. sebi v gojzd je pa tudi zemlja, ktera obropana vsega listja je le toliko rodovitna, kolikor ji dež rodovitnosti donaša ? j Prav naravno bo pa poteui marsikdo vprašal Gotovo tedaj pobiranje vse stelje iz gojzdov a kako dolgo naj se tedaj tako ravna, da bomo do- ti ruje drevje, da slabo raste; vendar je ta škoda ™ i' i/ / 1 t i t # « ř i lil t * m • i segli stanovitno novo pleme? Skušnje nas od tega učé, da skozi 5 rod o v je treba se te stanovitnosti deržati, namreč prirejene mlade ženskega spola (postavimo, telíce) pariti z žlahnim očetom (bikom) tistega ptujega rodu, kterega smo si za požlahnjenje domaće živine zbrali. Samo po sebi se razume, da ne more biti vseskoz ravno ti J 9 . »» ^ v , ' " jv v y ktero rast drevja po tem terpí, toliko manja, kolikor već rudninske (mineralske) moči ima zemlja v sebi, kolikor bolj vlažen (mokroten) in bolj v zatišji je gojzd, kolikor gosteji v mlađem lesu je, in če obstojí iz bolj žlahnega listnatega drevja. Kjer se bukva in smreka na visoko rast plodite, je treba s pobiranjem stelje 40 do 50 let čakati, in stelja listja naj se sti oče, ampak da je dosti, ako je ravno tišti rod. nabira na pozno „», * * " v j " in v začetku jeseni y stelja Slavni učitelj kmetijstva in živinoreje dr. Burger je to prav umevno s številkami dokazal. Recimo, pravi, da oče ptujega rodii ima za 100 delov žlahne kervi v sebi, domaća živina, ktero ž njo parimo hojevja pa pozneje v jeseni. Mah in stelja naj se z les eni m i grabi jami varno vkup grabita; resa naj (nič) pa tedaj bo pervo mlado dobilo 50 delov (polovico kervi) od očeta, 50 (polovico) pa od matere. Če potem takošno mlado pervega rodu ženskega se z ojstrimi grabljami tikama smrek in jelk naj se pa ne nikar iztreblja, veje od debla m živina na enkrat preveč ne klesti. C,e hodi navadno na pašo, potřebuje odrašenogo Vi centov suhega listja za steljo, za mlado živino pa je zadosti b centov. spola 5 ki ima 50 delov (ali polovico) žlahne kervi parimo z očetom z 100 deli žlahnosti , bo mlado v 2. rodu že imelo 75 delov ali Od setve murbinega semena .«i K četertlnke zlahne kervi Boleslavska družba za svilorejo v pruski Šlezii 9 ker po rajtingi 100+50 je toliko kot 150, priporoča sevo murbinega semena takole: razdeljteno na dvoje tedaj 75. rodu ima oće kakor izpervega 100 delov žlahne kervi, mati (mlad du) pa 75 tedaj bo dobilo mlado v 3. rodu že 87 delov in pol žlahnosti Murbinega semena, ki ga je mogla ljublj. kmet. družba po pred za drage dnarje iz Laškega kupovati, se prideluje po prid nem prizadevanji dr. Strupi-a zdaj toliko na družbenem vertur 9 da se ga je zamoglo letos tudi na Štajarsko precej dati. Vred aio Za posetvo murbinega semena namenjeno zemljiše opore pa ni bilo najditi. Na tla se vležem in z rokami travo naj se v jeseni za čevelj globoko prekopa; če je zemlja in ločje odpravljam, da bi podobo veše dobro vidil. S pa- bolj slaba, naj se takrat enmalo pognoji z dobro po- lico sem ločje pred lučjo poderl toliko, da se je luč saj od delanim gnojem. Prihodnjo spomlad, kakih 14 dní zgorej natanko vidila, spodnjega delà pa nikakor ni bilo pred setvijo, naj se spet ravno tako globoko in prav mogoče ogledati. Kar sem jo vidil, je bila dobro dlan vi na drobno prekoplje zemljišče in razdelí v grede po soka in poldrugi pavec široka, bila je okrogla kot palica. i v 1 • v • 1 I 1 • fla >11 • 1*1 « . . . . .. _ . _ čevlje široke, da se bojo lahko plele in zalivale. Preki srede se je slabo svetila; v sredi je bila rumenkasta, bila spičasta ki Zgornja plast zemlja naj bo posebno lepo zrahljana. po stranéh pa nekaj višnjeva Pred 18. majnikom ne začenjamo pri nas s posevo Tada zgorej ni kot druge luci ; nad svitlim delom je bil temno-višnjev i Ob setvi naj se po vervici (žnori) potegnejo podol- mu je tema mejo dělala. Kar jo je bilo navzdoli, viditi je goma grabnički (na 4 čevlje široko gredo 5 grabničkov) in za dober pavec globoid; v te tacih grab bila povsod enako svitla. Bilo je brez vetra, svetila je mirno, le če sem s palico po loćji ali pa po luči mahal, ničke se vsuje potem dobre vertne zemlje, da je vsak je migljala, po tem je pa spet mirno svetila, pa se ni uič grabniček ua pol ž njo nasut, potem naj se z ozkim spremenila. Če sem moćno z ruto veter délai, se je ne robom kake laste potlačí vsuta zemlja terdno in lepo malo majala, pa ue tako zlo, kot bi se bila navadna luč. ravno — ■ — "> — j ~ is------ — i---r ~ '— t»------j - — ~— ~ i-----— ">»»•"» «v... sedaj murbino seme obilo z navadnim pepelom ali prav van konec palice v luč deržal, pa se ni nić ćutilo, da bi drobnim peskom zmešano, tako, da le malo zernic mur- se bil kaj ogrel. Kopal sem s palico po blatu, pa ji ni nić binega semena se v ti zmesi med dvema perstoma djalo, menda pravega kraja nisem zadel. Meni sicer ni nić zajame. Prav redko se posipa ta zmes v grabničke, dišala, pa se z nosom svojim ravno ne morem ponašati, ki se potem spet z vertno zemljo zasujejo in terdno Rad bi bil čakal, kako bo konec vzela, ali sama preide, potlačijo s kako dilo. Koj po posetvi je treba gredice ali jo se le dan přežene, pa se mi je preveć domu mudilo. da je graben še pol pavca globok. Seje se Ker s perstom nikakor uisem zraven mogel, sem pa oko zaliti, in, dokler ni seme kalilo, se morajo ob s u he m vremenu, vsaki dan na večer zali vati. Mesca ju- nisem nič vidil". Po tem sem še večkrat ponoči v takih krajih bil y pa lija (malega serpana} pa naj se jenja z zalivanjeui y Da so res veše, ne le svitli kebri tega da ne bo murba presilno v les poganjala in se pozimi nobeden dvomil. Tadi sem od Ljublj zdaj ne bo slišal, da se lože mraza obvarovala. Kokoš, miš in kertín je treba gredice pridno varovati oplevati. a »i» y pridno jih okopavati in natoroznanstva take blatih pokažejo. Toliko smoslišali, da so dvoj 5 ne v es e, ki skačejo in po vetru leté, intake, ki na miru stoje. Od pervih nam dajejo Chlad nik vese izgled ki ob stoje iz živalskih gnilj y drage smo spoznali po K m popisu, ki ne morejo druže 8 biti kot zmes kakih Veše ali zapeljive lučice po moč vir jih. Prof. E. K doval yy Jez 5 (Konec.) ki v Kievu fiziko učí y je veše ogle pravi sem jih sam trikrat v svojem življenji vidil. Pervič so mi jih oče pokazali. Bilo je zve-čer na močvirnem polji. Naši so ravno rez želi. Bil sem kakih sedem let star. Vidil sem več lučic, pa nisem zraven priti mogel, ker je bil močvir vmes in graben poln vode. Pravili so mi pa že pred od njih, kakor je njih navada, da otrokom take reci pripovedujejo. Vprašam očeta zakaj ne skačejo ? Odgovorili so mi, da jih nikoli niso vidili, da bi bile skakale. Drugič sem jih vidil leta 1814, kosem z očetom popotoval. Oče so voz ustavili, da sem jih šel gledat. Koj za cesto sem vidil dve slabi lučici, ki ste prav mirno svetile. Na te otročje leta malo povagam. Več velja tretje ogledovanje. Bilo je zadnje dní mesca augusta 1825. Šel sem čez polsnerski nasip, ki derzí cez mocvir; na leví teče voda Kremnica; ima pa tri mostove. Ravno sem přišel iz lesa na močvirne pašnike, ko zagledam na levi pri lesu nekaj lucic. Od začetka sem mislil laternami na močvirjih, in da ondi kónj da so kmetje z y iščejo Cudno se mi je pa vendar le zdelo ter postojim in pogledam y kaj da je Ni še bilo tako tema y da ne bil ljudi vidil, če bi . « v. . V* bili tam okoli hodili, pa ni bilo slišati ne cloveka, ne zi vine. Mislim si, da bi utegnile veše biti, posebno ker so ma miru stale. Koj sem bil pripravljen v blato iti, pa so dalje bile od ceste, kot se mi je pred vidilo. Blato je go-Ijufivo, samému ni bilo varno preveo skušati. Toliko sem vidiL da je bližnja luč veša. Nekaj nejevoljin, da nisem grem naprej. Ko pridem čez zadnji most, vi- y blizo mogel, vešo. dem na levi komaj nekaj čevljev od poti prav lepo Koj pri potnem nasipu je bil močvir, zarašen z veliko travo, zadej je stalo veliko ločje, okrog pa nekaj volšja. Med temi je luč svetila. Germ, ločje in trava so se tako lepo svetili od te luči, da bi bil le gledal. Rad bi bil bližej pri-stopil. pa je palica pokazala, da še dna ne dobi; močneji Ljubo bi nam bilo, ko bi nam bilo družtvo tudi s vetovalo: kako se dajo naj bolje pregnati misi, ki včasih zlo nadležujejo mur- bino setev. Vred. gazov, ki iz blat leté, pa jih še ne poznamo dosti Starozgodoyinski pomenki Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Ter s ten jak. (Dalje.) Poleg vsega tega imenujejo to pošast Nemci lazniške doline vLamwaberl". Waberl je diminutiv besede \Va-ben (baba), ktero so Nemci iz slovenskega jezika vzeli *). Jezik koroških in štajarskih Nemcev ima dosti slovenskih besed; na priliko bom tukaj nekoliko koroških idiotizmov nabral, ki v svoji knjigi Wagner 2 omenil, ktere je gosp. Das Herzogthum Kârnten" nepristranski piše: ,,Die heuti v gen Deutschkárntner sind der Ha u p t masse nach alte Ka rantanerslaven und ein mit Celten (?) unđ spaterenDeu tschen. vorzuglich stamm". bairischer Abkunft, vermischter Volka slov. etan Zeit y So pa taki koroški idiotizmi sledeči: a tah, kurzvorher , — a lupa ga d I, kurze Zeit, eine angenehme d z ke h m a, erschrecken, slov. drus ten, Haufen machen slov. ljubi god, derknoti, zderknoti y slov. trista y gagizzen, dummes Zeug reden, slov. gagati, gagicati y graheiizen, die Rosswicke y slov. grahovica, grahorica, grahovka, Gre den y aufgehàuftes Holz, slov. gredel, gremada (ger y motzen, zaudern, slov. muditi, motati mada) Munke, Mehlspeise, slov. mouka (moka), das Mehl schlabutzig, schlecht, slov. slabahen, slabišen y y y telzig, speckig, slov. tičen, tučen, — terz,einzwei jâhriger Ochs, slov. tor y ter y tercelj, terkslj 3 V Ljubljani se prav pogostorna sliši od Slovenk in Nemkinj po i 3 slovenski „babi" ponemčena „die Waben", die „Baben". \red. Wagner „das Herzogthum Kárnten" str. 50. Slovenski Šavničar, kadar pase živino, ki na polji kje v škodo zahaj a, jo takole kliče, da jo od škode odvraća: ičika na! to je, teličika na! ter na! ep na! Tako ste se v tem klicu obranile besedi ter, ep ap op, up japa Konja pa po ganja „bista hare!" Tukaj pa najdemo ohranjeno besedo „h ar e" indiški h ari. to je, konj. y 211 tur misch, schwindelig, eigensinnig, slov. termast y Vladko jima odgovori: Jaz sem, hvala Bogu, zdravo in vadla, hinlànglich, slov. valj a, — kof 1, ein Bergriickeu, srečno hodil, dobro je tudii drugod, ali doma oajbolje. Na poti slov. kobelj, kebelj itd., zato se sela na bregovji sem přisel enkrat memo pokopališča, kjer se je ravno veliko ljudi ali pod bregovjem velijokeble, v Keb l i h, ponemčeno snidilo, pa so odkopavali mertvega, da bi ga vsak po enkrat Kôflach. Da bi si pač kteri slovenskih dahovnov, kteri po nem- umerl, pa njim nič zapustil, iz česa bi se izplacati mogli. udarili, ker je od njih veliko dnarja na pósodo vzel, potem škem Stajarji pastircijo, truda vzel in nam takosnih iđio- Jaz sem jim rekel: Nikarte, prijatli, tleci mertvega, pu-tizmov in povest nabiral. Koliko novega gradiva bi se do- štite ga v miru: naj on leži, kjer je, in jaz vam plaćam, bilo za domačo povestnico! Ze sem na drugem mestu rekel, da je medštajarskimi kar je dolžan. Njim je bilo to všeč, io jaz sem vse po plačal, pa so oni na euo stran domů šli, jaz pa na drugo Nemci gotovo tretjina ponemcenih Slovencev. Takošni so ko sem bil vse dnarje porazdal". y tudi večidel prebiva « v ke dol y in kakor v po na vestih in v domaćih segah ponemcenih Ukermárkerov *) hajamo čiste slovanské življe, tako je tudi povest lazniških vzuemirovale. Oče in mati rečeta Vladku, da jima je ljubo, da je tako storil, in da ni pustil y da se kosti uaega siromaka Nemcev ostanek in izročilo iz stare slovenske casa. Ako je ktera steza gladka in polzka, je gotova ta, po kteri mora tolog hoditi. Mitologu je potrebna poetiška zmisel, razumna zmernost, in živo zavestje, da proizvodi Přejde nekaj časa, pa onda Vladkov oče izleče trikrat toliko doarja, kakor mu ga je bil pervikrat dal, ter mu reče: „Pojdi sopet po svetu, moj sin, pa glej, kako Ijudje V • f zive raznih časov pred nami ležijo, kteri se imajo s historiško kritiko pretresevati. Enostransko stojisče mu hitro lahko mora celo notrajno krisis prevšiniti, m oi sin nogo potere Mitolog y čutiti in misliti, kakor je stari svet čutil in mislil. Dobro poznam svoje slabe moči in težave pota, po kterem moram , in tergujr Mati mu pa dá eno jabelko in mu vzemi to jabelko od matere, pa ako se ti na potu pri podaj mu najpred to jabelko reče: „Na, meri, da se s kom zdražiš, y naj ga razpolovi: ako ga bo prav razdelil, to ti bo dober hoditi. Te težave še povikšuje domaćih in ptujih izvirnik tovit k b o ž t mito tovarš, ako pa Jtrivo, ne bo ti zvest". Vendar ako po lastnem globlejem učenji ali prijaz Vladko vzame dnarje in jabelko, zapameti dobro sta mu oče in mati rekla, pa gré po svetu. y kar nem podučenji pridem do resnice, rad pervešnj t Tretji dan pride v neko mesto, kjer je terg bil: na vrati se v kerčmo da kaj jedel in pil, in glej! pred-nj Jaz ----- I--------^ - i ---- - y ---r-----J viuii ou v ivvi v ni ^ ua mi auj jvuvi au pit^ iu ^ivj 4 denja prekličem in namesto njih stavim nove in vero- 0topi člověk, ki ga vpraša: „kamo greš, brate?" jetniše. Tako tudi na koncu tega članka zaveržem 2) mnenje, grem p0 8Vetu tergovat", odgovori Vladko. „Pa imaš li da je božanstvo Lat gust Latob t V • V Tam y der Lotustràger y us augu der Lotus tovarša?" bekrânzte, akoravno vse drugo, kar sem od tega cvet » Nimam ga y brate, pa ko bi koga našel, bi ga rad vzel". rekel, še tudi d terdim, in rečem, da najdenj teg n I vzemi mene, da ti bom tovarš". ta na sekovskem kamnu (glej M uh Steierm." I. Abbild.. Tafel XV yy Gesch der "V Vladku je bilo to po volji in reče: Ze veljá! Pogodita , fig. 31) nam služi za to-čeu dokaz, da na noriških kamnih je simbolika indiškega se in poljubita, pa sedla za mizo y da bi obědvala. Vladko bogočastja, ker razun st trurskeg m gipt ke s;a nobeden drug ni tega cveta verozakonski simbol porabljal. (Dalje sledi.) Kratkočasno berilo. Vladko in mertvi. Serbska narodna pripovedka. Bil je enkrat prav bogat člověk in žena, pa sta imela , ki mu je bilo Vladko ime. mu oče veliko dnarja, da bi šel po svetu tergovat. Vladko vzame dnarje, pa gré po svetu in tako je 3 mesce okoli vzame iz torbe jabelko, ki mu ga je mati dala, pa ga ponudi svojemu tovaršu, da bi ga razpolovil. Ciovek vzame jabelko, pa ga ravno po sredi prereže. To je bilo dobro znamenje za Vladka; pojesta vsak svojo pol, obedvata in gresta naprej. Bila sta v tergovini zelo srečna, tako da sta v krat- ší na y Ko je Vladko izrastel, dá kem dvakrat toliko pridobila, kolikor je nju kapital bil, s kterim sta začela. Onda reče člověk Vladku: „Véš kaj, brate? Mi dva sva dosti dnarja pritergovala, več ga nama ni treba; ampak jaz se mislim ženiti. Ajdeva prosit na- y šega kralja hčer ! Vladko se nasmeja in mu reče: „Prijatel, ne uganjaj šale. Kako bi kralj meni dal svojo hcer, ker ima toliko Ne hodil. Enkrat pride tudi memo pokopališča, kjer se je ravno svetle gospode, in jaz sem proti njim, kakor muha. mnogo ljudi skupilo, ter neki z lopatami, neki z motikami morem k njemu od straha in sramote". (Konec sledi.) kopljejo. Vladko jih vpraša: „Kaj pa kopljete tukaj, pri- _ i?" jatli 1 Pa zakaj?" v Odgovoré mu Zato. r> Mi tukaj mertvega odkopavamo a yy , ker je od nas veliko dnarjev na sodo vzel, potem umerl, pa nam nič zapustil, iz česa se izplačati mogli. Zdaj smo sklenili, vsak po enkrat vsaj Slovanski popotnik 5) Drobtince" za leto 1855, na svetio dane od cc udariti ga in potlej naj ima, kar nam je dolžen. In zato ga zdaj odkopavamo Nikarte, prijatli! tleči mertvega", jim reče Vladko naj leži, kjer je, in jaz vam plaćam gosp. kanonika Jož. Rozman-a, so ravno prišle na svetio, 35 V) y y pa s pristavkom, da „berž ko ne bojo koncale svoj tek z letošnjim tečajem". S serčno žalostjo smo brali ta glas pustite ga v miru, kar vam je dolžan". Ljudje so to komaj zaslišali, pomečejo motike in lopate iz rok, vzamejo vsak svoje dnarje, pa se vernejo domu. Ravno tako se tudi Vladko verne, ker je vse svoje dnarje bil tim porazdal. Ko pride domů, oče in mati ga komaj dočakujeta. Vprašata ga, kako je po svetu, je li srečno hodil, kaj je z dnarjem storil? pa tolažimo se, da slovenski pisatelj i bojo popravili 9 y y kar so dosihmal zanemarili še hodile po svetu. Drugikrat več o tem. in da mile „Drobtince" bojo 't» Kraljod vorsk ko pis pride poslovenj v Celovcu v krátkém na svetio v Kukulj yj Slovnik umetnikov (malarj y po dobarjev itd.) jugoslavenskih pride kmalo v natis * Ta mesec začne izhajati v Karlo v ci h (v slavonski Glej dr. A. Ku hn „Maerkische Sagen", med kterimi naj demo vojaški granici) nov kmetijsk, obertnijsk in t igro sali. riise" ravno takošno Dalj kakor smo jo v „Novícah" popi se skem M ajdemo enake povesti od „M (Murava) od „stenja d« itd po ukermer Pis. govsk časnik, pod imenom „Rataru, ki bode izhajal ve a h 14 d pol pôle; vrednik mu je Dim. Pet Gosp pisatelj je te liste pisal. kadar so pervi že natisnjeni bili Vredništvo. - c. k. profesor na visji gimnazii; naročilo za celo leto je sr. 212 * Ravno je přišel na dan 3. zvezek českega časopisa „Obzor", v kterem beremo med diugimi sostavki odkrito-serene čertice o Jerneji Kop it ar j * Slavni česki slovničar gosp je pred nekoliko leti izdal na svoje Fr Som avsk ki veliko nevarnost priti. Ko je general Pelissier to zvedilj je berž ukazal, naj se 15.000 na desni breg Černaje po- , kjer stoji da bo v tisnjenih Francozov postavi spet večina armade Iz \ se 25. p m pise > stroške „vseslavenski kratkem većina francozkih in angležkih ladij, ki so slovnik", je našel založnika za svoje večje slovniško delo, nemmorji, jadrala proti 0 d za ja namreč v 4 jezicih: slovanském, gerškem 5 Gotovo je , da iz F keg a bo šio spet 50.000 vojakov v Krim. Kónj Fran latinském in nemškem 9 m šk ki del bo obse- cozom naj bolj pomaojkuj gel kakih 50 do 60 tiskanih pol, dragi del k kaj je cesar Napole od Vse silo radovedno pričakuje jske rekel, ko je 2. dan t. m r gerški in latinsk m m ški pa 100 do 120 pol. Celi deržavni zbor v Pariza cdperl Zavolj silnih težav, ktere ta slovnik pride v tiskarnici Bog. H na svetio. t v Pragi tarejo armado zaveznikov v Krimu, je angležko ministerstvo 3*í 99 Praž. Nov" Po poslednjem vradnem številu je v vsem našem kakor je dozdaj bila sklenilo, da bo plača anglezke armade se enkrat tolik ..... V. « » . v. . . . n 9 Veci del o lezkih in francozkih cesarstvu 6398 dohtarj d r a vi 1 s t > 6J48 rano ojnih ladij 9 ki k 9 potek pa je 2952; po tem takem pride na stadt-om izhodnem morji, stoji zdaj pred K 5. dan p. m. Poverniti Rusom prigodbo 5344 Ijadi en dohtar, na 5655 ljudi je ranocelnik, in na Hango-om, so Angleži tako dolgo bombe před metali v ta kraj, 11.481 ljudi ena apoteka ali lekarnica i« t) Slov. Nov." da so ga popolnoma pokonc Tisti Rimljan, ki je ? Kako svet napreduje! Jadernik (kurir), ki je nesel dan stregel po življenji kardinala Ant one 11 i-a, jek smerti leta 1801 naznanilo od smerti cara P I nega cara Nikolaja, iz Petrograda v Lond boval je 21 dni. oceta raj , potre obsojen » Ag Zeit « se iz Cer nog 9 m V pise » da na- padi Cernogorce na torško emlj spet ponavljajo in iz da je iz Petrograda přišel v London; tega nove zapletke med Turčijo in Cernogoro vstajajo. Da naznanilo smerti cara Nikolaja letos je prišlo skor v eni Černogora v rusovsko-turški vojski ostane nobenostranska uri v London 7) Nev * Sedanji vodja kralj, opere v Madridu Skocdop (neutralna), terja knez cernogorski sledeče: 1) otok jezera Skutarskega se ima berž odstopiti Cernogori; 2) kadar bo je Ceh iz Pribrana. Bil je nekdaj klavirja-učitelj pri se* konec vojske danj cesarici francozki Eugenii Ivaubergo 9 ima Černogora 3) samostalnost nazaj dobiti celo nebdanj se ima priznati Cernogore » Novičar iz raznih krajev vojno povelje od 24. junija, po kterem se z e takole Cesarjev daj spušajo reservi 3. in 4. armade domů, : „Z veseljem primem za pervi mogoči čas se glasi 9 da d pustim domů k njih rodovinam reserve, ki so bili pokliča za dopolnjenje 3. in 4. armade, oznanjujoč jim Svoje p kupčija, prihodiša in izhodiša imajo popolnoma svobodné biti; 4) ena deržava se zaveže proti drugi, da ji bo izro-čevala politične in druge hudodelnike. — Od take stare in bogate kupčijske biše, kakor je te dni v Lo ndon u na kant prišla, kirska hiša Strahan vedala krido z blize se morebiti še nikoli ni slisalo: 200 let stara ban Paula, Bates-a et Comp. je napo 7 milijoni dolgo v ; polno dovoljstvo. Ceravno so večidel že oženjeni in hišni Pa v primeri dolg premozenje nje je tako majhno, da bojo upniki zlo na očetje bili, so vendar vsi berž ubogali poklic, so svoje dol žnosti zvesto spolnovali, in z izverstnim obnašanjem in služ malo pri • v 1 • bovanjem popolnoma zadostili svojim naloga 9 oni bojo Kresnica tedaj dolžnosti svojega domaćega stanu ravno tako verno Kresnica lepa lučica Topirji kmalo pridejo, in pošteno spolnovali, kakor so tega vajeni bili kot vojaki Železnica v G se pridno izdeluje; sliši se tam 15.000 delavcev delà, na železnici med Ljublj 5 da in Terstom pa 20.000 Vremenski prerok iz Jolsve 9 ki je vreme mesca maja tako dobro zadel, se tudi v vre V lepoti vsa zamaknjena 0 mraku sem in tje svolí, Ošabno tako govori: Sem lepša kot so rožice, Svitlejša še kot ezdicc Ponoći cerni svigajo , Kresnice svitle vjamejo Neusmiljeno podavijo. Tako zgodilo tudi se Bo teb' ošabno deklice! menu preteklega mesca ni skoz in skoz zmotil Vidma na Laškem smo brali od 29. p. m. Ker iz novico, da sneg Nikjer enake stvarce ni Za mano grejo vse oči. i A. Praprotnik leži po gorah, in popotniki, ki so 25. dan p. m. iz zgornjih goratih komitatov Ogerskega prišli v Pešt, so pripove- Zastavica dováli, da je tište dní tam Koliko si pa že star? vpraša Andrej Tomaža vadnem vremenu, ki smo ga imeli letosnjo spomlad, vendar mene Tomaž mu od- bi bil on ravno dvakrat stařeji, in ako bi on toliko mlaji bil, g padel. Pri vsem nena- govori: Ko bi bil toliko mlaji, kolikor je moj brat Jože polje večidel dobro letino obeta Kolera na Dunaj bart ni huda; o pervih 14 dneh je umerlo 39 ljudi i ta-Tudi kolikor so oče stařeji od njega, bi bil ravno trikrat mlaji od Vsi trije pa štej em o 140 Koliko bil vsak P. Viktor M at ; ft na Laskem odjenjuje Spet grejo novi misijonarji v dan t. m. so se snidili vsi na Du- srednjo Afrik o; 1« naji, in 10. t. m. se bojo iz Ter s ta na morje podali. Iz Londona razglaša telegrafna novíca smert lord R Stan kursa na Dunaji 30 1855 S a vojskovodja angležke armade ki je ? nekoliko dni že bolehen, 28. dan t. m. zvečer sklenil svoje življenje po mnozih težavah, ki jih je přestal v dolgočasni vojski v Krimu. General S imp so angležke armade ipo njem. Obligacije deržavnega dolga i 5 4 4 3 2 V 0/ o 2 V) r> 78 V, 683/ 62 48'/4 38 8 fl Esterhaz. sreeke po 40 fl. 75 fl 99 2 r> 4 2 » 4 je nastopil visje poveljstvo Francozki vojskovodja Pelissier pošilja zmiraj nadepolne pisma v Pariz, v kterih naznanja, da pad Sevastopolja je gotov; v prihodnjem na- Oblig.5% od leta 1851 B95 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 69 Zájem od leta 1834 . . . 99 99 r> 1839 221 120 r> r> 99 r> r> r> v r> Windisgrac. „ „ Waldstein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. , 20 20 10 » 19 v 27 28 I 10'/ n » 8 * fl. 43 Napoleondor (20 frankov) 9fl Suverendor....... 16 fl. skoku, pravijo 9 boj zavezniki planili b m nad n z loterijo od leta 1854 102 národni od leta 1854 Ruski imperial . . Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor lOfl.15 12 fl. 7 r> južno in zahodno terdnjavo. Francozka armada se je pod 83 5 8 19 Nadavk (agio) srebra: na 100. 23 fl generalom Bosquetom iz desneg brega reke Černaje po Loterijne srećke tegnila dilofei na 1« breg ; to se je pa nek zatega olj Zgo V Terstu 23. junija 1855 44. 61. 90. 4. 37 ker je rusovski vojskovodja Goršak 24.000 mož Prihodnje srečkanje v Terstu bo 4. julya 1855 nove prav izbrane armade dobil in potem Liprand kardelo pomnoži na Dunaju v Gradcu 27. junija 1855 po kteri utegne Corgun in Kamara v Prihodnje srećkanj bo 61. 44. 28. 86. 37 55. 83. 54. 20. 42 Dunaji in v Gradcu 7. julija 1855 Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik