pravi Šparovček. »Kar poglejte tole risbico! Dva moja prijateljčka sta dobila močnega zaveznika. Njun starejši brat Marko je obljubil, da bo že poskrbel, da bo v mojem trebuhu zarožljal marsikak petdesetak in če bosta pridna, bo med drobižem šelestel tudi papirnat denar. To pa je muzika, ki jo moje kovinsko uho najraje sliši. Pokažite tole sliko tudi pri vas doma. Morda bo tudi očka primaknil kakšen dinar? Odkar sem se spoznal z vami, je preteklo že precej časa, pa nisem z vsemi zado¬ voljen. Pri nekaterih od vas sem še vedno tako prazen kot prvi dan našega prijateljstva!« Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine IZDAJA REVIJA .ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN SPO- LAR - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ — REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA NAROČNINA 600 DIN - NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 - TISK ČP DELO, BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI TEKOČI RAČUN 600-18-603-177 Dragi TIMOVCI! Mnogi med vami redno shranjujejo svoje prihranke v Mestni hranilnici mesta Ljubljane. Nedavno tega smo bili tam na obisku in so nam povedali, da so zelo zadovoljni, ko vidijo, kako pridno nosite prihranjeni denar v njihovo hišo. Izvedeli smo tudi, da nameravajo pričeti z izdelovanjem naj¬ različnejših novih oblik šparovčkov, od takih, ki bi bili vdelani v majhne avtomobilčke, do takih v majhnih hišicah iz plastične mase, in še in še. Tedaj so nas naprosili, naj pritegnemo k temu delu tudi vas. Zato se je naše uredništvo odločilo, da vam sporoči sledeče: Uredništvo Tima in Mestna hranilnica mesta Ljubljane razpisujeta po¬ seben nagradni natečaj, ki bo zaključen ob dnevu mladosti, 25. maju. Pionirji, ki bi želeli sodelovati, naj do 15. maja pošljejo svoje predloge za nove šparovčke. Najboljše med njimi, ki jih bodo pomagali izbirati pio¬ nirji sami, bosta nagradila oba organizatorja, posebno nagrado pa bo dobila tudi šola, na katero hodi nagrajeni pionir. Predloge, ki so lahko izdelani, ali pa tudi le točno izrisani na papir, pošljite na naslov: Uredništvo Tima, Ljubljana, Lepi pot 6. Vsaki pošiljki priložite pismo s svojim točnim naslovom. 114 SPRETNE ROKE namizna košarka Prosti čas je kot nalašč za prija¬ teljsko srečanje v namizni košarki. »Igrišče« in vse kar spada zraven, si izdelamo sami. Za uvod pa se na kratko seznanimo s pravili igre. V začetku igre si vsak igralec z izbirnim kolesom izbere mesto za prvi met. Na razpolago so sledeča mesta: center, kazenski strel, npj. d. = naprej-desno, npj. 1. = na- prej-levo, nzj. d. = nazaj-desno in nzj. 1. = nazaj-levo. Ce se kazalec ustavi na kazenskem strelu, izgubi igralec pravico meta in nasprotnik dobi prednost dveh prostih metov. Točke ali koši se štejejo tako, kot pri pravi košarki: dve točki za koš dosežen iz »igre« in točko za koš ali zadetek iz prostega meta. Namesto žoge uporabimo celu- loidno žogico za namizni tenis. »Me¬ čemo« jo z majhnim katapultom. Tega postavimo na mesto, ki ga do¬ loči izbirni kazalec. Izdelava »igrišča« Igrišče je 6 mm debela vezana plošča, velika 300 X 640 mm. Ploščo pobarvamo z belo barvo, s črno za¬ znamujemo mesta metov (glej sliko). Razdalja med točko, ki označuje sre¬ dišče mesta za prosti met in sredi¬ ščem centra, je 150 mm. Odbojno desko izžagamo iz ve¬ zane plošče debeline 6 mm. Velika je 125 X 130 mm. Nosilec plošče pa je iz 20 mm debele okrogle lesene palice. Ta je dolga 260 mm in na vrhu izrezana v dolžini 50 mm. V za¬ rezo pritrdimo z vijaki za les od¬ bojno desko. Izdelava koša Mrežo koša spletemo kar na ko¬ vinskem obroču premera 70 mm, na katerem visi mrežica. Obroč izobli¬ kujemo iz 2 mm debele železne žice in sicer tako, da žico ovijemo okoli konservne škatle z ustreznim pre- Namestitev desetih parov vrvic na obroč koša (levo). Takole izgleda spletena mrežica koša. Preostale konce vrvic odrežemo SPRETNE ROKE 115 merom. Konca žice, iz katere obli¬ kujemo obroč, pravokotno zapogne¬ mo v dolžini 25 mm in ju vtaknemo v ustrezni luknji, ki ju izvrtamo v 6 X 50 mm letvici. Le-to skupaj s košem namestimo ob spodnjem ro¬ bu odbojne plošče. Na slikah vidi¬ mo, kako spletemo koš. Na obroč za¬ vežemo in zalepimo deset parov tan¬ ke vrvice. Za igro zadostuje, če spletemo na košu dve vrsti zank. Preostale konce vrvice odrežemo mi¬ limeter pod zadnjim Vozljem, ki jih zalijemo z voskom ali OHO lepilom in s tem preprečimo, da se ne raz¬ vežejo. Izdelava katapulta Katapult je sestavljen iz pod¬ stavka in ročice z jamico, v katero namestimo »žogo«. Ročica je na pod¬ stavek pritrjena s pomočjo 2 mm debele osi, ki jo vstavimo med kra¬ ka podstavka. Sestavna dela kata¬ pulta — podstavek in ročico — izža- gamo 6 mm debele vezane plošče po merah v načrtu. Vzmet, ki skrbi za sprožitev ročice, izdelamo iz 1 mm debele jeklene žice in jo utrdimo v podstavku. Ko ročico potegnemo na¬ zaj, se vzmet stisne, ko jo spustimo, pa sila vzmeti sproži ročico, ki vrže žogo proti košu. 116 SPRETNE ROKE Ročico katapulta namestimo na podstavek gibljivo s pomočjo osi, katere namestitev prikazuje slika Katapult postavimo na »igrišče« in sicer na tisto mesto, ki ga poka¬ že izbirni kazalec. Pri metanju žoge potegnemo ročico katapulta nazaj. Igralec pritiska s kazalcem ročico katapulta, na katero namestimo žo¬ go. Z močnejšim ali slabšim priti¬ skanjem ročice uravnavamo dolžino in točnost meta. Izbirno kolo s kazalcem Izbirno kolo s kazalcem za dolo¬ čitev vrstnega reda na začetku igre izdelamo iz 20 mm debelega lesa. Kolo meri v premeru 80 mm. Spod¬ njo ploskev kolesa pobarvamo z be¬ lo barvo, okroglo ploskev pa razde¬ limo na šest enakih delov, v kate¬ re vpišemo s črno barvo naslednje označbe: prosti met, center, levo- naprej, levo-nazaj, desno-naprej in desno-nazaj. Izbirni kazalec, ki z vrtenjem določi vrstni red, izdelamo iz koščka plastične mase ali celuloi¬ da in ga na kolo pritrdimo z vija¬ kom tako, da se lahko vrti. Pred začetkom igre igralec s pr¬ stom zavrti kazalec in počaka, da le ta določi, ali lahko in kako nadalju¬ je igro, ali pa mora prvi met prepu¬ stiti nasprotniku, če se namreč ka¬ zalec ustavi na »kazenskem metu«. mavrica na stropu Eden zanimivih fizikalnih po¬ skusov, ki ga je prvi napravil Isaac Nevvton, je poskus s stekleno prizmo. Ta nam razstavi svetlobo v spektre mavričnih barv. Takšen poskus lahko naredite do¬ ma, pa čeprav nimate prave steklene prizme. V plitko posodo postavite ogledalo pod kotom približno 30 sto¬ pinj proti površini vode. Zasenčite okna in z ročno baterijsko svetilko osvetlite ogledalo tako, kot kaže sli¬ ka. Na stropu se bo pokazala mavri¬ ca. Voda namreč v tem primeru de¬ luje kot steklena prizma in nam razkloni svetlobo v mavrične barve. mala toplotna turbina Takšenle vrtiljak in vetrnica sta kaj enostavni in zanimivi napravi, saj delujeta brez elektromotorja in brez baterij. Zado¬ stuje, da ju postavimo le na toplo peč ali radiator in vrtela se bosta cele dneve, do¬ kler bo pod njima toplo! Obedve napravi sta pravzaprav mali to¬ plotni turbini, ki jih poganja topel zračni tok. Topli zračni tokovi obstojajo v vsaki zakurjeni sobi, zlasti nad pečjo ali toplim radiatorjem, kajti topel in razgret zrak je lažji od hladnega in se zato naglo dviga od peči proti stropu, če postavimo takšno to¬ plotno turbino na peč, bodo topli zračni to¬ kovi zadeli ob njene lopatice in jih odri- SPRETNE ROKE 117 vale, tako da se bo turbina vrtela vse hi¬ treje in hitreje. Našo toplotno turbino si izdelamo iz trdega kartona. Njen premer je okrog 20 centimetrov. Iz priloženih skic je razvidno, kako si s šestilom izrišemo lopatice in kako jih izrežemo ter upognemo navzgor. Za le¬ žaj vdelamo na sredino malo kovinsko čev¬ ljarsko sponko, ki je znotraj votla, vse sku¬ paj pa nataknemo na primerno pletilko, ki smo jo vdelali v leseni podstavek. Že pri tej napravi se bomo prepričali, da je moč toplih zračnih tokov tolikšna, da bi z lahkoto poganjale tudi težjo napravo kot je npr. naš vrtiljak. Ta je izdelan iz enakega kartona kot turbina, le makete ra¬ ket, ki si jih izdelamo iz raznih obrablje¬ nih kemičnih svinčnikov, pritrdimo na rotor s tanko jekleno žico. v __ Miloš Macarol naprava za galvaniziranje V četrti številki TIM-a ste ana¬ lizirali spojino, v našem primeru okisano vodo, s pomočjo električnega toka, kar imenujemo tudi elektroliza. Električni tok razstavi vodo na nje¬ ne sestavne prvine: na kisik in vodik. Če sedaj speljemo električni tok skozi raztopino kovinskih soli, .na primer bakrovega sulfata ali modre galice (CuS0 4 ) nikljevega sulfata (NiS0 4 ), soli srebra ali zlata, se bo na katodi (— polu) nabirala kovina, ki jo vsebuje sol. Na ta način de¬ nimo pridobijo več kot tri četrtine svetovne proizvodnje bakra. Z elek¬ trolizo namreč pridobivamo čiste kovine, čiste pline in podobno. Elektrolizo izkoriščamo tudi za bakrenje, srebrenje, pozlačenje, ni- klanje, kromanje itd., da zavarujemo manj odporne kovine pred oksida¬ cijo. Sam postopek imenujemo gal¬ vanizacija. Na negativni elektrodi — katodi se izloča vodik in vse kovine, na pozitivni, torej na anodi, pa ostale sestavine soli. V industriji je ta po¬ stopek zelo razširjen, moremo pa ga izvesti tudi sami. Za izdelavo enostavne naprave za galvanizacijo potrebujemo stekleno ali porcelanasto posodo*, primerne kemikalije in enosmeren električni tok. Najprej poskusimo z bakrenjem, ki je enostavno in ceneno. V štirioglati stekleni posodi na¬ mestimo po leno ploščo iz mehke bakrene pločevine velikosti 100 X 150 mm in debeline 1 mm. Plošči pri¬ trdimo s pomočjo dveh kovinskih 118 ELEKTROTEHNIKI KEMIKI trakov, ki ju opremimo s priključ¬ nim vijakom. (Če uporabimo dve anodi, kot je to primer pri našem poskusu, bo bakreni sloj na pred¬ metu, ki ga bakrimo, enakomernej¬ ši. Kvadratno palico H, na sredi katere pritrdimo priključni vijak, položimo čez sredo steklene posode. Na priključni vijak na palici H obe¬ simo na bakreno žico predmet, npr. ključ, ki ga bakrimo. Anodni plošči povežemo z debelo bakreno žico s pozitivnim (+) polom akumulatorja, priključni vijak, na katerem visi ključ, pa z negativnim (—) polom akumulatorja. Nato posodo napolni¬ mo s tekočino — elektrolitom. Za bakrenje uporabimo elektrolit, ki ga dobimo tako, da v litru vode razto¬ pimo 200 g bakrovega sulfata in do¬ damo 35 g žveplene kisline (H 2 S0 4 ). H Naprava za galvanizacijo Vključimo električni tok. Že čez nekaj časa opazimo, da se bo pred¬ met, v našem primeru ključ, prevle¬ kel s tenko plastjo bakra. Debelina plasti je odvisna od jakosti električ¬ nega toka in od časa, v katerem je tok tekel skozi elektrolit. Za tiste, ki jih zanima kemična osnova tega pojava, pa poteka ba¬ krenje takole: Na katodi se iz bakro¬ vega sulfata izloča baker: CuS0 4 = Cu + S0 4 S0 4 potuje na anodo, kjer se z bakrom ponovno veže v bakrov sul¬ fat: S0 4 + Cu = CuS0 4 Predmeti, ki jih želimo galvansko prevleči s kovino, morajo biti brez¬ pogojno čisti. Predvsem pazimo, da na njih ni maščob in olja, ker se sicer kovina ne bo enakomerno pri¬ jela. Jakost toka naj bo od 0,1 do 0,3 A na 1 dm 2 površine predmeta, -ki ga želimo prevleči s kovino. Za niklanje morata biti anodi iz r.ikljeve pločevine, elektrolit pa je raztopina 50 g nikljevega sulfata in 25 g natrijevega sulfata (Na 2 S0 4 ). In koliko časa moramo pustiti predmete, ki jih bakrimo ali niklja¬ mo, v napravi za galvaniziranje? Pri napetosti 2 do 4 V in pri pred¬ pisani jakosti električnega toka z ozi¬ rom na njihovo površino, bomo čez pol do tričetrt ure dobili dovolj de¬ belo bakreno ali nikljevo plast. In še nekaj. Za večje predmete potre¬ bujemo nižjo napetost (na primer 2 V), za manjše pa višjo (4 V). Pobakreni in ponikljani predmeti dobe pravi sijaj šele, ko jih po kon¬ čanem postopku očistimo in spolira- rrio z mehko krpo. S pomočjo električnega toka mo¬ remo na enostaven način dobiti tudi odtise raznih likov, medalj, pečatov ipd. Postopek te vrste imenujemo galvanoplastika. Napravimo še ta poizkus. Vzamemo večji kozarec in ga napolnimo z močno raztopino modre galice v vodi. Iz debelejšega ovojnega papirja zvijemo cevko s premerom 30 — 40 mm, ki naj bo malo daljša od višine kozarca. Na dnu cevko zapremo s papirjem ena¬ ke vrste. V cevko vlijemo 20%-no raztopino žveplene kisline v vodi. Okoli primerno debele cinkove pali¬ čice pa ovijemo nekaj gole bakrene žice, nakar paličico postavimo v pa¬ pirnato cevko. Drugi konec bakrene žice pa pritrdimo na voščenem ali na pečatnem vosku narejen odtis, ki ga želimo, reproducirati. Tisto stran voska, kjer je odtis, potresemo s svinčenim ali ogljenim praškom, nakar odtis očistimo in zgladimo. Izločanje bakra na negativu je sicer počasno, najmanj 12 ur, med¬ tem ko je za dober odtis potrebno, da pustimo negativ v kopeli 24 ur. MODELARJI 119 parni strojček Parni strojček, za katerega pri¬ našamo načrt, nam ponazori delo¬ vanje pravega parnega stroja. S potrpežljivim delom lahko dosežemo, da deluje brezhibno, tako da nam truda pri gradnji ne bo žal. Osnovni del strojčka je valj »c« s premerom 20 do 25 mm in višino 30 do 40 mm. Cevka za ventilni ba- tek je bakrena in s premerom 5 do 8 mm. Na sredini je preluknjana (»v«), da lahko vstopa para v glav¬ ni valj. Premer odprtine je 2 / 3 zu¬ nanjega premera cevke »t«. Batek »a«, ki tesno drsi v cevki »t«, je iz medenine in mora biti zaradi tre¬ nja popolnoma gladek. Prispajkan je na železno ročico. Dolžina batka naj bo enaka trikratnemu preme¬ ru odprtine »v« (če je zunanji pre¬ mer cevke »t« 6 mm, je odprtina »v« 4 mm, batek »a« je dolg 12 mm, delovna pot batka pa znaša 2 X 12 + 4 = 28 mm). Kolenasta ročica »b«, ki premi¬ ka ventilni batek, je iz bele ploče¬ vine in je gibljivo pritrjena z vi¬ jakom na leseni podstavek. Njen krajši del je preko manjše gibljive ročice »e« ekscentrično pritrjen na kolo »d«. Vsi deli parnega strojčka so pri¬ trjeni na lesenem podstavku. Kolo »d«, ki prenaša moč parnega stroja in določa delovanje ventilnega bat¬ ka, je z osjo »h« pritrjeno na neko¬ liko dvignjenem delu podstavka, na drugi strani osi pa je spet ekscen¬ trično pritrjena ročica »g« glavnega bata »p«. Glavni bat »p«, narejen iz vijaka, ki ga vtaknemo v lesen tulec s stranicama in je na ročico »g« 120 FOTOAMATERJI pritrjen s kolenastim zglobom. Na tulcu je tesno navita tenka vrvi¬ ca, da se bat tesno prilega stenam valja. Parni kotel je iz primerno velike pločevinaste škatle. V pokrov in na cevko batnega ventilčka prispajkamo bakreno cveko za dovod pare v bat¬ ni ventilček. Vodo v parnem kotlu segrevamo z bencinskim ali petro¬ lejskim kuhalnikom. Še na kratko o delovanju par¬ nega strojčka! Batek »a« odpre odprtino »v-«, skozi katero vdre para, ki potisne glavni bat »p« v zgornjo mrtvo točko. Pri tem se zavrti kolo »d«, premakne batek »a«, ki zapre pari pot do odprtine »v«, glavni bat »p« pa se premakne iz zgornje mrtve točke v spodnjo mrtvo točko ter iztisne paro iz valja »c« skozi od¬ prtino »v«, nakar se postopek po¬ novi. Pri delu si pomagajte z načrtom in sliko parnega strojčka. Načrt ka¬ že vse sestavne dele in njihovo na¬ mestitev. Graditelje opozarjamo na natančnost, ki seveda zahteva tudi dobršno mero potrpljenja. električna sušilnica in stiskalnica za visoki lesk * C FOTOAMATERJI 121 Naprava, ki osuši, zgladi in da fotografijam visoki lesk, bo vsem fo¬ toamaterjem dobro služila. Stroški za njeno izdelavo po našem načrtu ne bodo preveliki. Napravo ogrevamo z dvema 40 W žarnicama, ki dajeta dovolj toplote. Zmogljivost naprave zaradi majhne velikosti resda ni velika, vendar za¬ dostuje skromnim amaterskim po¬ trebam. Naprava je enostavna in sestav¬ ljena iz pravokotne lesene škatle, pokrova iz pocinkane pločevine, dveh žarnic in kromirane plošče. Za izdelavo potrebujemo nasled¬ nji material: kroarimno ploščo 20 X 25 cm, ploščo pocinkane pločevine 28 X 30 cm, debeline 0,8 mm, 'dve 40 W žarnici z okovjem, kos platna 27 X 30 cm, dve kovinski paličici dolgi 26 cm, s premerom 6 mm z vre¬ zanim navojem na obeh straneh in nekaj 10 in 15 mm vezane plošče, 4 mm pločevine, vijake, žico itd. Stranici A izžagamo iz vezane plošče ter sta na vrhu polkrožno ob¬ likovani. Spojimo je s prednjo in zadnjo steno B. Na dobljeni okvir škatle pribijemo dno C. V dele A in B izvrtamo odgovarjajoče odprtine L za ventilacijo, (slika 1). Kovinska plošča D je iz 4 mm plo¬ čevine ter je spredaj in zadaj zavi¬ hana navzdol. Na zavihkih izvrtamo luknje za vijake, s katerimi ploščo pritrdimo na škatlo. Zadostujejo po trije vijaki na vsaki strani, tako, da ploščo, kadar žarnica pregori, hitro odstranimo in žarnico zamenjamo. Stiskalni pokrov I je iz platna velikosti 28 X 30 cm. platno natak¬ nemo na kovinski paličici H in K, ki sta opeti na letvah G. Letvi G sta iz trdega lesa ali aluminija. Kovin¬ ska paličica J, s premerom 2,5 mm služi zapiranju stiskalnega pokrova, ki je na škatlo gibljivo pritrjen z dvema tečajema F. Le-te izdelamo tako, da 4 mm jekleno žico na obeh konceh zavijemo v zanko in z vijaki gibljivo pritrdimo na škatlo in na letvi stiskalnega pokrova. Na spred¬ nji stranici škatle pritrdimo manjši kotnik M, v katerega zataknemo ko¬ vinsko paličico J, ko napravo za¬ premo (slika 2). Zaradi precejšnje temperature v notranjosti škatle speljemo sl. vod¬ nike po zunanji strani. Žarnici na¬ mestimo na daljšima stranicama škatle tako, da stoje druga proti dru¬ gi. Praksa bo pokazala ali se bolje obnesejo 40 ali 60 W žarnice. Napravo uporabljamo tako, da kromirano ploščo E podstavimo na pokrov D, vendar je ne pritrdimo za stalno, da je lažje čistimo. Sliko, ki jo želimo osušiti in ji dati visoki lesk, položimo še mokro na kromi¬ rano ploščo, nakar jo vedno v isti smeri povaljamo z gumastim valjem. No, če smo si izdelali sušilnico in stiskalnico sami, potem nam iz¬ delava gumijastega valja za zgladi¬ tev slike pred sušenjem ne bo de¬ lala preglavic. Od ročaja stare metle odrežemo 10 do 14 cm dolg valj, na katerega nataknemo dvojno gumo, ki jo izrežemo iz stare dvokolesne zračnice. Ročaj, ki je centrično vpet na ravnima stranicama valja, pa iz¬ oblikujemo iz 6 mm debele jeklene žice. Odvišno vodo okoli slike pobere¬ mo s krpo. Nato zapremo stiskalni pokrov in prižgemo žarnici. Sušenje traja 4—5 minut in slika se po tem času posuši ter odlušči z najlepšim leskom. Če je slika dobila neenakomeren lesk, jo moramo v vodi ponovno omehčati. Omehčano sliko pomoči¬ mo v špirit in jo še mokro, tako, da se z nje še cedi, položimo na kromirano ploščo in dobro izvalja- mo. Ponovno vključimo napravo in napaka je odstranjena. 122 FIZIKI periskop Periskop je optična naprava, ki nam omogoča opazovanje okolice iz primernega zaklona. Periskop ima vsaka podmornica, da lahko izpod morske gladine opazuje, kaj se nad njo dogaja. Tudi topniški daljnogledi so grajeni na principu periskopa, tako da je možno opazovati sovražnikovo področje iz zaklona v strelskem jarku. Sicer pa te naprave dandanes uporabljamo vse bolj tu¬ di v miroljubne namene npr. v laboratorijih pri delu z radioaktivnimi izotopi. Preprost periskop sestoji iz cevi v obli¬ ki kvadra ali valja, v katero je na vsakem koncu pod kotom 45° pritrjeno primerno ogledalo. Na spodnjem in gornjem koncu cevi se nahajata dva izreza; prvi, skozi ka¬ terega gledamo je nekoliko manjši, drugi pa večji. Takšen periskop nam lahko odlično služi za opazovanje raznih objektov, pred katerimi se nahajajo razne ovire (glave lju¬ di, plot in podobno). Konstrukcija šolskega periskopa, ki bo služil kot učilo, naj ne bo daljša od 50 do 60 cm, a izdelajmo si jo iz vezanih plošč. Na skici sta narisana dva periskopa, ki se medsebojno razlikujeta le po legi gornjega zrcala. Prvi omogoča pogled »nazaj«, vendar ni tako zanimiv, kajti objekte nam kaže obrnjene narobe, medtem ko z drugim gle¬ damo »naprej«, pri čemer vidimo objekte takšne kot so. Da nas notranjost periskopa med opazo¬ vanjem ne bo motila, prevlečemo njegove notranje stene s črnim tušem, ali pa s kako drugo zelo temno barvo. Tudi sam načrt si boste po priloženi skici kaj lahko izdelali. Periskop pa naj bo čim lažji, da nas pri opazovanju ne bodo začele boleti roke. mm namizni diaprojektor Priložena skica prikazuje kon¬ strukcijo namiznega diaprojektorja, ki je odličen pripomoček vsakega fotoamaterja, zlasti še, če se ukvar¬ ja z barvno fotografijo. Kvalitetno projekcijo nam vselej daje dober objektiv, zato se pri tak¬ šnem diaprojektorju najraje poslu- žimo objektiva maloslikovne kame¬ re, s katero smo napravili posnetke. FIZIKI 123 V ta namen se najbolj obnesejo ob¬ jektivi z goriščno razdaljo 5 do 7 cm. Te vgradimo na podoben način kot so vgrajeni v kamero in si zato iz¬ delamo podstavek z enakim izrezom, tako da je možno objektiv po vsako¬ kratni uporabi znova sneti, ne da bi ga pri tem poškodovali. Sam projektor je izdelan iz ve¬ zane plošče debeline 4 do 6 mm. V podstavek je vgrajena 40-voltna žar¬ nica z malim navojem in podstav¬ kom. Svetlobo žarnice (ki naj bo po možnosti iz mlečnega stekla), pre¬ streza malo ogledalce, ki je pritrjeno v kotu 45° tik pod kvadratnim izre¬ zom, skozi katerega osvetljuje vlo¬ ženi diapozitiv. Da je svetloba lepo razpršena, pritrdimo pod izrez tanko ploščico iz opalnega stekla. Mlečno steklo se preveč ne obnese. V takem primeru raje med dve tanki ste¬ kleni ploščici vložimo kos belega pi¬ sarniškega papirja. Za vlaganje diapozitivov si na¬ pravimo iz medeninaste ali alumi¬ nijeve pločevine dva žleba, katerih razmak je prilagojen velikosti okvir¬ jev za diapozitive. Ostale dimenzije projektorja, zla¬ sti oddaljenost sredine objektiva od diapozitiva ter skupna razdalja od objektiva do zrcala (ki je montirano na steno pod kotom 45°), so odvisne predvsem od goriščne razdalje sa¬ mega objektiva in željene velikosti ogledalo mlečno steklo objektiv diapozitiv opalno steklo 124 FIZIKI projekcije. Ker moramo eno in dru¬ go skladno reševati in da se pri tem izognemo računanja po optičnih za¬ konih, vam priporočamo le praktičen preizkus. Za ta preizkus položimo na mizo ravnilo s centimetrskim merilom, točno nad ničlo namestimo baterijsko žarnico, na nasprotnem koncu v razdalji 40 do 50 cm pa bel karton. Nato položimo na ravnilo v pokončni legi objektiv in to v raz¬ dalji, ki je približno za centimeter večja od goriščne razdalje, ter ga premikamo toliko časa, da bomo na zaslonu dobili ostro in jasno projek¬ cijo prižgane žarnice. Pri tem točno odčitamo na ravnilu razdaljo objek¬ tiva od žarnice (ki dejansko nado- mestuje diapozitiv) ter od belega kartona (zaslona). Šele potem, ko smo ugotovili te osnovne podatke, pristopimo k izdelavi tehnične skice z vsemi podrobnostmi. Pri gradnji sami ne bo nikakršnih težav, pripo¬ ročamo pa, da si na obeh straneh podstavka izdelate odprtine za zra¬ čenje, ki pa jih prekrijte z lesenimi ali kovinskimi nastavki, tako da uhajajoča svetloba ne bo motila kaleidoskop — čarobni daljnogled Ce za prižgano svečo postavimo dva ogledala, ki sta pod kotom pri¬ slonjena drug na drugega, bomo v ogledalih videli večkratno sliko pla¬ mena. Shematično nam ta pojav, ki ga izkoristimo pri sestavi kaleido- skopa, ponazarja slika. Kaleidoskop nam pričara brezštevilne barvne sli¬ ke simetričnih figur, ki se nenehno spreminjajo. Kaleidoskop sestavimo s pomoč¬ jo treh, enako širokih in dolgih ogle¬ dal (a), dovolj dolge kartonske cevi (b) in treh okroglih steklenih plo¬ skev (c, e in f), katerih premer je enak notranjemu premeru karton¬ ske cevi b. Ogledala zlepimo z lepilnim tra¬ kom (»Aero«), tako da dobimo tri- stranično prizmo, ki jo lahko poti¬ snemo v notranjost kartonske cevi b. Zrcalne strani ogledal morajo biti pri tem obrnjene druga proti drugi. Cev b naj bo za 10 mm daljša od prizme, ki smo jo sestavili iz ogledal a. Nato vlepimo v cev stekleno plo- TIMOV NAČET MESECA 125 ščo c; preostali prostor do konca cevi — približno 5 do 6 mm — pa napolnimo s koščki raznobarvnega stekla (d). Ploščo e prilepimo na eni strani s prosojnim papirjem, pa jo v cev vlepimo tako, da se stekleni koščki d v vmesnem prostoru lahko premikajo. Drugo stran cevi b za¬ premo s stekleno ploščo f, ki hkrati tudi preprečuje, da bi tristranična prizma ne zdrsnila iz cevi. Površino plošče f, ta je izven trikotnika, ki ga tvorijo robovi ogledal a, počrnimo s tušem ali pa prelepimo s črnim papirjem. Slika prikazuje kaleido- skop razstavljen na sestavne dele. Izdelan kaleidoskop usmerimo proti svetlobi in gledamo skozenj. Cev počasi obračamo okoli vzdolžne osi. Zaradi obračanja cevi se spre¬ minja položaj steklenih koščkov d v vmesnem prostoru med steklenima ploščama c in e, tako da se simet¬ rične slike, ki izgledajo kot živo¬ barvni mozaik ali snežinke, nenehno spreminjajo. Če kaleidoskop postavimo med izvor svetlobne in zbiralno lečo, lah¬ ko povečano sliko, ki jo da kalei¬ doskop, projiciramo na platno ali steno. mig 17 Pavlič Stanko nam piše, da mu je revija TIM v veliko pomoč. Na¬ pravil si je stojalo za epruvete po načrtu, ki je bil objavljen v prvi številki. Toda kadar koli prične kaj delati mu mlajši brat dela napoto. »Bi lahko objavili načrt za kakš¬ no igračo, tako ki bi jo lahko mi¬ mogrede izdelal in s katero bi se moj brat lahko zamotil medtem ko jaz delam priprave za moj labora¬ torij.« Za tvojega brata smo pripravili načrt za izdelavo makete reakcij¬ skega lovskega letala »MIG 17«. V bistvu je to le silhueta letala, toda od teh osnovnih oblik spozna¬ vamo vsako letalo posebej. Torej k izdelavi! Prvo je po¬ trebno povečati načrt kar je možno napraviti z mrežo. Vsak kvadrat na Sovjetsko reakcijsko letalo MIG-17, predhodnik številnih novejših ver¬ zij, ki jih štejejo med najboljša so¬ dobna lovska letala. mreži mora imeti stranico dolgo 10 mm. Vse dele je treba nato pre¬ risati na vezan les. Predvidena de¬ belina vezanega lesa je 4 mm toda možno je uporabiti tudi druge di¬ menzije. Prav tako lahko vsakdo poveča načrt v velikost katera mu najbolj odgovarja. Ko so deli iz¬ žgani jih je treba s steklastim pa¬ pirjem dobro zgladiti nato pa jih medsebojno sestaviti in zlepiti. Krilo je z enega komada ter pride vstavljeno in zalepljeno v utor tru¬ pa. V utor na navpičnem repu vsta¬ vimo in zalepimo vodoravni rep. V dva mala utora na krilu je vstaviti in zalepiti oba nosilca koles; kolesa katera morajo biti z notranje strani nosilca, pritrdimo z žebljičkom, ki ga vtaknemo v luknjico kolesa in zabijemo v nosilec. Na isti način pritrdimo kolo na prednjem delu trupa. Glede na debelino vezanega lesa iz katerega je model, je potreb¬ no pritrditi na prednjem delu trupa svinčeno utež sicer bo model čepel na repu. Z vodenimi barvicami lah¬ ko damo temu modelu prav lep iz- gled. S tem je mali model gotov in prvenstveno služi kot tehnična ig¬ rača, saj čeprav samo v silhueti predstavlja model pravega reakcij¬ skega lovca. sovjetski reakcijski lovec M/6 17 vsaka stranica kvadrata -10mm 128 GEOLOGI mladim geologom na pot Geologija je veda, ki proučuje zemeljske plasti, njihovo zgodovino, sestav, razvoj, spremembe in podob¬ no. Razumljivo je, da smo za vse to v prvi vrsti navezani na opazova¬ nja v naravi. Tam lahko vidimo raz¬ lične kamenine, oblike, v kakršni nastopajo, odpornost proti delovanju vode, snega in ledu, preperevanju in še mnogo zanimivega. V naravi si geologi skrbno zapisujejo vse, kar vidijo posebnega, ter nabirajo vzorce kamenin ali okamenin, ki jih potem v laboratorijih pregledajo in skušajo dobiti čimveč podatkov. Takšna je pot geologov. V nekaj sestavkih jo bomo tudi mi prehodili. Skušali bomo opisati najvažnejše pri¬ pomočke, ki služijo pravim geolo¬ gom pri njihovem delu. Tako bo lahko vsakdo sam hodil po terenu in opazoval naravo. Ko se odločimo, da gremo na geo¬ loški izlet, si že doma pripravimo vse potrebno. Predvsem ne pozabimo vzeti s seboj zvezka ali beležnice, kamor bomo lahko marsikaj zapisali. Stara izkušnja pravi, da je najbolje vse zanimivo ob poti takoj označiti v zvezku in dodati po možnosti še preprosto skico (glej sliko 1). Ko ho¬ dimo nekaj časa po terenu, vidimo toliko različnih pojavov, pa najsi- bodo to nagubane plasti, kraške ja¬ me, jasno vidni prelomi, globoke grape, lepi slapovi, veliki kamnolo¬ mi ali rudniki in podobno. Ko se vrnemo domov, mnogo tega že poza¬ bimo, zlasti pa lahko zamenjamo kraj, kjer smo vzeli vzorce kame- Slika. 1. — Primer preproste skice na terenu. A = guba v flišnih kameninah. Vipavska dolina; B = profil ob potoku pri Radovljici GEOLOGI 129 Slika 2. — Terenska mapa, kakršno si lahko naredimo sami nin. Zapisnik nam hitro pomaga osvežiti spomin. Samo po sebi je razumljivo, da poleg zvezka potrebujemo svinčnike, barvice, radirko, ravnilce in drugo. Tudi dovolj natančen zemljevid, v katerem lahko označimo kraj opa¬ zovanja, je zelo koristen. Za zvezek, zemljevid in svinčnike uporabljajo geologi različne mape in torbe. Koristi nam že navadna šolska mapa, ki jo nosimo v nahrbt¬ niku ali krušnjaku. Pravo, enostav¬ nejšo torbico, kakršno imajo geologi, prikazuje slika 2. Brez posebnih te¬ žav si jo lahko naredimo sami. Zu¬ nanjost je iz platna ali polivinila, usnja ali celo iz močne lepenke. Ima obliko mape s pokrovom, ki ga lah¬ ko zapnemo. Notranjost mora biti gladka, da nam služi kot podlaga pri pisanju in risanju. Najboljša je le¬ penka, seveda dovolj trda. Prav za¬ radi premajhne trdote večina polivi- nilnih podlag ne pride v poštev. V notranjosti mape potrebujemo trakove, za katere vtaknemo zvezek ali zemljevid. Najpripravnejši so centimeter in pol široki elastični tra¬ kovi. Kako jih napeljemo, je dobro videti na sliki 2. Na mapo prišijemo še tulec za svinčnike, barvice in majhno rav¬ nilce. Če torbici dodamo trakove, s pomočjo katerih jo obesimo čez ra¬ mo, nas med hojo ne bo ovirala in jo bomo imeli vedno pri roki. Velikost torbice je različna. Spo¬ minjam se, da sem sam za prvo te¬ rensko torbico preuredil staro usnje¬ no aktovko veliko približno 25 X 30 cm. Za prave geologe je seveda ko¬ ristna nekoliko večja mapa. Prihodnjič si bomo ogledali osnov¬ na geološka orodja, kot so kladiva, dleta, kompas in drugo. Potem bomo že toliko opremljeni, da bomo lahko mirno čakali nedeljo in se napotili v naravo po vzorce. Te bomo pozne¬ je skušali doma določiti in si ure¬ diti majhno zbirko. Če bomo pri tem še pridno prebirali geološke knjige, predvsem prijetno pisani domači uč¬ benik geologije, nam ta veda ne bo več tako tuja. Vedno bolj nas bo privlačevala. Rajko Pavlovec 130 BIOLOGI lupa čarodejka Lupo moramo seveda kupiti, in sicer tako, ki ima 10-kratno pove¬ čavo. Držalce za brivske žiletke pa si bomo napravili sami. Žiletk imej¬ mo kar cel zavitek novih na zalogi. Tudi filatelistična pinceta ne bo pre¬ velik izdatek, pa še nekaj debelejših vej navadnega bezga bomo razklali, da pridemo do bele sredice. To raz¬ režemo na 2 cm dolge kose, ki jih Bezgovo belo sredico razrežemo na 2 en; dolge kose, le-te pa še čez sre¬ do po dolžini. Med nastala povalja položimo 1 do 2 mm debel košček snovi, ki jo hočemo opazovati. Z bri¬ tvico režemo tanke prečne rezine, ki so že pravi mikroskopski preparati nato prerežemo v sredini po vsej dolžini. Med dva tako nastala pol- valja položimo 1 do 2 mm debel ko¬ šček snovi, ki jo bomo opazovali in nato prečno režemo, s sredico vred, kar se da tanke prozorne rezine, ki bi jim lahko rekli kar mikroskopski preparati. Čim tanjša je rezina, tem lepši je preparat, zato se ne smemo zadovoljiti kar s prvim. Najboljšega primemo s pinceto in obrnemo pro¬ ti močni, najbolje dnevni svetlobi, ter ga z lupo opazujemo. To kar vi¬ dimo, natančno narišemo s srednje trdim in zelo ošiljenim svinčnikom. Prečni prerez pomarančne lupine pod 10-kratno povečavo. Bele krogljice predstavljajo oljne žleze Ko smo zadnjič zasledovali zajčke, nam gotovo ni ušlo, da imajo le redke rastline v zimskem času še zelene liste. Predvsem so to iglavci. Ni lahka naloga za rastlino, da ohra¬ ni celični sok v listih, ne da bi ta zmrznil. Zato so listi drobni in z ze¬ lo močno povrhnjico, ki je tako trda, da nas ob koncu lista lahko kar po¬ šteno zbode. Poglejmo, kako ta reč Borova iglica pod 10-kratno pove¬ čavo z vzdolžnimi progami dihalnih odprtin. Desno — prečni prerez igli¬ ce s prerezanimi smolnimi kanali BIOLOGI 131 izgleda pod lupo, denimo pri boru. Ne da bi rezali, vidimo pod lupo na¬ mesto nedolžne igle ostro kopje z mnogimi tankimi, vzdolžnimi proga¬ mi, ki so le vrste dihalnih odprtin, o katerih bo kdaj drugič več govora. Se lepše jih vidimo, če prečno zelo plitvo zarežemo in potegnemo s pin¬ ceto košček tanke gornje mrenice z lista ter jo opazujemo z lupo. Pa še nekoliko zahtevnejša naloga: napra¬ vimo čim tanjši prečni prerez igle. Na njemu vidimo spet povrhnjico, v sredini sivo sredico, vmes pa zeleno asimilacijsko tkivo in številne svetle kroge, ki so le prerezane cevi, po katerih se pretakajo smole. Če stre¬ mo borov list med prsti in poduha- mo, nas vonj včasih presenetljivo spominja na pomaranče, saj so tudi v borovih listih eterična olja. Pri pomaranči ste eterična olja gotovo že občutili, če drugače ne, vsaj takrat, ko vam jih je poredni sošolec iz lupine brizgnil v oči. Pa žrtvujmo še eno pomarančno lupino, ki jo spet prerežemo prečno. Pod lupo bomo videli prekrasno zlato po¬ krajino z neštetimi okroglimi jezeri — žlezami; tudi žlezne celice se prav lepo vidijo in pa potočki eteričnih olj, ki izvirajo v njih. akvarij (V) Za konec serije naših člankov o akvariju pa še kratek pomenek o njegovem vzdrževanju. Po prvih dneh, ko se je zasajen in z vodo napolnjen akvarij že ne¬ koliko ustalil in se je temperatura vode povzpela na želeno višino, lah¬ ko vanj vložimo ribe. Kupimo jih v Mestnem akvariju Maribor, ali pa jih dobimo od akvaristov preko Dru¬ štva akvaristov v Ljubljani. Preden si ribe oskrbimo, je najpametneje, da se posvetujemo z izkušenim akviri- stom, saj nam bo ta najbolje vedel svetovati, 'katere vrste so za začet¬ nika najprimernejše. V nasprotnem primeru se nam lahko primeri, da kupimo na oko zelo lepe, a tudi zelo občutljive ribe, ki zahtevajo že več akvaristične prakse. Posledica so te¬ žave, stroški in razočaranje. Zato na¬ štejmo nekaj splošnih smernic, ki jih je koristno upoštevati pri nakupu rib. Najprej se pozanimajmo o zahtevah in življenjskih navadah rib, ki jih mislimo kupiti. Tako se prepričamo, katere ribe so za naš akvarij pri¬ merne. Vedno kupimo mlade živali, nikdar odraslih ali celo starih, ki so zelo občutljive za daljši transport in za prestavljanje iz okolja v okolje. Ribe morajo biti živahne, dobro re¬ jene in živih, izrazitih barv. Pazimo tudi, kako se da riba ujeti z mrežo. Tista, ki jo težko ujamemo, ki bega in se izmika mreži, je najboljša. Riba, ki jo je mogoče ujeti brez te¬ žav, je lahko bolna, ali pa ima kako drugo napako. Vse plavuti morajo biti čiste, prozorne, široko razprte in s celim robom. Od vsake vrste kupimo vedno po več primerkov, najmanj štiri do osem, kajti ribe se dobro počutijo le v jati. Pazimo, da pridemo z ribami hitro domov in da se nam med potjo, posebno v zimskem času, voda preveč ne ohla¬ di. Doma jih takoj vložimo v akvarij, vendar mora biti temperatura vode v akvariju in posodi, v kateri smo jih prinesli, čim bolj enaka. Ce je razlika večja od štirih stopinj, mora¬ mo pred vložitvijo počasi izenačiti obe temperaturi. In koliko ribic lah¬ ko vložimo v akvarij? Običajno ra¬ čunamo na vsak centimeter ribe liter vode. Za npr. deset 4 cm dolgih ribic, potrebujemo 40 litrski akvarij. Sedaj, ko imamo ribice v akvari¬ ju, pa si na kratko oglejmo še nekaj najvažnejših dogajanj, ki v njem po¬ tekajo. Predvsem spoznajmo medse¬ bojne odnose med vodnim živalstvom in rastlinstvom. Glavna faktorja, ki po eni strani omejujeta število rib, po drugi strani pa zahtevata prisot¬ nost rastlin v akvariju, sta dihanje rib in asimilacija in dihanje rastlin. Ribe s pomočjo škrg vdihavajo kisik in izdihavajo ogljikov dvokis. Oglji- 132 BIOLOGI kov dvokis pa je plin, ki ga rastline nujno rabijo za svojo rast, za tvorbo škroba pri asimilaciji. Asimilacija je proces, pri katerem rastlina s po¬ močjo sončne energije veže vodo in ogljikov dvokis v škrob, pri tem pa se sprošča kisik. Ker je v vodi, po¬ sebno če je topla, razmeroma malo kisika iz zraka, je delež, ki ga ustva¬ rijo rastline osnovni pogoj za diha¬ nje rib. Vidimo torej, da je med vod¬ nim živalstvom in rastlinstvom zelo ozek medsebojni odnos. Gre tu za neke vrste ravnotežje. Če je to rav¬ notežje doseženo, se rastline in ribe Slika kaže nekaj najobičajnejših vod¬ nih polžev. Črke pomenijo: a) živo- rodna kalužnica; b) roženi svitek; c) veliki mlakar optimalno razvijajo. V akvariju ima¬ mo primerno količino rastlin in rib. Nerodnosti pa lahko nastopijo v dveh primerih. Če imamo v akvariju pre¬ več rib ali premalo rastlin, ni na razpolago dovolj kisika in ribe se zaduše. Mnogo redkeje pa pride do obratnega pojava, namreč da je v akvariju preveč rastlin. V takem pri¬ meru in pri močni sončni svetlobi se namreč lahko zgodi, da tvorijo rastline preveč kisika in ribe spet poginejo. In še nekaj splošnih smernic za pravilno ravnanje z akvarijem. Predvsem vprašanje menjavanja vode. V pravilno zasajenem akvari¬ ju je namreč vsako menjavanje vode popolnoma odveč. In ne samo to, večinoma sveža voda močno škodu¬ je, predvsem ribam. Sveža voda lah¬ ko povzroči predvsem akviristu za¬ četniku hude preglavice. Zgodi se, da postane motna, mlečne barve, ker se v njej zarede velike množine eno¬ celičnih praživalic. Nepoučen akva¬ rist ob taki priliki običajno zamenja vodo in je nato nemalo začuden, ko je čez nekaj dni zopet enake barve. Z menjanjem vode torej ničesar ne opravimo, kvečjemu pospešimo rast mikroorganizmov. Pomagamo si ta¬ ko, da damo v vodo 1 gram klora- mina na 100 litrov vode. Ta nam v najkrajšem času uniči mikroorganiz¬ me, ne škoduje pa ribam, ne rastli¬ nam. Druga neprijetnost pa je cve¬ tenje vode. V vodi se zarede drobne lebdeče alge, ki obarvajo vodo zele¬ no. Taka voda je sicer za ribe popol¬ noma neškodljiva, je pa vse prej kot lepa. Zato poberemo ribe iz ak¬ varija in ga za nekaj dni zagrnemo. Zaradi pomanjkanja svetlobe alge kaj kmalu odmrejo. Tudi filter nam odpravi vsako motnjavo. Veliko preglavic dela začetnikom tudi hranjenje rib. Cesto se dogaja, da hranijo ribe z neprimerno hrano, ali pa, v strahu, da bi bile ribice lačne, z odločno prevelikimi količi¬ nami. Hranimo z naravno ali umet¬ no hrano. Najprimernejša je živa na¬ ravna hrana, črvički (tubifeksi, en- hitreji, za večje ribe tudi narezani deževniki), vodne bolhe, komarjeve in druge ličinke, drobne rastlinice (vodna leča, alge ...) itd. Živo hrano gojimo, ali pa jo nabiramo po sto¬ ječih ali počasi tekočih vodah. Mrtva naravna hrana je mnogokrat tudi deloma predelana. Taka hrana so npr. suhe vodne bolhe, ovseni kosmi¬ či, sveže nastrgano goveje ali telečje ELEKTROTEHNIKI 133 meso, trdo kuhan rumenjak in po¬ dobno. Poznamo pa še tovarniško izdelano umetno hrano za krmo ak¬ varijskih rib. Pri teh izdelkih pa običajno ne vemo njihove sestave, saj so pogosto izdelani le na komer¬ cialni osnovi in zato praktično brez vrednosti. V takem primeru je glav¬ na sestavina take hrane moka ali pa škrob, seveda lepo obarvana in pre¬ pojena z aromatskimi snovmi. Umet¬ na hrana ribam 'ne škoduje, koliko pa jim koristi, je pa drugo vpraša¬ nje. Najboljša je naravna živa hra¬ na. Šele v skrajni sili sežemo po umetnih produktih. Popolnoma ne¬ uporabna hraniva za ribe pa so zdrob, svež ali suh kruh, oblati, suha mravlinčja jajčka, kuhan krompir, testenine in podobno. Za nekatere vrste rib je tudi nujno, da jim od časa do časa damo rastlinsko hrano. Če imamo akvarij z algami, dodatna rastlinska prehrana ni potrebna. Le v primeru, če alg ni, si pomagamo tako, da ribe dodatno krmimo s sve¬ žo ali posušeno zelenjavo (suha sola¬ ta, suha špinača). Najvažnejše pri krmljenju pa je, koliko in kolikokrat na dan krmimo. Ker imajo ribe zelo kratka prebavila, prebavljajo zelo hitro. Zato jih hranimo, če je le mogoče, dva do trikrat na dan, pri tem pa pazimo koliko hrane vržemo naenkrat v vodo. Jesti damo ribicam vedno le toliko, kolikor lahko sproti pojedo. Če krmimo preveč, pade hrana na dno in tam gnije. Če se nam to zgodi večkrat, se prične gni¬ la plast širiti, dno dobi sluzasto pre¬ vleko sivkastočrne barve, voda po¬ stane motna in neprijetno diši. V takem primeru moramo takoj iz¬ prazniti in na novo urediti akvarij. Če gnila plast še ni prevelika, si lahko pomagamo tudi tako, da s po¬ močjo gumijaste natege odstranimo umazanijo z dna. Dobro je tudi, da imamo v akvariju vedno nekaj vod¬ nih polžev, ki nam manjše količine ostale hrane pojedo in tako prepre¬ čijo gnitje. B. Zener akumulator Akumulator, ali bolje akumula¬ torska baterija, je naprava, s katero moremo shraniti ali akumulirati električno energijo. Slednjo nato iz¬ koriščamo, kadar jo pač potrebuje¬ mo. Pravzaprav je v akumulatorju shranjena samo kemična energija, ki pa se pod določenimi pogoji spre¬ meni v električno. Akumulator nam daje le isto- smerni tok. Kot vir električne ener¬ gije je boljši od galvanskih členov (baterij), saj nam da več električne¬ ga toka in to stalne jakosti ter na¬ petosti. Svinčeni akumulator si lahko na¬ redimo iz dveh plošč svinčene plo¬ čevine in okroglega steklenega ko¬ zarca (prostornine 1 do IH litra). yišina kozarca naj bo' vsaj 15 cm. Če ne moremo dobiti svinčene plo¬ čevine debeline 4 do 6 mm si plo¬ šče lahko vlijemo, če imamo le do¬ volj svinca (manjši koščki svinče¬ nih cevi, pločevine itd.). Iz mav¬ ca izdelamo kalup za ploščo; mere in oblike kaže slika 1. Svinec raz¬ topimo v pločevinasti posodi in raz- o o o o o o o o o o o O o O <5 O O O o o O Q © o O o o o o O O o o O o o o o o © o o o o O o O O O q o o © o o - 80 - Slika 1. Oblika in mere akumulator¬ skih plošč 134 ELEKTROTEHNIKI topljenega vlijemo v kalup. Poča¬ kamo, da se strdi in ohladi. V plošči nato izvrtamo čim več lukenj pre¬ mera 5 do 6 mm. To storimo tako, da plošči sestavimo in z ostrim ši¬ lom prebodemo obe plošči na tistih mestih, kjer bomo vrtali luknje. Po¬ tem vsako ploščo zase podložimo z deščico, svinčeno ploščo na njej pa utrdimo z dvema vijačnima sponka¬ ma, da se nam pri vrtanju ne iz¬ mika. Luknje vrtamo po vrsti. Na zgornjem delu vsakega ušesa izvr¬ tamo po eno luknjo premera 4 mm za priključni vijak. Luknje ene svinčene plošče (ne¬ gativne) zapolnimo s precej gosto zmesjo svinčevega oksida (svinčeve Slika 2. Izdelava svinčenega akumu¬ latorja: svinčene plošče z lesenim pokrovom (levo) in izdelan in z aku¬ mulatorsko kislino 'napolnjen aku¬ mulator (desno) glajenke — PbO — ki je rumene barve) in razredčene žveplene kisli¬ ne (1 prostorninski del žveplene ki¬ sline — H2SO4 na 6 delov vode). Luknje druge svinčene plošče (pozi¬ tivne), pa zapolnimo z gosto zmesjo, ki jo zmešamo iz minija (svinčeva rdečica — Pb304) in razredčene žve¬ plene kisline (razmerje isto kot pri negativni plošči). Luknje zapolnimo z zmesjo tako, da vsako ploščo zase postavimo na gladko ploskev, naj¬ bolje na kos stekla, zmes nanesemo in stlačimo v luknje z dletom, nato pa jo zravnamo s površino svinčene plošče in počakamo, da se dodobra posuši. Pozor! Z žvepleno kislino mora¬ mo delati oprezno. Pazimo, da nam kislina ne kane na obleko ali na kožo! In še nekaj. Pri razredčeva- nju žveplene kisline z vodo se teko¬ čina močno segreje. Zato prilivamo žvepleno kislino v vodo in nikoli ob¬ ratno — to je vodo v kislino. Iz 3 do 5 mm debele vezane plo¬ šče izžagamo okroglo ploščo, katere premer ustreza notranjemu premeru kozarca. V sredini izvrtamo 10 mm luknjo, desno in levo od nje pa dve zarezi za ušesa akumulatorjevih plošč. Leseno ploščo, ki je tudi po¬ krov akumulatorja, potopimo v raz¬ topljen parafin, ter jo tako impre¬ gniramo, da je odporna proti kislini. Ko se plošči in pokrov dodobra asu- še, namestimo svinčene plošče v ste¬ kleni kozarec, ušesca plošč pa vtak¬ nemo skozi zarezi na pokrovu. Po¬ tem vstavimo pokrov s ploščami v kozarec, približno za 10 mm od zgor¬ njega roba kozarca in vse skupaj zalijemo z raztopljenim asfaltom ali smolo, tako da sega asfaltna masa do roba kozarca. Pri tem zamaši¬ mo odprtino na pokrovu z lesenim čepom. Ko se asfalt ohladi in strdi, privijemo na zavita ušesa plošč po en priključni vijak z dvema ustrez¬ nima maticama. Ko je vse to narejeno, potegne¬ mo začasni leseni čep iz odprtine na pokrovu akumulatorja. Posodo na¬ polnimo do 10 mm pod pokrovom z akumulatorsko kislino (kemično či¬ sta žveplena kislina, razredčena v razmerju 1 :10). Nato luknjo na po¬ krovu zamašimo z gumastim ali pla¬ stičnim zamaškom, ki ima v sredini manjšo luknjico za izstop plinov' iz akumulatorja. RADIOTEHNIKI 135 ■ Napetost našega akumulatorja je okoli 2 V. Pri polnjenju akumula¬ torja bomo vključili v seriji prime- meren reostat, s katerim reguliramo jakost električnega toka. Pazimo, da pri polnjenju novega akumulatorja ne bo tekel skozenj tok močnejši od 2 A. Prvo polnjenje je zelo počasno. Slika 3. Prilivaj vodi v epruveti ali v drugi posodi v počasnem toku žvepleno kislino (ne obratno) Nov akumulator pustimo pod tokom nekaj dni, po navadi tako dolgo, da dobi zmes v luknjah negativne plo¬ šče temno sivo barvo, zmes v luk¬ njah pozitivne plošče pa temno rjavo barvo. S polnjenjem prenehamo, brž ko se v kislini začnejo v večji meri pojavljati mehurčki plina. Vsaka akumulatorska celica, ka¬ kršno smo tako izdelali, ima ne gle¬ de na število pozitivnih in negativ¬ nih plošč srednjo napetost 2 V. Če povečamo število svinčenih plošč, dosežemo enak učinek, kot če pove¬ čamo plošče, torej zvišamo kapaci¬ teto celice. Celico, ki ima večjo ka¬ paciteto, polnimo dalj časa, vendar jo bomo tudi dalj časa praznili. Tri celice, ki so vezane zaporedno, nam dajo napetost 6 V. Če pa vežemo tri celice vzporedno, bo napetost aku¬ mulatorja 2 V, vendar bomo iz nje¬ ga lahko jemali močnejši tok. radijski sprejemniki z diodami in transistorji Radiotehnika je v zadnjem desetletju dosegla ogromen napredek. Temu je največ pripomoglo odkritje lastnosti nekaterih pol- vodnikov, ko,t sta germanij in silicij. Ger- manijeve ter silicijeve diode ter germani- jevi in silicijevi transistorji, ki dandanes vse bolj in bolj zamenjujejo nekdanje okor¬ ne in cesto nesigurne kristalne detektorje ter elektronske cevi — elektronke, so na¬ pravili na področju celotne elektronike in s tem tudi na področju radiotehnike pravcato revolucijo, ki je še vedno v največjem raz¬ voju in nam odkriva še neslutene možnosti za bližnjo in kasnejšo bodočnost. Mali, skoroda neznaten transistor ni vplival le na spremembo raznih shem kla¬ sične elektronike, temveč tudi na miniaturi¬ zacijo vseh njenih sestavnih delov, kot so upori, kondenzatorji, tuljavice in transfor¬ matorji. Tako smo dobili vrsto zares pra¬ vih žepnih aparatur, žepnih sprejemnikov in oddajnikov, katerih dimenzije se iz dne¬ va v dan še in še manjšajo. Tu in tam se že pojavljajo bencinski vžigalniki z vgra¬ jenim radijskim sprejemnikom, očala z vgra¬ jenim transistorskim ojačevalcem za nagluš¬ ne, a istočasno riam svetovna proizvodnja že nakazuje prve subminiaturne elemente in podsestave, ki bodo vso to skrivnostno teh¬ niko potisnili v prostor nekaj kubičnih cen¬ timetrov. Ta nova transistorska tehnika je sila privlačna tudi za mladi rod, čeprav žal ni poceni, kajti vanjo je vloženega mnogo de¬ la. Sicer pa vemo, da so tudi male ročne ure mnogo dražje od večjih budilk, čeprav je v prvih po teži mnogo manj gradiva, toda toliko več vloženega dela. Zlasti drage so kupljene aparature, kaj¬ ti njihove konstrukcije so že zelo izpopol¬ njene in zelo zapletene. Mnogo cenejša pa je seveda samogradnja sličnih aparatov, po¬ sebno še, ker se pri teh običajno poslužu¬ jemo preprostejših konstrukcij in shem. Takšnih shem je pri nas v raznih revijah vse polno, res pa je, da so te največkrat prenesene iz tuje literature in se zato na¬ slanjajo tudi na tuje proizvode, kakršnih pri nas ni vedno dobiti. To zlasti velja za 136 RADIOTEHNIKI transistorje, ki so med seboj zelo različni in jih ni vselej možno zamenjati z enim ali drugim brez škode za uspeh. Prav zato vam želimo v tej in naslednjih številkah posre¬ dovati nekaj shem za gradnjo preprostih ra¬ dijskih sprejemnikov z gradivom, ki je pri nas vsakomur dosegljivo. detektor z diodo Shema tega najbolj enostavnega radijskega sprejemnika se v niče¬ mer ne loči od sheme nekdanjega klasičnega detektorja. Razlika obsta¬ ja le v njegovi konstrukciji, ki se poslužuje mnogo manjših sestavnih delov. Le-ti so drugačni in tudi mno¬ go bolj učinkoviti. Sprejemnik nima več nekdanjega kristala, ki mu je bilo treba previdno premikati kon¬ takt z jekleno konico in najti najob¬ čutljivejše mesto, pri čemer smo ne¬ štetokrat prekinili sprejem radijskega programa. Takšni detektorji tudi ni¬ so prenesli tresljajev. V izogib vsem tem težavam nam je sedaj prisko¬ čila na pomoč germanijeva dioda, mala drobcena cevčica z dvema izvo¬ doma žic, v katero je vgrajen ger- manijev kristal in nanj pritrjena fina kovinska konica. Takšna ger¬ manijeva dioda je sijajen demodu- lator, ki iz visokofrekvenčnih nihanj, sprejetih po anteni, z usmerjanjem izloči zvočne frekvence, spreminjajoč jih v ustrezne impulze istosmernega toka in tako omogoča njihovo re¬ produkcijo v membrani slušalke. Drugi sestavni del takšnega de¬ tektorja je tuljava s 50 navoji laki¬ rane žice (debeline 0,20 do 0,25 mm), ki jo namotamo na mali tulec, v katerega je vgrajeno visokofrekvenč¬ no feritno jedro. Takšne tulce pa tu¬ di tuljavice dobite v trgovinah z radio materialom ali pa v radijskih servisnih delavnicah. Vzporedno na oba konca te tulja¬ vice je priključen mali vrtilni kon¬ denzator, s tem da gornji konec služi tudi za priključek antene in ene žice diode, spodnji pa za pri¬ ključek »zemlje« (t. j. žice, priklju¬ čene na vodovodno instalacijo), ki pa največkrat niti ni potreben. Vr¬ tilni kondenzator služi za »uglaše- vanje« radijskega sprejemnika na frekvenco določenega radijskega od¬ dajnika, običajno najbližjega, ali pa nekega drugega, ki je sicer dokaj oddaljen, toda mnogo močnejši. Tak¬ šen radijski sprejemnik sestoji torej, izvzemši slušalke, le iz treh delov. Če ga namenimo le za poslušanje lokalne postaje, ga lahko sestavimo celo le iz dveh delov: iz diode in tuljave. V tem primeru namotamo na tulec s feritnim jedrom kakih 80 na¬ vojev iste žice, le-to pa med poslu¬ šanjem toliko časa odmotavamo, da dobimo najmočnejši zvok. Tu žico odrežemo in jo trajno spojimo z diodo. Takšen radijski sprejemnik, ki sestoji le iz diode in tuljave, brez večjih težav lahko vgradimo celo v notranjost radijske slušalke, saj je ob tuljavah še dovolj prostora. Gradnja detektorja se posebno iz¬ plača v tistih krajih, ki niso pre¬ več oddaljeni od radijskih oddajni¬ kov. Posebno dober sprejem pa za- RADIOTEHNIKI 137 gotavlja dobra zunanja antena, a hkrati tudi dobra ozemljitev. Pionirjem, ki radi eksperimenti¬ rajo, priporočamo tudi shemo, kjer je dioda priključena na odcep pri 25. navoju, kar sicer nekoliko zmanjša jakost, poveča pa selektivnost spre¬ jema, tako da je omogočeno posluša¬ nje tudi drugih močnejših radijskih postaj brez posebnih motenj naj bliž¬ je lokalne postaje. V obeh primerih pa sta seveda sprejemnika prirejena za sprejem na srednjih valovih, nikakor pa ne za sprejem na kratkovalovnem ali celo UKV-področju. Dober sprejem vsakega sprejem¬ nika zavisi tudi od solidnih spojev posameznih sestavnih delov, kar do¬ sežemo zlasti s cinjenjem. Pri rinje¬ nju pa moramo paziti, da z vročim spajkalom ne pregrejemo diode, ker jo sicer lahko uničimo. Zato pri spajkanju vselej poprimemo priključ¬ no žico diode s kleščami ali pinceto, kar omogoča najhitrejše odvajanje temperature. Miloš Macarol TIM °1TA X POŠTA AT Hinko Hotko iz Vojnika 33 prosi za načrt za izdelavo pravega »go¬ kart« vozila. Njegovi iželji žal ne moremo ustreči, ker bi pač porabili ves raz¬ položljivi prostor TIM-a, niti nima¬ mo v programu objavljanje takih in podobnih načrtov. Vendar pa bomo o tvoji želje še razmislili in bomo kaj podobnega objavili v »Robotu« — stalni rubriki »Življenja in teh¬ nika«. Erik Jelen in Branko Pušenjak iz Lukavci 21 sta nas v daljšem pismu kar zasula z vprašanji in prošnjami za objavo raznih načrtov. Kot sta že opazila smo že v tej številki ustregli na nekaj vajinih prošenj in predlogov. Dobro preči- tajta članke: Naprava za galvanizi- ranje, namizni diaprojektor in ra¬ dijski sprejemniki z diodami in tran¬ zistorji. Tione Kržič in Mitja Grossman iz Ljubljane se zanimata za načrt ki¬ noprojektorja in navodilo za izde¬ lavo bumeranga. Objava načrta za kinoprojektor v TIM-u za sedaj ne pride v poštev zaradi pomanjkanja prostora. Samo¬ gradnja kinoprojektorja zahteva od amaterja precejšnjih sposobnosti in dobro opremljeno delavnico. Načrt za izdelavo bumeranga bomo obja¬ vili v eni od naslednjih številk TIM-a. Janko Gorjup iz Mute ob Dravi 65 prosi, če bi objavili načrt napra¬ ve za navijanje tuljav. Prav gotovo bomo načrt za izde¬ lavo navijalnega strojčka za tuljave objavili v TIM-u, vendar v tem let¬ niku gotovo "ne. Takšen načrt pa smo objavili v »Robotu«, stalni rubriki revije Življenje in tehnika. izdeluje naslednje vrste JASNIT - DIAZO AMONIAK kopirnih papirjev AERO JASNIT NORMAL: barvi linij sta rdeča in modra AERO JASNIT SPECIAL: barve linij so rdeča, modra in črna AERO JASNIT ULTRARAPID: barve linij so rdeča, modra in črna OBIŠČITE OTROŠKO TRGOVINO Nove barve za mlade likovne ustvarjalce Juboflor barve odlično služijo ne samo za barvanje sten, temveč tudi kartona, papirja, platna, lesa in drugih ma¬ terialov. Lepi nežni pasteli so najprimernejši za mlade likovnike, ki lahko ustvarjajo s cenenimi barvami svoja dela. Juboflor barve so barve sedanjosti in prihodnosti, z njimi lahko dela vsak, tako začetnik kot tudi umetnik. Izdeluje jih JUB tovarna barv Dol pri Ljubljani. Likovni krožki, šole lahko naroče barve tudi direktno v tovarni ali pa pri »CHEMO« v Ljubljani. tovarna barv in lakov Medvode - Slovenija proizvaja: oljne lake in barve, nitrolake in emajle, umetne smole, različne premaze in številne druge proizvode. Za modele, makete in naprave, ki jih izdelujete, upo¬ rabljajte barve in lake Šolske skupnosti lahko naroče večje količine tudi v tovarni, posamezniki pa naj jih zahtevajo v trgovinah. Tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLATNO Grosuplje Tek. račun: KB Grosuplje 600-707/1-2, telefon št. 1 in 41, brzojav: Motvoz Grosuplje izdeluje surove tkanine, kot so zeli platno, salonska jadrovina, športno in sedlarsko platno, platno za nahrbtnike in vre- čevina, nadalje glajen motvoz in vrvarske izdelke, de¬ nimo glajene vrvice, grezilne vrvice in vrvice iz D in K preje Pošta Črnuče, železniška postaja Črnuče Telefoni interurban Ljubljana 382-105 (3 vodi) Bančni račun: NB 611-15-1-43 Ljubljana Brzojav: ELMA Črnuče Tovarna elektromateriala Črnuče pri Ljubljani ELMA, tovarna elektromateriala Ljubljana-Cmuče je prva začela z izdelavo mikro-instalacijskega materiala. Proizvodnja tega materiala je v ELMI tako razvita, da daje tovarna za vsa mikro stikala 5 letno garancijo. Vendar ni samo kvaliteta edina odlika mikro materiala, temveč tudi elegantna izvedba in nizka cena, saj je ELMA tem stikalom že dvakrat znižala cene. »TOT RA« Tovarna vezalk, trakov in elastike Ljubljana, Zg. Hrušica 14 Nudi v kvalitetni izdelavi in konkurenčni ceni vse vrste vezalke, trakove, elastike in pozanametrijske izdelke. O vsem se lahko informirate v samem podjetju ali pa v skladišču v Ljubljani na Vodnikovem trgu 5 Podjetje se vsem interesentom naj lepše priporoča Preberite in naročite! Založba »Življenje in tehnika« vam je pripravila posebne knjižne zbirke, namenjene prav vam, naročnikom TIM-a. Z njimi boste dobili prijetno in praktično razvedrilo za dolge zimske mesece. I. ZBIRKA RAKETE, Vlado Ribarič STROJI, Mitja Tavčar SKOZI TOVARNO, Peter Likar CENA ZBIRKE SAMO 550 din II. ZBIRKA MLADI ELEKTROTEHNIK PRIROČNIK ZA MODELARJE »SAMAC-KORNAT«, začetniški model jadrnice Isaac Asimov: JAZ, ROBOT CENA CELOTNE ZBIRKE 400 din Naročila pošiljajte na naslov: ZALOŽBA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« Ljubljana, Lepi pot 6 POHITITE Z NAROČILI, KER JE ŠTEVILO ZBIRK OMEJENO!