—   335    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Siska 12. okt. B. Od kar sim bil „Novicamtf zadnjikrat pisal, se je pri nas dasta premenilo, ne samo u tergovini, tudi zemlja ali okolica Siska je druzega ogleda. Kar žitno tergovino utiče, je imenitno povedati, da cena pšenice je padla, Bečajska nar lepši sorte na 3 fl. 45 kr., lepa iz Bečkereka na 3 11. 40 kr.; sla-beji se po 3 11. 35 kr. in tudi po 3 fl. 30 kr. dobiva. Pančovarska, med temi sortami nar slabeji spoznana, velja 3 fl. 20 kr. Koruza se nekak stare cene derži; zdrava roba je po 2 fl. 40 do 2 fl. 45 kr., smerdljiva aH vneta po 2 fl. 35 vagan. Soršica (napolica) po malem dolazuje in še zmiraj 2 fl. 45 do 2 fl. 50 velja. Ječa na (ječmena") je došlo pred kratkem 4000 vaga-nov, pa cena mu je po 2 fl. 20 kr.; nekaj slabega se po 2 fl. 6 do 2 fl. 10 kr. ponuja. Zob (oves) se nekak Siska boji in noče iz Banata po velkim gor priti, čeravno bi ga cena od 1 fi. 40 do 1 fl. 45 kr. vagan mikati mogla.
Bliža se po vodi prek Siska novih 50000 vaganov žita, večidel sopet pšenice, ali bati se je, da bojo 2 ali 3 tedne zaderžani, ker huda voda prihaja in pot za živino zagraja.
Sava in Kupa, po dolgem dežju sila veliki, grozno potoplfno vzrokujete. Sava je zgor Siska nasuto zaviro pred dvema duevama prederla in vasi Galdovo, Tišino in Hrastenico povodnila. Kar je po ondašnjih krajih koruze, žela ali druzega zelenja raslo, so nesrečni ljudje ee nezrelo potergati mogli. V Sisku ladje s hišami u jedni ravnini stoje; po cestah pa, po kterih smo pred 4 dnevi še lahko hodili, se sedaj s colničkom vozimo. — Zgornje pošte danas dobili nismo; Bog daj! da bi nam to ne bilo pomen še druzih večih škod. Terdni Za-grebački most siloviti Savi zoperstati ni mogel.
—    336    —
Xp. Iz Ormo&a. Ker sim čakal in čakal, da bo kak domorodec se oglasil o popisu našega ljudskega šolstva v preteklem šolskem letu, pa razun Lutomera in Št. Petra poleg Radgone se dosihmal ni besedice culo, čem jez povedati, kar sim zvedel po prijaznosti o teh rečeh zvedenih prijatlov.
Da narpoprej tistim, ki abotno mislijo, da na južno-izhodni   strani  Štajarskega, ki se s Horvaškim meji, le divji neotesani narod  brez šolskega in verskega poduka prebiva, resnico odkrijem,  jim v gotovih številkah pred oči postaviti hočem stan šolstva treh dekanijnih okrajev, Lutomerskega namreč, VelkeNedele in Zaver š. Lutomerski   dekanijni   okraj   zapopade   sledeče fare: Št„ Petra pri Radgoni, Kapelo,  Sv. Križa pri Lu-tomeru, Sv. Jurija na Šavenci, Sv. Antona v Goricah, Malo Nedelo, Lutomer in Vse Svetce v Lutomerskih Goricah, potem 3 podružnice:   sv. Duha na dolni Šavnici, Ceza-njevce in Veržejo.    V tem okraji je bilo preteklo šolsko leto 3251  za šolo   vgodnih otrok,   izmed  kterih   jih je 2504   v  vsakdanjo  šolo hodilo, — 747  brez šolskega poduka  ostalo«    Šolarjev  za   nedeljske   šole je  bilo 1564,  izmed  kterih jih je v šolo šlo 1343,  brez nedeljskega poduka pa ostalo L21.
Poglejmo sedaj v bližnjo dekanijo VeIke Ne dele s farami: VelkeNedele, Ormoža, Središč, St.Volbenka, Št, Miklavža, Št. Tomaža, Polenšaka in Št, Lenarta pri Velki Nedeli, in s podružnicama sv. Ivana na Humi in Jeruzalema v Lutomerskih goricah, in našli bomo, da izmed 1915 za šolo vgodnih otrok jih je v vsakdanjo šolo hodilo 1558, — 357 pa ne; šolarjev za nedeljsko šolo se je štelo 1142, kterih je v šolo šlo 974, brez nedeljskega šolskega poduka jih je ostalo 168,
Iz dekanije Velke Nedele podajmo se še v sosedni Za verski dekanijni okraj, ki obseže sledeče fare: Za-verše, Št. Barbaro v Halozah, Št. Vit poleg Ptuja, in podružnico sv. Duha v Halozab. Tu najdemo 2077 za vsakdanjo in nedeljsko šolo pripravnih otrok, iz med kterih jih je 923 v vsakdanjo, 608 v nedeljsko šolo hodilo; 472 jih je ostalo brez vsakdanjega šolskega poduka, 74 pa brez nedeljskega.
V vsih teh farah so ljudske šole, večidel z dvema razredama (klasama) v dveh učilnicah z enim učiteljem in enim ali dvema podučiteljema, ki učijo otroke v vsakdanjih šolah pa tudi nedeljskih, ktere so povsod vpeljane. Tudi podfare (Iokalije) in podružnice imajo večidel ljudsko šolo z eno učilnico in enim učiteljem; podružnica Jeruzalemska nima šole, zato pa so v Kunci pred nekimi leti šolo osnovali, da se saj po malem vstreže potrebam tistih otrok, kterih stariši stanujejo po goricah.
Iz tega zamorejo tisti, ki preradi naše ljudstvo divjake brez vsega šolskega poduka imenujejo, lahko razviditi, da ni ravno taka , kakor oni abotno očitajo. Res je sicer, da še vsi stariši ne spoznajo neprecenljive koristnosti šolskega poduka, po kterim še le človek na Tišji stopnjo človeštva stopi, in ko svoj um razjasni in serce omeči, se pripravnega stori marsikteri dobiček doseči , kterega tisti nikakor dospeti ne more, kteremu je svet tako rekoč z dilami zabit, — ali mahoma se preprostemu ljudstvu , ki je se pred malo leti v sužnosti tlake in desetine bilo, in je šolo le za gospoda narejeno mislilo, ne dajo oči odpreti, da bi že od konca do kraja vsi spoznali: da cerkev in šola ste svetišči, kjer človek divjastvo sleče in prav za prav še le človek postane. Svcsti si zamoremo biti, da bo sedaj ljudstvo od leta do leta bolj veliki prid šolskega poduka spoznalo, in svoje otroke tudi po šoli očlovečilo. (Dalje sledi.)
Iz Ljubljane. Prijatlam kmetijstva in domačiga slovstva zamoremo veselo novico naznaniti, da izverstno
pridni gosp. fajmošter J. Zalokar so te dni poslali odboru kmetijske družb« že drugi obširni del kmetijskih bukev, ki zapopade ^živinorejo" Tako zna biti, če gosp. fajmoštra ne bo kaj posebniga zaderževalo, da ob novim letu dogotovijo celo delo. Resnično rečemo , da tako važno delo tako dobro in tako naglo do-ˇeršiti, je le možu mogoče, ki je navdan žive ljubezni do domovine, v kmetijskih razdelkih popolnama izveden in v slovenskim pisanji izverstno izurjen. — Pridni sad-jorejic in ud krajnske kmetijske družbe gosp. fajmošter Matevž Mužinaiz Vranje v Istrii so poslali kmetijski družbi spet letos 12 sort večidel žlahnih zimskih hrušk in pa posebno lepih nešpelj na ogled , kterih cepiči, ki so nam jih pred nekimi leti na Krajnsko poslali, že tudi pri nas prav dober zarod obetajo. Tako se očitno kaže velika koristnost, ktero delijo cepiči žlahniga sadja v povzdigo sadjoreje, če grejo križem sveta.—Novi vodja našiga gimnazia gosp. Necasek je došel v saboto iz Heba v Ljubljano.