(itadki vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Lelo XXI
Ptuj, 16. februar 1984
Številka: 4
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
18.	Odlok o spremembah odloka o davkih obfanov v občini Ptuj
19.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1984
20.	Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Ptuj
21.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri Ptuju
22.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole I-e-skovec
23.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole ,,Boris Kidrič” Kidričevo
24.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Hajdina
25.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole ..Franc Belšak” Gorišnica
26.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole ,,f)ratje Reš” Destrnik
27.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole „Dr. Franja Žgeča” Dornava
28.	Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole ,,Maksa Bračiča” Cirkulane
29.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske energetske skupnosti za podravje in Pomurje
30.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj
31.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj
KRAJEVNE SKUPNOSTI
32.	Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Destrnik za del naselja Placar '
33.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Majšperk
34.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Majšperk
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
35.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož
36.	Sklep Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož sprejet
37.	Sklep komisije o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož
38.	Statut Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož
39.	Sklep komisije o soglasju k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož
40.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ormož
^1- Sklep komisije o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ormož
42,	Sklep Skupščine Občinske kulturne skupnosti Ormož o ugotovitvi, da je
samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ormož sklenjen
43.	Statut občinske kulturne skupnosti Ormož
44.	Sklep komisije o soglasju k statutu Občinske kulturne skupnosti Ormož
45.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ormož
46.	Sklep komisije o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ormož
47.	Sklep skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Ormož o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ormož sklenjen
48.	Statut Občinske izobraževalne skupnosti Ormož
49.	Sklep komisije o soglasju k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ormož
50.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi telesno-kulturne skupnosti občine Ormož
51.	Sklep Izvirnega sveta SO Ormož o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesno-kulturne skupnosti občine Ormož
52.	Sklep Skupščine Občinske telesno-kulturne skupnosti Ormož o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske telesno-kulturne skupnosti občine Ormož sklenjen
53.	Statut Telesno-kulturne skupnosti občine Ormož
54.	Sklep Izvršnega sveta SO Ormož o soglasju k statutu Občinske telesno-kul-tume skupnosti Ormož
55.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož
56.	Sklep komisije o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož
57.	Sklep Skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Ormož sklenjen
58.	Statut občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož
39.	Sklep komisije o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož
60.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupflosti Ormož
61.	Sklep komisije o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ormož
62.	Sklep Skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ormož o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ormož sklenjen
63.	Statut Občinske raziskovalne skupnosti Ormož
64.	Sklep komisije o soglasju k statutu Občinske raziskovalne skupnosti Ormož
65.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož
66.	Sklep komisije o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož
67.	Sklep Skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož sklenjen
68.	Statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož
69.	Sklep komisije o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož
18.
Na podlagi 6., 11., 13. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/8,2) in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 13/2-1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov v občini Ptuj
1.	člen
V 4. členu odloka o davkih občanov v občini
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/83, 14/83 in 17/83) se stopnja „0,5 %” nadomesti s stopnjo „0,35
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 422-2/83-1 Datum: 13/2-1984
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Franc Tetičkovič, dipl. sociolog, 1. r.
19.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83), 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve (Uradni list SRS, št. 41/83) ter 164. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 13/2-1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne
rc/crve /a lc(o 1984
1.	51en
S tem odlokom se za realizacijo programa občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 po stopnji 0,15 %,
2.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in 'porabi hrane v občini Ptuj, kjčr se vodijo ločeno ter so v celoti namenjena za občinske blagovne rezerve in se uporabljajo za:
—	nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve,
—	obnavljanje teh rezerv,
—	zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv,
—	kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih blagovnih rezerv.
O uporabi teh sredstev odloča izvršbi svet skupščine občine Ptuj.
3.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek delavcev, namenjen za zadovoljevanje ose-
bnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz prvega člena tega odloka se obračunava in plačuje na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, 33/80), kot je določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 402-19/83-1
Datum: 13/2-1984
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Franc Tetičkovič, dipl. sociolog, 1. r.
20.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega
dela in seji zbora’ krajevnih skupnosti dne 13/2-1984 sprejela	.
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Ptuj
’ 1. člen
Tarifna številka 4 (fazen pripomb) odloka o komunalnih taksah v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/71, 6/74, 4/78 in 8/81) se spremeni tako, da glasi:
,,Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) se plača dnevno 30,00 dinarjev.
Turistična taksa se uporablja v skladu z družbenim dogovorom o namenski uporabi turistične takse.”
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1985. leta dalje.
Številka: 423-6/70-1
Datum: 13/2-1984
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r.
21.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestni k-obči n Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1984, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri
Ptuj
1.
Franc KIRBIŠ, rojen 11. novembra 1943, stanujoč v Tržcu n. h. se imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri Ptuju.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve
leti.
3.
Naloge delegata družbene skupnosti v svetu osnovne šole določa statut Osnovne šole Videm pri Ptuju.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.	,
Številka: 020-14/78-1 Datum: 13/2-1984
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve
leti.
3.
Naloge delegata družbene skupnosti v svetu osnovne šole določa statut Osnovne šole Leskovec.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-3/78-1 Datum: 13/2-1984
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
•
23.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. Člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13/2-1984 sprejela	V
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole „Boris
Kidrič” Kidričevo
Ivan MAZERA, rojen 16. junija 1927 v Crvenki, stanujoč v Kidričevem Kidrič^Kidričevo delegata druzbene skupnosti v svet Osnovne šole „Boris
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1984, sprejela
SKLEP
o Imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Leskovec
1.
Anton ZAGORANSKI, rojen 14. januarja 1944 v Bezovi gori, stanujoč V Zgornjem Leskovcu lOa, se imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Leskovec.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbene skupnosti v svetu osnovne šole določa statut Osnovne šole ,,Boris Kidrič” Kidričevo.
4.	.	/
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 020-3/78-1 Datum: 13/2-1984
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
24.
Na podlagi 128. Člena Zakona o osnovni Soli (Uradni list SRS, St. 5/80), 164. Člena Statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, St. 5/78 in 2/82) in 62. Člena Poslovnika SkupšCine obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, St. 10/76) je SkupSCina obCine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1984, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Hajdina
. FranCka GLAŽAR, rojena 3. oktobra 1939 v Hajdošah, stanujoCa v Hajdošah 38 a, se imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne Sole Hajdina.
2.
Mandatna doba imenovane delegatke v svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegatke družbene skupnosti v svetu osnovne Sole doloCa statut Osnovne šole Hajdina.
4.
Ta sklep zaCne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-23/74-1 Datum: 13/2-1984 „
Predsednik SkupšCine obCine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
25.
Na podlagi 128. Člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. Člena Statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. Člena Poslovnika SkupšCine obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina obCine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1984, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole ,.Franc Belšak” Gorišnica
1.
Marija KOKOL, rojena 3. avgusta 1954 v Ptuju, stanujoCa v Gorišnici 74, se imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »Franc Belšak” Gorišnica.
2.
Mandatna doba imenovane delegatke v svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegatke družbene skupnosti v svetu osnovne šole doloCa statut Osnovne šole »Franc Belšak” Gorišnica.
4.
Ta sklep zaCne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-4/75-1 Datum: 13/2-1984
Predsednik
SkupšCine obCine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
26.
Na podlagi 128. Člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) 164. Člena Statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. Člena Poslovnika SkupšCine obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina obCine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1984, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole ..Bratit
Reš” Destrnik
1.
Franc SIMEONOV, rojen 14. novembra 1929 v Zg. Vodalah, stanujoC v Vintarovcih 53, se imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »Bratje Reš” Destrnik.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve le-
Naloge delegata družbene skupnosti v svetu osnovne šole doloCa statut Osnovne šole »Bratje Reš” Destrnik.
Ptuj78 Sk,eP Ve^a tak°^ 56 ob^avi v Uradnem vestniku obCin Ormož in
Številka: 020-8/81-1 Datum: 13/2-1984
Predsednik
SkupšCine obCine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, I. r.
Na podlagi 128. Člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. Člena Statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. Člena Poslovnika SkupšCine obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je SkupšCina obCine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1984, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »dr. Franja
ZgeCa” Dornava
1.
Franc HANŽELIČ, rojen 19. novembra 1951, v Dornavi, stanujoC v Dornavi 40, se imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »dr. Franja ŽgeCa” Dornava.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbene skupnosti v svetu osnovne šole doloCa statut Osnovne šole »dr. Franja ŽgeCa” Dornava.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-8/79-1 Datum: 13/2-1984
Predsednik
SkupšCine obCine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
•9
28.
Na podlagi 128. Člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80). Sena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78. in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. februatja 1984, sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »Maksa Bračiča« Cirkulane
1. '
Martin ŽURAN ml. rojen 16. februatja 1955 v Gruškovcu, stanujoč v Cirkulanah 76, sc imenuje za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »Maksa Bračiča« Cirkulane.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve Ifti.
Naloge delegata družbene skupnosti v svetu Osnovne šole določa statut Osnovne šole »Maksa Bračiča« Cirkulane.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-10/77-1 Datum: 132/2-1984
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
29.
Po 52. členu Zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 11. alinei 165. člena Stauta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/—46/78 in 2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 13. februaija 1984, sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Občinske energetske skupnosti za Podravje in Pomurje
1.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k statutu Občinske energetske skupnosti za Podravje in Pomurje, kije bil sprejet na seji skupščine skupnosti dne 19. oktobra 1983.
2.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: Q22-6/83 Datum: 13/2-1984
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1.1
30.
Po 13. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 11. alinei 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78 in 2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 13/2-1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj
I.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, ki je bil sklenjen dne 9/12-1983.
II.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 025-1/83-1 Datum: 12/2-1984
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Franc Tetičkovič, dipl. sociolog, 1. r.
31.
Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na
seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 13. februaija 1984 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož
in Ptuj
1.
Matilda KLASINC, roj. 25/1-1952, pravnica, stanujoča v Župečji vasi 19, se imenuje za vršilca dolžnosti načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
2.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-1/78-2 Datum: 13/2-1984
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
32.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 32. člena statuta KS Destrnik in poročila VK KS Destrnik z dne 13. 2. 1984, o glasovanju na referendumu za uvedbo posebnega samoprispevka, je skupščina KS Destrnik na seji dne 13.2. 1984 sprejela
SKLEP
O UVEDBI POSEBNEGA SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KS DESTRNIK ZA DEL NASELJA PLACAR
1.	člen
Za območje KS Destrnik in sicer k. o. Placar za hišne številke od 1 do 35 in za vse nove hiše na tem območju, se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 13. 2. 1984, uvede posebni samoprispevek.
2.	člen
Posebni samoprispevek se uvaja za čas od 1. 3. 1984 do 31. 12. 1985.
3.	člen
Posebni samoprispevek se uporabi za sofinanciranje modernizacije krajevne ceste Placar odcep od R 346 druga faza.
S posebnim samoprispevkom bo predvidoma zbranih skupaj 1.000.000,00 din, del sredstev pa se zagotavlja iz drugih virov.
4.	člen
Samoprispevek v denarju znaša: za vsak ha zemlje
od neto osebnega dohodka zaposlenih mesečno od pokojnine mesečno za vsak avtomobil za vsak traktor
za vsak moped, motorno kolo
2.000.	00 din
2.5	%
1.5	%
8.000.	00 din
6.000.	00 din
2.000.	00 din
-Zavezanci, ki imajo obveznosti iz dveh ali več virov plačujejo posebni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče, na območju za katerega veljajo določila tega sklepa.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine in pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu.
7.	člen
Od osebnih dohodkov in pokojnin posebni samoprispevek obračunavata in nakazujeta izplačevalca osebnega dohodka in pokojnin mesečno v enakih obrokih. Za ostale vire posebnega samoprispevka obračunava KS Destrnik v štirih enakih letnih tromesečjih, v enakih zneskih. Sredstva se nakazujejo na ŽR KS Destrnik št. 52400-842-041-8035 posebni samoprispevek PLACAR.
8.	člen
Za pravilno uporabo posebnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine KS Destrnik.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od L 3. 1984 do 31. 12. 1985.
Štev.: 5/84-P5
Datum: 13. 2. 1984
Predsednik skupščins KS Destrnik:
Ervin StOger, 1. r. -
33.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu Ur. list SRS št. 23/77 Zakona o samoprispevku Ur. list št. 3/73 SRS, Družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj Ur. Vestnik 17/73 in 114. člena Statuta krajevne skupnosti Majšperk je Skupščina KS Majšperk na svoji 4. seji dne 31 /1-1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega pkriia za obdobje 1981—85 za igradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Majšperk.
1.
Območje KS Majšperk obseea naselja: Majšperk, Stanečka vas. Brce. Preša, Sp. Sveča, Skrblje, Jelovice, Sitež, Planjsko, Naraplje, Ležje Kontno, Medvece in Sestrže, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	asfaltiranje cest na področju KS Majšperk
—	vzdrževanje krajevnih cest in mostov
—	sofinanciranje telefonskih linii
—	sofinanciranje kanalizacije in stavbnega zemljišča
—	sofinanciranje gasilskega orodišča
—	sofinanciranje gradnje doma občanov v Sestržah-
—	sofinanciranje adaptacije zgradbe kina (Svoboda)
—	adaptacija zgradbe krajevne skupnosti
—	urejanje pokopališča
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ
—	sofinanciranje dejavnosti DPO in društev
—	sofinanciranje funkcionalne dejavnosti KS
—	sofinanciranje športnih objektov
—	za izvajanje programskih nalog v skladu s sklepi Skupščine KS
3.
Krajevni samoprispevek.se uvaja za dobo od 1. aprila 1984 do 31. decembra 1985.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne, dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, po stopnji 2% od neto osebnega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 2% od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka,
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2% od izplačila pokojnine,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 3.000,- din letno,
—	zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Majšperk.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Majšperk in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Majšperk.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, dne 11. marca 1984 od 7—18 ure na glasovalnih mestih:
V prostorih KS Majšperk za naselje Majšperk in Stanečka vas, v TOZD »HITO« na Bregu za naselje Breg in Skrblje, pri Tacinger Matildi v Preši za naselje Preša, Sp. Sveča m del naselja Jelovice (Budna), v osnovni šoli Naraplje za naselje Jelovice — del, Sitež, Planjsko in Naraplje, pri Kovačič Janezu Lešje 17 za naselje Lešje in Koritno in v GD v Medvecah za naselje Medvece in Sestrže.
8.
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK
GLASOVNICA
Za referendum, dne 11. marca 1984
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa KS Majšperk v letih 1984—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov, za urejanje in delovanje KS Majšperk.
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, dajo obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
9.	. ' .
Vse glasovnice so overjene s štampilko KS Majšperk.
10.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Majšperk.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme Skupščina krajevne skupnosti Majšperk.
11.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na račun KS Majšperk.
12.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu.
13.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren Svet skupščine KS Majšperk in odgovatja, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programov za katere je bil uveden krajevni samoprispevek.
14.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev Skupščini KS Majšperk.
15.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora KS Majšperk, ki o ugotovitvah enkrat letno poroča Skupščini KS Majšperk.
Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi KS Majšperk.
Ta sklep se objavi v Ur. Vestniku občine Ormož in Ptuj.
Majšperk 31. januarja 1984
Štev. 28/84	1»
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS MAJŠPERK Jože ROBER, 1. r.
34
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu Ur. list SRS št. 23/77 Zakona o samoprispevku Ur. list SRS 3/73, Družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj Ur. Vestnik 17/73 in 114. člena Statutakrajevne skupnosti Majšperk je Skupščina KS Majšperk na svoji 4. seji dne 31/1-1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1985 — 90 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Majšperk.
L
Območje KS Majšperk obsega naselja: Majšperk, Stanečka vas, Breg, Preša, Sp. Sveča, Skrblje, Jelovice, Sitež, Planjsko, Naraplje, Lešje, Koritno, Medvece in Sestrže, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	asfaltiranje cest na področju KS Majšperk
—	vzdrževanje krajevnih cest in mostov
—	sofinanciranje elektrifikacije, TP, omrežje in razsvetljava
—	sofinanciranje telefonskih linij
—	sofinanciranje kanalizacije in stavbnega zemljišča
—	sofinanciranje gasilskega orodišča
—	sofinanciranje gradnje doma občanov v Sestržah
—	sofinanciranje adaptacije zgradbe kina (Svoboda)
-- adaptacija zgradbe krajevne skupnosti
—	urejanje pokopališča
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ
—	sofinanciranje dejavnosti DPO in društev
—	sofinanciranje izgradnje vodovoda
—	sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca
—	sofinanciranje ureditev pločnikov
—	sofinanciranje športnih objektov
—	za izvajanje programskih nalog v skladu s sklepi Skupščine KS
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. januaija 1986 do 31. decembra 1990.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmetja oz. nadomestila, po stopnji 2% od neto osebnega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5% novega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih stontev oz. nadomestila po stopnji 2% od osnove, ki je podlaea za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka..
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 3.000.— din letno,
—	zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Majšperk.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Majšperk in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Majšperk.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovalo večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ah na služenj u vojaškega roka v JLA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, dne 11. marca 1984 od 7 — 18 ure na glasovalnih mestih:
v prostorih KS Majšperk za naselje Majšperk in Stanečka vas, v TOZD »HITO« na Bregu za naselje Breg in Skrblje, pri Tacinger Matildi v Preši za neselje Preša, Sp. Sveča in del naselja Jelovice (Budna), v osnovni šoli Naraplje za naselje Jelovice-del, Sitež, Planjsko, Naraplje, pri Kovačič Janezu Lešje 17 za naselje Lešje in Koritno in v gasilskem domu Med vece za naselje Medvece in Sestrže.
8.
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK
GLASOVNICA
za referendum, dne 11. marca 1984
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denanu za sofinanciranje srednjeročnega programa KS Majšperk v letih 1985 — 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov, za urejanje in delovanje KS Maišt*-rV
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, dajo obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
Vse glasovnice so oveijene s štampiljko KS Majšperk.
10.
Za postopek o glasovanju še smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Majšperk.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denaiju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izida referenduma sprejme Skupščina krajevne skupnosti Majšperk.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako eto najpozneje do 31. decembra.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na račun KS Majšperk.
12.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu.
13.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren Svet skupščine KS Majšperk in odgovaija, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programov za katere je bil uveden krajevni samoprispevek.
14.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev Skupščini KS Majšperk.
15.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora KS Majšperk, ki o ugotovitvah enkrat letne poroča Skupščini KS Majšperk.
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Majšperk.
Ta sklep se objavi v Ur. Vestniku občin Ormož in Ptuj.
Majšperk 31. januarja 1984
Štev. 29/82
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS MAJŠPERK Jože ROBER 1. r.
35.
Na podlagi 61. člena ustave socialistične repubhke Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 6/74), 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. 1. SRS, št. 17/79) ter 34. in 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS, št. 35/79) sklepajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinsko skupnost otroškega varstva Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ORMOŽ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost kot izvajalci ustanavljajo Občinsko skupnost otroškega varstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, določajo in opredeljujejo:
—	cilje združevanja v skupnost in njene naloge
—	pravni položaj skupnosti
—	dejavnost skupnosti
—	programe družbenega varstva otrok
—	združevanje v Skupnost otroškega varstva Slovenije
—	soustanoviteljstvo Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami
—	samoupravno organiziranost skupnosti
—	skupne organe,
—	samoupravno delavsko kontrolo in nadzorstvo,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah
—	samoupravno planiranje v skupnosti
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti in
—	strokovno službo
II.	CILJI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST IN NJIHOVE NALOGE
3.	člen	,
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se združujejo v skupnost, da v njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z
varstvom materinstva in socialno varstvo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
4.	člen
Za dosego ciljev opredeljenih v 3. členu tega sporazuma, delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti zlasti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo predloge programov storitev oz. posameznih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oz. posameznih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oz. posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojnovarstvenih organizacij,
—	sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva,
—	organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti otroškega varstva
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
—	sodelujejo z drugimi SIS, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja m se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, kijih uresničujejo v skupnosti otroškega varstva Slovenije in o združevanju sredstev za te namene.
III.	PRAVNI POLOŽAJ SKUPNOSTI
—	vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in
—	solidarno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči
VI. ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
13.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
14.	člen
Skupnost ima v zbpru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
VIL SOUSTANOVITEUSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
15.	člen
Skupnost je skupaj z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Ormož, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enota Ormož, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Ormož in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ormož, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož.
16.	člen
V občinski skupnosti socialnega varstva Ormož delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajuje in oblikuje osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavlja enakopravno odločanje z zbori skupščine občine Ormož.
5.	člen
Skupnost je pravna oseba
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
17.	člen
V skupščini občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 5 delegatskih mest.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
6.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
7.	člen
Za obveze, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in za obveze, sprejete v pravnem prometu, odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi.
IV.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
8.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok.
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine obseg pravic in načini njihovega uresničevanja'ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
9.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
V.	PROGRAMI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
10.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v skupnosti programe družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načeuh svobodne menjave dela in po načelih solidarnosti in vzajemnosti.
11.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v skupnost se o programih družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela, dogovarjajo v skupščini skupnosti.
Delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo obseg in kvaliteto programov družbenega varstva otrok s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in drugimi planskimi akti skupnosti.
12.	člen
Programi družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti so:
— priprava otrok na vstop v osnovno šolo v letu pred vstopom v OŠ
VIII.	SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
18.	člen
Skupnost sodeluje s skupščino občine Ormož preko Občinske skupnosti socialnega.varstva Ormož, ko le-ta enakopravno odloča z zbori skupščine občine. —
Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini Ormož, ko le-te obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok.
19.	člen
Sodelovanje iz 18. člena tega sporazuma vključuje zlasti:
—	izmenjavo mnenj in stališč,
—	sodelovanje predstavnikov skupščine občine Ormož in DPO na sejah skupščine skupnosti in njenih organov ter sodelovanje delegatov skupnosti na sejah organov in teles skupščine občine Ormož in DPO
—	izmenjavo informacijskih, dokumentacijskih in drugih gradiv in
—	organiziranje javnih razprav pri uresničevanju politike družbenega varstva otrok.
IX.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
20.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina). Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
21.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih prganizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov.
Zbor uporabnikov ima 29 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 10 delegatskih mest.
22.	člen
V skupščini delegati:
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok.
__sestavljajo in predlagajo članom skupnosti program dela in razvoja
—	in sklepajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v zakonih in statutu skupnosti.
STRAN 28
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti, ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za predsednika ali namestnika.
Predsednik skupščine predstavlja skupnost v stikih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge naloge, ki so določene V statutu skupnosti.
2.	Način in pdstopek sporazumevanja v skupnosti
25.	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Delegati v skupščini odločajo:
—	po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov,
—- na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih in
—	samostojno v posameznem zboru.
26.	člen
' Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njegovih spremembah in dopolnitvah.
27. člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo statut in druge samoupravne-splošne akte skupnosti
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevkih za financiranje programov skupnosti
—	vodijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov,
—	volijo delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva Ormož,
Število skupnih organov, njihovo delovno področje in sestavo določa statut skupnosti.
XI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZORSTVO
32.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in njenih organov.
33.	člen
Skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti:
—	izvajanje sprejete politike,
—	uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti,
—	izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženka je skupnost,
—	delovanje organov skupnosti
—	izvajanje odločitev skupščine in njenih organov,
—	uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje.
eten
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini. Člane odbora volijo m odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri OK SZDL Ormož.
Mandat članov odbora traja 2 leti, ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora.
35.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti podrobneje Urejata statut skupnosti in poseben pravilnik.
—	odločajo o organiziranosti, nalog in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo soglasje k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena,
—	dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oz. posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
28.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti:
—	sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana,
—	oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega
dela,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev,
—	oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok,
—	odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči.
—	odločajo o drugih zadevah.
36.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnosti opravlja pristojni upravni organ SO Orpiož.
XII.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
37.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ima 7 članov.
Podrobnejša določila o sestavi in pristojnostih odbora vsebuje statut skupnosti.
38.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.	r
39.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
40.	člen
Skupnost mora v svojih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
XIII.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
29.	člen
V	zboru uporabnikov delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo o drugih zadevah
30.	člen
V	zboru izvajalcev delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo ò drugih zadevah
X.	SKUPNI ORGANI
31.	člen
Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvrševanje njenih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti.
Člani skupnih organov so lahko samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev za skupščino.
4L člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki so združeni v skupnosti, morajo planirati razvoj družbenega varstva otrok, pri tem pa poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevati tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih usmeritev družbenoekonomskega razvoja občine in republike.
42.	člen
Planiranje se izvaja:
—	z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in njegovim sprejemanjem
—	s sprejemanjem plana skupnosti,
—	s sprejemanjem dolgoročnih planov razvoja družb, varstva otrok v občini.
43.	člen
Planiranje se v skupnosti prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejema skupščina in poteka po postopku in na način, ki ga določa statut skupnosti.	,
XIV.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
44.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov Skupnosti.
XV.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
45.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba.
46.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
47.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
XVI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina s sklepom ugotovi, da ga je sprejelo več kot 3/4 članov iz vrst uporabnikov in več kot 3/4 članov iz vrst izvajalcev in ko da k njemu soglasje skupščina občine Ormož.
49.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož z dne
15.	11. 1974.
50.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 55-7/82 Datum: 12. 1. 1982
Ustanovitelji skupnosti:
36
Po 3. odstavku 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih 'organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1.
Komisija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož št. 55-7/82 z dne 12. 1. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83
Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER, l. r.
37.
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož je na podlagi 22. člena statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož na seji dne 10.
3.	1982 sprejela
SKLEP
1.	Delegati skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož ugotavljajo, da je ustrezna večina delovnih organizacij sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož.
2.	Skupščina ugotavlja, da je sporazum sklenjen.
Številka: 06/82 Datum: 10. 3. 1983
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Nada NOVAK, 1. r.
38.
Na podlagi 8., 42., 44., 45., 46., in 62. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS, št. 35/79) ter 28. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ormož je skupščina na svoji 15. seji dne 23. 3. 1981 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ORMOŽ
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen	,
Občinska skupnost otroškega varstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogo.votjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
2.	člen
.Upoštevaje poseben družbeni pomen dejavnosti družbenega varstva otrok, se s'tem statutom določajo in opredeljujejo
—	status skupnosti,
—	samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti
—	ljudska obramba in družbena samozaščita
—	samoupravna delavska kontrola in nadzor
—	postopku samoupravnega planiranja
—	položaj strokovne službe,
—	postopek za uveljavljanje pravice do denarnih in materialnih pomoči,
—	javnost dela in
—	postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož dne 24. 4. 1974.
4.	člen
Skupnost posluje pod imenom »Občinska skupnost otroškega varstva Ormož«.
5.	člen
Sedež skupnosti je v Ormožu, Vrazova ulica 5. Skupnost lahko spremeni sedež. Sprememba sedeža se vpiše v sodni register.
6.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču Maribor enota Ormož pod številko
7.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s premerom 0,30 mm, na katerega zunanjem robu je izpisano ime skupnosti.
8. člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Za zastopanje v pravnem prometu lahko predsednik skupščine pooblasti delavca strokovne službe.
9.	člen
Pooblastila za sklepanje pravnih poslov predsedniku skupščine in njegovemu namestniku določi za posamezno pravno opravilo skupščine skupnosti.
10.	člen
Skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
III.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
11.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok. Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
12.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
13.	člen
Dejavnost skupnosti se vpiše v sodni register.
IV.	ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
14.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
15.	člen
Skupnost ima v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto.
V.	SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
V, 16. člen
Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enota Ormož, z občinsko skupnostjo za zaposlovanje Ormož in samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ormož, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož.
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun skupnosti
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume za izvrševanje nalog skupnosti,
—	sprejemajo statut ter druge samoupravne splošne akte skupnosti
—	volijo in razrešujejo predsednika in njegovega namestnika, predsednike drugih skupnih organov skupščine in njihove namestnike ter druge delavce skladno s tem statutom,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za izjemne dosežke na področju družbenega varstva otrok
—	sklepajo o drugih zadevah določenih z zakonom, samoupravnim
sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti.	*
23.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njegovih spremembah in dopolnitvah.
24.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občini Ormož,
—	sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti
—	sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov,
—	volijo delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož,
—	odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo soglasje k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena,
—	dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	odločajo o drugih zadevah za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
17.	člen
V	občinski skupnosti socialnega varstva Ormož delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice usklajuje in oblikuje osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavlja enakopravno odločanje z zbori skupščine občine Ormož.
18.	člen
V	skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 5 delegatskih mest.
VI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Sestava skupščine skupnosti
19.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina).
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
20.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, še s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov.
Zbor uporabnikov ima 29 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 10 delegatskih mest.
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti, pri čemer so lahko ponovno izvoljeni še?a nadaljnji 2 leti.
22.	člen
V	skupščini delegati zlasti:
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok
—	sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja
25.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti:
/	— sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana
—	oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega
dela,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev,
—	oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok
—	odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči,
—	odločajo o drugih zadevah
26.	člen
V	zboru uporabnikov delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo o drugih zadevah.
27.	člen
V	zboru izvajalcev delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnica in
—	odločajo o drugih zadevah
3.	Sklicevanje sej skupščine in njenih zborov
28.	člen
Seji skupščine sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, ali na pobudo delegatov skupščine.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva na podlagi sklepa eden od zborov, 1/3 delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, kadar to zahteva občinska konferenca SZDL Ormož, skupščina občine Ormož ali izvršni svet skupščine občine Ormož, občinski svet zveze sindikatov Ormož.
29.	člen
Seje zbora izvajalcev skupščine oziroma zbora uporabnikov skupščine
sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora.
Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zbora.	■
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če zahteva na podlagi sklepa zbor, 1/3 delegatov zbora ali odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva Občinska konferenca SZDL Ormož, Skupščina občine Ormož ali izvršni svet skupščine občine Ormož ali občinski svet zveze sindikatov Ormož.
Predlagatelji sklica seje zborov morajo priložiti zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
30.	člen
Seja skupščine ali zbora skupščine mora'biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo.
Kadar sejo skupščine ali zbora skupščine sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj se seja sklicuje v krajšem roku.
31.	člen
Delo skupščine oziroma zborov, načine in postopke sprejemajo odločitev, ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik.
39.	člen
Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti in Skupščini občine Ormož.
6.	Pravice in dolžnosti ter odgovornosti delegatov skupščine:
40.	člen
Delegati v zborih odločajo v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnipii družbenimi potrebami in interesi.
41.	člen
Delegat ima pravico:
—	odločati o zadevah, za katere je pristojen organ skupnosti katerega član je,
—	predlagati zboru stališča in sklepe,
—	predlagati v obravnavo zboru vprašanje, ki se nanaša na delo skupščine in drugih organov skupnosti, izpolnjevanje zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetim programom in druge sklepe skupščine
—	nasloviti predsedniku zbora vprašanje o njegovem delu ter o delu predsednika skupščine in predsednikov drugih organov skupnosti
—	biti voljen v organe skupnosti.
4.	Sprejemanje odločitev v skupščini in njenih zborih
42.	člen
( 32. člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine v zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine, o katerih določata oba zbora enako-pravno,so sprejeti, čejih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi o katerih odloča posamezni zbor samostojno so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
33.	člen
Cdasovanje v skupščini in v zborih je javno.
34 člen
jr	• V1V11
Ce ni doseženo soglasje med zborom, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora izvajalcev skupščine in 4 delegate zbora uporabjnikov skupščine.
Komisijo in njenega predsednika imenujejo na seji skupščine.
35. člen
Skupščina lahko nk isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 34. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov.
Delegat je dolžan:
—	sodelovati v delu skupščine in njenih organov, katerih član je in redno spremljati delo skupnosti
—	zastopati politiko, dogovoijeno v skupnosti,
—	poročati delegaciji, ki gaje delegirala o sklepih in stališčih sprejetih v skupščini skupnosti ter o svojem delu.
7.	Skupni organi skupščine
43.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog ter odločitev skupščine imenuje skupščina izmed delgatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev naslednje skupne organe:
— Odbor za svobodno menjavo dela. Odbor šteje 7 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. V odbor se imenujejo 4 delegati iz zbora uporabnikov in 3 delegati iz zbora izvajalcev. Odbor pripravlja gradivo za odločanje na sejah skupščine ali sejah zborov, kadar so le ta vezana na svobodno menjavo dela.
44.	člen
Za opravljanje nalog in izvrševanje odločitev skupščine skupnosti lahko skupščina imenuje tudi občasne samoupravne organe.
Sestavo, naloge in trajanje mandata članom samoupravnih organov iz
1.	odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju organa.
Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitve s potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz 34. člena tega statuta pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi.
V primeru iz 2. odstavka tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne daljšem od 15 dni predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, kije bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti skupščini.
36.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku iz 2. in 3. odstavka 35. člena tega statuta, skupščine ne sprejme predloga odločitve, odločitev paje pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, lahko odločitev sprejme na pobudo enega od zborov skupščine skupnosti Skupščina občine Ormož.
5.	Predsednik skupščine >
37.	člen
Predsednik skupščine vodi delo skupščine, predstavlja skupščino skupnosti in predstavlja ter zastopa občinsko skupnost otroškega varstva Ormož.
VII.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR
45.	člen
Za uresničevanje in varstvo pravic z naslova združevanja sredstev, delavcev, delovnih ljudi in občanov, ter za uresničevanje pravic s področja družbenega varstva otrok, ter za nadzor nad izvajanjem politike družbenega varstva otrok izvoli skupščina odbor samoupravne delavske kontrole, kije organ samoupravne delavske kontrole skupnosti.
46.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	izvajanje sprejete politike skupnosti
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost
—	izvajanje sklepov organov skupnosti
—	skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi
pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti	; * v
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s, sredstvi skupnosti
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma splošnimi akti skupnosti.
47.	člen
38.	člen	Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati
Poleg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter pobude in predloge za potrebe in ustrezne ukrepe pristojnim organom nalog določenih v tem statutu predsednik skupščine zlasti:	skupnosti.
—	koordinira in usklajuje delo obeh zborov skupščine.	Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati da organi
—• skrbi za dela skupščina v skladu s poslovnikom	družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora odbor
• podpisuje akte skupščine in akte skupnosti	23 samoupravni nadzor seznaniti skupščino skupnosti.
—	skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki DPS in DPO, ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi,
—	predlaga skupščini formiranje občasnih organov skupnosti	48. člen
—	spremlja delo samoupravnih organov skupnosti,	Organi skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti.	podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
Podatke morajo organi in službe iz 1. odstavka tega člena posredovati v 15 dneh od prejema zahteve, ki mora biti pismena.
. Če organi in službe iz 1. odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino. Če skupščina ne izvrši ukrepov oziroma podkrepi pobud obvesti o tem organ samoupravne delavske kontrole republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije.
49.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora njamanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti.
50.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini.
Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga koordinacijski odbor za kadrovske zadeve pri Občinski konferenci SZDL Ormož.
Mandat članov odbora traja 2 leti, ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora.
51.	člen
Delegati samoupravite delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti za katero so izvoljeni.
Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine.
52.	člen
Podrobnosti oi izvrševanju in izvajanju samoupravne delavske kontrole, način volitev in odpoklica delegatov odbora samoupavne delavske kontrole določa poseben samoupravni splošni akt skupnosti.
53.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela in poslovanja skupnosti izvaja pristojni upravni organ skupščine občine Ormož.
Vlil. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA *
54.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizira in izvaja priprave za delo v voj ni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in opravlja druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo.
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave skupnosti je odgovorna njena skupščina.
Skupnost določa načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti.
55.	člen
Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe izvoli skupščina izmed delegatov odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima 7 članov.
Po položaju so člani odbora predsednik skupščine, predsednika obeh zborov skupščine, sekretar aktiva ZK pri skupnosti, strokovni delavec skupnih služb zadolžen za otroško varstvo.
56.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
1—sprejme in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti
—	usklajujé svoje obrambne priprave z obrambnimi pripravami sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri skupščini občine Ormož, občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na področju socialnega varstva, izvajalci vzgojnovarstvene dejavnosti socialnega varstva, izvajalci vzgojnovarstvene dejavnosti v občini in krajevnimi skupnostmi.
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna
^— organizira obrambno vzgojo delavcev v strokovni službi in jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah ljudske obrambe po načelih družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom.
57.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere neposredne vojne nevarnosti, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter
odstranjevanje posledic takega stanja. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način delovanja v takih prilikah določil državni organ. Po prenehanju nevarnosti ali napada mora biti takoj sklicana seja skupščjne, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa ji mora poročati o delu v času neposredne vojne nevarnosti ali nenadnega napada.
58.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
59.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih planov in drugih planskih aktih zagotoviti tudi sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
IX.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
60.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti.
Pravico in dolžnost planiranja delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti uresničujejo tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sporazume o temeljih plana občine, da sprejemajo plane skupnosti in da ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje.
61.	člen
Planiranje v skupnosti je splošnega pomena za občino Ormož.
62.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj družbenega varstva otrok.
Dolgoročni plan se sprejema za razdobje desetih let ali več. Srednjeročni plan se sprejema za razdobje petih let, z njim se določi uresničevanje usmeritev dolgoročnega plana.
Letni plan se sprejema za obdobje enega leta, z njim se določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
'	63. člen
Za postopek pri pripravljanju dolgoročnega plana se smiselno uporabljajo določbe tega stattuta o postopku pri popravljanju in sprejemanju srednjeročnega plana.
64.	člen
Planiranje v skupnosti se prične s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina.
S sklepom o pripravi plana določi skupščina roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in imenuje odbor za planiranje, ki je odgovoren za pripravo plana.
65.	člen
Odbor za pripravo plana šteje 7 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Odbor šteje 3 delegate iz zbora izvajalcev in 4 delegate iz zbora uporabnikov skupščine. Odbor za pripravo plana pripravi delovni program pripravljanja planov, določi roke za izvajanje posameznih opravil planiranja in nosilce opravil.
66.	člen
Odbor za pripravo plana skupnosti pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti po predhodni uskladitvi v Občinski skupnosti socialnega varstva Ormož.
Element iz L odstavka tega člena določi s sklepom skupščina.
67.	člen
Elemente za sporazum iz 66. člena tega statuta sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini.
68.	člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste, obseg in kakovost programov vzgojnovarstvenih storitev
—	razmestitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v skladu z zakonom določenimi pogoji za opravljanje vzgojnovarstvenega dela
—	sredstva, ki jih uporabniki predvidevajo za izvedbo načrtovanih programov,
—	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste vzgojnovarstvenih programov, kijih lahko izvajajo,
—	obseg kakovosti programov, ki jih lahko zagotovijo glede na kadrovske in materialne možnosti ob upoštevanju veljavnih standardov in normativov za kakovost vzgojnovarstvenega dela v vzgojnovarstvenih
organizacijah ter število otrok, ki jim jih lahko zagotovijo vzgojo in varstvo v okviru teh programov,
—	pričakovano ceno za posamezno vzgojnovarstveno storitev oziroma povračilo za opravljanje programa teh storitev.
69.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje:
—	vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programov,
—	normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela
—	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju,
—	dodatni program občinske skupnosti otroškega varstva
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev, oziroma cene posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev zavezancev ter način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
—	pogoje za uveljavitev pravic do solidarnosti, obseg, osnove, merila način ter zavezance za združevanje teh sredstev,
—	pogoje in merila za določanje soudeležbe staršev k plačilu o posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
—	način ugotavljanja kakovosti storitev,
—	program graditve objektov ter sredstva, ki se združujejo v ta namen,
—	pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči,
—	način nadzora nad izvajanjem tega programa.
70.	člen
Samoupravni - sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo delavci, drugi delovni ljudje in občani preko svojih delegatov v skupščini.
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko skupščina ugotovi, da ga je sprejela večina delegatov, če samoupravni sporazum a temeljih plana skupnosti otroškega varstva ne določa drugačno večino.
71.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o:
—	politiki in srednjeročnih ciljih razvoja družbenega varstva otrok na območju občine,
—	nalogah, obveznostih in sredstvih prikazane po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	nalogah, kijih prevzema skupnost po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih,
—	organizacijskih, kadrovskih in materialnih ukrepih za uresničitev nalog določenih v planu.
X.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
72.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov skupnosti.
XI.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
73.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta strokovne službe in se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba.
74.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
75.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
XII.	UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC
76.	člen
Pravico do nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta pomoči pri opremi novorojenca in do denarne pomoči uveljavlja upravičenec z vložitvijo zahtevka pri OSOV Ormož.
Če občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo organa občinske skupnosti otroškega varstva, lahko v 30 dneh od prejema dokončne rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela, pred lem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če organ ne odloči v roku, kije določen v samoupravnem spošnem aktu.
Do ustanovitve posebnega sodišča'združenega dela občan uveljavlja sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela.
77.	člen
Merila za pridobivanje in uveljavljanje pravic do denarnih pomoči in način dajanja teh pomoči se določi s posebnim aktom skupnosti.
78.	člen
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
79.	člen
Delo skupnosti je javno.
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih — skupščini in skupnih organih, preko sredstev javnega obveščanja in na drug primeren način.
80.	člen
Akti skupnosti in pomembnejše odločitve skupščine so objavljene v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
XIV.	POSTOPEK ZA SPREJEM STATUTA
81.	člen'
Statutu sprejme skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov po prihodni javni razpravi v trajanju 30 dni od osnutku statuta, ki ga prav tako sprejme Skupščina.
82.	člen
Po istem postopku se izvršuje tudi sprememba in dopolnitve statuta, razen tistih, ki se nanašajo ha uskladitev statuta z zakonodajo.
Spremembe in dopolnitve statuta, izhajajoč iz usklajevanja z novo zakonodajo, sprejme skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov’ s sklepom.
83.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsaka ustanoviteljica in tudi vsak delegat v skupščini.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina in ko nanj da soglasje skupščina občine Ormož.
85.	člen
Določbe statuta tolmači skupščina skupnosti
86.	člen
Organizacija in akti skupposti morajo biti usklajeni z določbami tega statuta v roku 6 mesecev pò sprejemu tega statuta.
Številka: 01-9/82
Datum: 12. 1. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSOV:
Marija VERNIK 1. r.
39.
Po 3. odstavku 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1. . '
Komisija daje soglasje k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož št. 01-9/82 z dne 12. 1. 1982.
STRAN 34
2.
Ta sklep velja takoj.
5fevilka: 025-13/83 Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER, 1. r.
40.
Na osnovi 58. člena ustave SR Slovenije in 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 1/81) in zaradi uskladitve nalog in organizacije občinske kulturne skupnosti Ormož z novim zakonom sprejemamo — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost — naslednji samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti Ormož.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM*
O USTANOVITVI OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI ORMOŽ SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem sporazumom je določen:
a)	namen in cilj ustanovitve kulturne skupnosti in svobodne menjave dela v okviru in po skupnosti,
b)	predmet svobodne menjave dela,
c)	vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih,
č) osnove družbenoekonomskih odnosov v kulturni skupnosti,
d)	samoupravna organiziranost v kulturni skupnosti,
e)	pravice in odgovornosti organov skupnosti,
f)	način obveščanja javnosti,
g)	druge zadeve, ki so skupnega pomena.
Namen in cilj ustanovitve kulturne skupnosti in svobodne menjave dela
2.	člen
Kulturno skupnost Ormož ustanavljamo za uresničevanje svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti ter za uveljavljanje celovite politike v občini Ormož.
3.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma s sporazumevanjem v kulturni skupnosti občine Ormož:
—	sprejemajo programe kulturnih dejavnosti v občini Ormož, programe naložb in razrešitev zmogljivosti izvajalcev,
—	določajo programe storitev oz. posamične kulturne in druge storitve, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela, standarde in normative za opravljanje kulturnih dejavnosti, osnove in merila za ugotavljanje cene posamične kulturne storitve, oz. povračila za program storitev oz. kulturno dejavnost,
—	določajo oblike povračil in načine uresničevanja medsebojnih obveznosti,
—	sprejemajo ukrepe za odpravljanje motenj v kulturnih dejavnosti, ki so nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih zmožnosti pri izvajalcih,
—	določajo postopek in način vračila oz. poračuna presežka sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov storitev kulturnih dejavnosti,
določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti,
—	urejajo pravice in dolžnosti ter naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	in druge medsebojne odnose.
Predmet svobodne menjave dela
4.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti so posamične kulturne in druge storitve, storitve, potrebne za izvedbo posameznega kulturnega programa (program storitev) in v primerih, ko zaradi narave kulturnih dejavnosti ni mogoče ali ni smotrno vrednotiti kulturnih dejavnosti po programu storitev ali po posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela posamezna dejavnost.
Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih.
5.	člen
V kulturni skupnosti občine Ormož uporabniki in izvajalci:
—	skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
-r- usklajujejo programe storitev oz. posamičnih storitev s področja skupnosti, in merila za vrednotenje programov storitev oz. posamičnih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oz. posamičnih storitev oz. dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta niso obsežena v ceni storitev,
—	spodbujajo medobčinsko, ' medrepubliško in mednarodno sodelovanje,
—	določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog LO m DS,
—	sprejemajo plan občinske kulturne skupnosti,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti OKS Ormož.
6.	člen
Ustanovitelji kulturne skupnosti občine Ormož se sporazumevajo v obliki samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in o temeljih planov OKS ter preko delovanja delegatov v skupščini OKS in v njenih organih.
7.	člen
v O samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in o temeljih plana kulturne skupnosti odločajo udeleženci na zborih delovnih ljudi in krajanov. Soglasje k samoupravnemu sporazumu pa daje skupščina občine Ormož, o ostalih samoupravnih aktih in dogovorih pa odločajo preko delegatov na skupščini OKS.
Osnove družbenoekonomskih odnosov v kulturni skupnosti
8.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma zagotavljajo kulturni razvoj v občini Ormož s svobodno menjavo dela. Rezultate delà izvajalcev Vrednotijo udeleženci s samoupravno dogovorjenimi povračilo za posamezno storitev, program storitev ali posamezno dejavnost.
9.	člen
Povračilo za posamezno storitev ali program storitev ali posamezno dejavnost oz. ceno sestavljajo:
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev glede na vrsto, obseg, zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom, sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in sodelujejo pri uresničevanj programov storitev,
—	sredstva, s katerimi se amaterskim delavcem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dgovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno, če tega ne zagotavljajo same temeljne organizacije združenega dela, v katerih delavci združujejo delo,
—	materialni stroški po samoupravno dogovorjenih normativih tistih vrst materialnih stroškov, ki se lahko normirajo ali pa cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb oz. za druge materialne stroške, katerih ni mogoče normirati ali po izkušnjah iz predhodnega obdobja ob upoštevanju sprememb obsega in kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih stroškov ter nabavljenih cen,
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah, predpisanih z zakonom oz. po povečanih stopnjah, če tako določijo s samoupravnimi sporazumom uporabniki in izvajalci,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom,
—	dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom,
—	del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v' skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti.
10.	člen
Normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ormož.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti s samoupravnimi sporazumi oz. pogodbami.
Samoupravna organiziranost kulturne skupnosti
12.	člen
' Kulturno skupnost Ormož upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in izvajalcev.
.*
13.	člen
Delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščino (Ur. 1. SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora po določa, statut ali drug splošni akt kulturne skupnosti.
14.	člen
V zbor uporabnikov skupščine kulturne skupnosti pošiljajo svoje delega-
te delavci iz temeljnih organizacij združenega dela in delovni skupnosti ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani iz krajevnih skupnosti.
V zbor izvajalcev pa pošiljajo delegate delavci iz temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost.
15.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini kulturne skupnosti in v njenih organih traja 2 leti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat izvoljen za člana iste delegacije.
16.	člen
Ža izvrševanje odločitev skupščine in pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Število teh organov, njihova delovna področja in sestavo določi skupščina OKS Ormož s statutom tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oz. izvajalcev za skupščino kulturne skupnosti.
17.	člen
S tem sporazumom o ustanovitvi OKS Ormož v skladu z zakonom oblikujemo tudi organ samoupravne delavske kontrole, ki skrbi za uresničevanje in varstvo pravic članov.
18.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole volijo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter šteje 5 članov.
Pravice in odgovornosti organov skupnosti
19.	člen
Delegati v skupščini kulturne skupnosti enakopravno in sporazumno
—	sprejemajo statut skupnosti, poslovnik skupščine in druge splošne akte skupnosti,
—	sprejemajo plan kulturne skupnosti in letne programe in finančne načrte
—	oblikujejo politiko na področju kulturnih dejavnosti,
—	se sporazumevajo o programih storitev in pogojih za opravljanje kulturnih storitev,
—	ter o cenah oz. povračilih,
—	odločajo o ustanavljanju delovnih organizacij s področja kulture,
—	odločajo o združevanju sredstev kulturne skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij za sofinanciranje dejavnosti, ki so skupnega pomena,
—	odločajo o najemanju posojil za kulturno skupnost in pogojih za dajanje posojil drugim,
—	volijo predsednika skupščine, predsednika zborov, predsednika izvršnih organov skupščine in njihove namestnike ter člane izvršnih organov,
—	delegate za skupščino kulturne skupnosti Slovenije,
—	se dogovarjajo o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki jih določata ta sporazum in statut.
20.	člen
Skupščina sprejema odločitve na zasedanjih obeh zborov. Odločanje skupščine je veljavno, če je na seji skupščine navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupščini so sprejete, če jih je sprejela večina prisotnih delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. Ce ni doseženo soglasje med zboroma je treba izvesti usklajevalni postopek, ki je določen s statutom kulturne skupnosti. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kulturnih dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje.
21.	člen
Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine Ormož sprejema odloke in druge splošne akte s svojega področja o splošni politiki, razvoju in drugih pomembnih vprašanjih s svojega področja, ki so v pristojnosti družbenopolitične skupnosti.
22.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena oblikuje OKS Ormož skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti občine Ormož.
23.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje pravic in uveljavljanje obveznosti ter odgovornosti, Oblikovanje in uporabo sredstev, izvajanje sprejetih planov, programov in nalog ter delovanje skupnosti in njene strokovne službe.
Svoje ugotovitve posreduje skupščini kulturne skupnosti in njenim izvršnim organom.
Način obveščanja javnosti
24.	člen
Delo kulturne skupnosti občine Ormož je javno. Samoupravni sporazum o ustanovitvi in o temeljih planov kulturne skupnosti ter statut so objavljeni v javnih glasilih.
Druge zadeve
25.	člen
Kulturna skupnost občine Ormož se po potrebi dogovarja z drugimi kulturnimi skupnostmi o skupnem obravnavanju, načinu reševanja in financiranja kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za več občin, potem ko sprejme tako odločitev njena skupščina.
26.	člen
Kulturna skupnost občine Ormož se dogovarja tudi o skupnem programu, ki ga vse KS uresničujejo preko Kulturne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Kulturna skupnost občine Ormož sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja, kadar se dogovorijo o izvajanju skupnih nalog.
Zasedanje skupščin njenih organov so javna. Na zasedanje skupščin in seje zborov ter skupnih organov vabi sklicatelj predstavnike javnih informativnih sredstev ter predstavnike drugih organov.
28.	člen
Zakonitost poslovanja občinske kulturrie skupnosti nadzoruje pristojni občinski upravni organ.
29.	člen
Razreševanje morebitnih sporov v občinski kulturni skupnosti Ormož razrešuje sodišče združenega dela kulturne skupnosti Slovenije. .
Številka: 55-125/81
Datum: 17/12-1981
Ustanovitelji skupnosti:
41
Po 3. odstavku 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti 'f občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
SKLEP
1.
Komisija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ormož št. 55-125/81 z dne 17. 12. 1981.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83
Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE:
Marjan KUMER, 1. r.
42
Skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož je na podlagi 8. člena statuta Občinske kulturne skupnosti Ormož na seji dne 25. 2. 1982 sprejela
SKLEP
1.	Delegati skupščine Občinske kulturne skupnosti Ormož ugotavljajo, da je ustrezna večina delovnih organizacij sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ormož.
2.	Skupščina ugotavlja, da je sporazum sklenjen.
Številka: 06/82
Datum: 15.2. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franc NOVAK, 1. r.
43.
Skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož je na zasedanju obeh zborov dne 25. 2. 1982 na podlagi 16. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ormož in 24. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulture (Ur. 1. SRS, št. 1/81) sprejela
STATUT
OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI ORMOŽ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska kulturna skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost za področje kulture v občini Ormož, ki so jo ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani ljudje 'in občani združeni v kulturnih organizacijah, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno' dejavnost in delavci v delovnih skupnostih kulturnih organizacij —r kot izvajalci, z namenom zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb, ter usklajevanja interesov na področju kulture v občini Ormož.
2.	člen
V	skupnosti uporabniki in izvajalci oblikujejo in določajo skupne osnove kulturne politike v občini Ormož, usmerjajo načrtovani razvoj kulture in se sporazumevajo o nalogah skupnega pomena, določenih z zakonom o svobodni menjavi dela na področju kulture in drugih nalogah, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
V	ta namen usklajujejo planiranje dejavnosti na področju kulture: Sprejemajo plan skupnosti, določajo enotne osnove meril pri oblikovanju normativov,- in standardov za opravljanje kulturnih storitev in sprejemajo ukrepe za hitrejši razvoj kulturne dejavnosti v občini.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov.
Delo skupnosti je javno.,
4.	člen
Organi skupnosti se oblikujejo skladno z zakonom in na podlagi samoupravnih odločitev delovnih ljudi in občanov, združenih v kulturni skupnosti občine Ormož.
5.	člen
Skupnost opravlja s sredstvi, ki jih združujejo delovni ljudje (v nadaljevanju: ustanovitelji) in z drugimi sredstvi v skladu z zakonom, samoupravnimi sporazumi in tem statutom.
6.	člen
Ime skupnosti je OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ORMOŽ. Sedež skupnosti je v Ormožu, Vrazova 5.
Skupnost ima pečat okrogle oblike. Ob robu v zgornjem polkrogu je zapisano ime skupnosti: Občinska kulturna skupnost, v spodnjem pa naveden sedež skupnosti: Ormož.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
7.	člen
Občinska kulturna skupnost je soustanovitelj Kulturne skupnosti SR SIbvenije. *
II.	NALOGE SKUPNOSTI	• 7
8.	člen
Naloge skupnosti izhajajo predvsem iz zakona o svobodni menjavi dela na področju kulture in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ormož.
Skupnost je mesto dogovarjanja in sporazumevanja med uporabniki in izvajalci o svobodni menjavi dela na področju kulture.
9.	člen
Skupnost opravlja naslednje naloge:
—	oblikuje in sprejema politiko kulture v občini in sooblikuje politiko kulture v SR Sloveniji,
—	združuje sredstva in financira dogovorjeni program kulturne dejavnosti v občini neposredno in posredno preko ZKO Ormož,
—	opravlja naloge skupnega pomena, ki jih določa zakon in druge naloge določene v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in tem statutom.
V ta namen zlasti:
a)	sprejema:
—	srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja kulture dejavnosti v občini,
—	predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Ormož, obravnava in sprejema predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom in ugotavlja kdaj so ti sklenjeni,
—	letne programe in plan skupnosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih elana,
ukrepe za hitrejši in kvalitetnejši razvoj kulturne dejavnosti v občini,
—	finančne kvantifikacije v srednjeročnih obdobjih iz združenih sredstev,
—	finančni načrt za izvajanje letnih programov,
—	merila za financiranje programov,
—	standarde in normative za opravljanje kulturnih storitev,
—	poročila skupnih organov uporabnikov in izvajalcev in ZKO
—	statut in poslovnik o delu skupščine
—	ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	odločitve o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine OKS
—	samoupravne sporazume z drugimi SIS, ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini in regiji, o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	vse druge zadeve, ki jih določa zakon, sporazum o ustanovitvi OKS in stvareh, za katere se dogovorijo ustanovitelji skupnosti.
b)	usklajuje:
—	programske usmeritve kulturnih organizacij in ZKO
—	planiranje kulturne dejavnosti,
—	delo osnovnih nosilcev kulturne dejavnosti v občini
c)	sodeluje:
—	pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov s področja kulture,
—	v družbenem dogovarjanju in sporazumevanju o skupni porabi in drugih vprašanjih v skladu s sklepi družbeno političnih organizacij in skupnosti pri oblikovanju planskih dokumentov družbeno ekonomskega razvoja v občini,
—	pri delu občinske skupščine v vseh vprašanjih, ki zadevajo kulturo, kot sporazume,
—	z drugimi SIS v občini in regiji in sklepa z njimi dogovore in sporazume,
—	s kulturnimi skupnostmi v SRS ter v drugih republikah in pokrajinah
—	pri oblikovanju kadrovske politike na področju kulture in zveze kulturnih organizacij
d)	spodbuja in podpira
—	sodelovanje na področju kulture s pobratenimi občinami in delavci na začasnem delu v tujini in zamejskimi Slovenci,
—	družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju kulture v občini in SR Sloveniji,
—	uresničevanje nalog in se dogovarja z dejavniki na področju družbenih dejavnosti, ki imajo poseben pomen za razvoj kulture, zlasti s področja zdravstva, raziskovalnega dela, vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva.
10.	člen
Skupnost izvaja svoje naloge preko svojih organov, delegatov lahko pa izvajanje nalog poveri temeljnim nosilcem kulture, ZKO ali drugim institucijam in organizacijam.
III.	ORGANIZACIJA IN OPRAVLJANJE SKUPNOSTI
11.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih skupnosti zagotavlja neposredno sodelovanje delavcev in občanov kot uporabnikov in izvajalcev kulturne dejavnosti pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
12.	člen
Odgovornosti in pravice in dolžnosti delegatov so:
—	odločati na osnovi glasovanja,
—	predlagati skupščini v obravnavo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in drugih organov skupnosti, izvajanje zakonov programov skupnosti in drugih sklepov skupščine,
—	zahtevati od predsednika in vseh .organov in delovnih teles odgovore na vprašanja, ki izhajajo iz njihovega dela in pristojnosti,
—	biti voljen v vse organe skupnosti in skupne organe in delovna telesa, ki jih oblikujejo organi skupnosti,
—	delegat je dolžan redno spremljati delo organov skupnosti in delovnih teles skupščine in aktivno sodelovati na zasedanjih skupščine in drugih organov v katere je bil izvoljen,
—	delegat je dolžan pred zasedanjem skupščine dobiti soglasje za mnenje in stališča, ki jih bo zavzel na skupščini, od organizacije, ki ga je delegirala,
—	dolžan je poročati organizaciji, ki ga je delegirala o svojem delu in sprejetih sklepih in stališčih skupščine
—	se zavzema za realizacijo sprejetih sklepov in stališč ter opozarja na vse, kar omogoča njihovo uresničevanje. 1
Način uresničevanja odgovornosti, pravic in dolžnosti delegatov je podrobneje določen v poslovniku o delu skupščine.
13.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirali kot tudi v skladu s skupnimi splošnimi družbenimi interesi in potrebami vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
14.	Člen
Delavci in delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
15.	člen
Skupščina skupnosti je najvišji samoupravni organ skupnosti. Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
16.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati izvoljeni v delegaciji delovnih ljudi in občanov v Krajevnih skupnostih in delegati izvoljeni v delegacijo delavcev v združenem delu v skladu z zakonom in imajo naslednje število delegatskih mest
—	delegati izvoljeni v delegacije delavcev v združenem delu imajo 22 delegatskih mest
—	delegati izvoljeni v delegacije v krajevnih skupnostih imajo 8 delegatskih mest, vsaka KS eno delegatsko mesto.
—	zbor uporabnikov ima 30 delegatskih mest.
17.	člen
Zbor izvajalcev oblikujejo delavci izvoljeni v temeljnih samoupravnih organizacijah s področja kulture, ki so včlanjeni v zvezo kulturnih organizacij občine. Zbor izvajalcev ima 16 delegatskih mest.
18.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini skupnosti je 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni', vendar le še eno mandatno dobo.
19.	člen ^	•
Temeljno načelo odločanja v skupnosti skupščine je sporazumevanje. Skupščina skupnosti odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine skupnosti enakopravno na ločenih sejah in na skupni seji in tudi samostojno.
S sporazumom in tem statutom so določene zadeve o katerih delegati v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo.
20.	člen
Skupščina skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	oblikuje celovito politiko na področju kulture v občini, ter sodeluje pri oblikovanju kulturne politike v SR Sloveniji,
—	obravnava in sprejema predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom in ugotavlja kdaj so ti samoupravni sporazumi sklenjeni,
—	obravnava in sprejema srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja kulturne dejavnoti v občini,
—	obravnava in sprejema letne programe in finančne načrte skupnosti,
—	obravnava in sprejema predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planb skupnosti, predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, predlog statuta skupnosti in druge predloge samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	obravnava in sprejema predloge za spremembo oz. dopolnitev samoupravnih aktov skupnosti,
—	sprejema poslovnik o svojem delu in delu zborov,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena.
—	obravnava in sprejema zaključni račun skupnosti,
— Sprejema ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnava poročilo skupnih organov izvajalcev in uporabnikov ter zveze kulturnih organizacij,
—	po potrebi voli oz. imenuje svoje predstavnike v organe družbeno političnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika,
—	ugotavlja izvolitev organa samoupravne delavske kontrole,
—	obravnava in sprejema merila, kriterije, standarde in normative za financiranje programov kulturne dejavnosti,
—	obravnava in sprejema odločitve s finančnimi posledicami, ki niso opredeljene s kriteriji za financiranje,
—	obravnava in sprejema tudi druge zadeve, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi in ta statut.
21.	člen
Zbor uporabnikov in izvajalcev skupščine skupnosti po predhodnem izjavljanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih enakopravno sprejemata:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njegova dopolnila in spremembe,
—	odločitev o dodatnem zbiranju sredstev, predvsem za izboljšanje materialne osnove kulture v občini in
—	o drugih zadevah za katere lahko odloči skupščina.
22.	člen
Zbor uporabnikov in izvajalcev poleg zadeve iz 17. in 18. člena enakopravno:
—	oblikujeta politiko na področju kulture,
—	sprejemata plan skupnosti,
—	odločata o programih, pogojih, cenah in povračilih storitev,
—	sprejemata letne programe, finančni načrt in zaključni račun,
—	sprejemata druge programe za uresničevanje skupnih interesov za zadovoljevanje skupnih potreb,
—	uresničujeta svobodno menjavo dela,
—	usklajujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	uresničujeta naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	odločata o ukrepih za hitrejši in kakovostnejši razvoj kulture,
—	obravnavata pobudo za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti in sprejemata osnutke takšnih sporazumov, določata predloge teh sporazumov ter ugotavljata, da so sklenjeni,
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednika in člane predsedstva in predsednike skupnih organov,
—	sodelujeta z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri sprejemanju planov in programov skupnega pomena.
—	odločata o drugih vprašanjih določenih z zakonom ter sporazumom in statutom.
23.	člen
Zbor uporabnikov in izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnavata vprašanja iz delovnega področja skupščine skupnosti zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje. Vsak zbor lahko samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	dblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli njihove člane,
—	delegira člane v skupne organe skupščine,
—	določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Zbor uporabnikov samostojno odloča:
—	o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem računu.
—	o dopolnilnem zbiranju sredstev za izboljšanje materialne osnove na področju kulture.
24.	člen
Skupščina skupnosti sprejema svoje odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, družbeno političnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, ki na zasedanjih pojasnjujejo, poročajo in tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje.
25.	člen
Na zasedanje skupščine in še zlasti zbora izvajalcev se vselej vabi zvezo kulturnih organizacij občine, ki v skladu z njenimi splošnimi akti predstavlja svojo organizacijo in osnovne nosilce kulturne dejavnosti v občini. Zveza kulturnih organizacij mora na zasedanju skupščine oz. za zasedanje zbora izvajalcev pripraviti vsa potrebna gradiva, ki zadevajo njeno področje, o njih poročati na zasedanjih, ter po potrebi delegatom tudi pojasnjevati posamezne zadeve svojega področja.
26.	člen
Skupščina deluje na rednih in izrednih zasedanjih dveh zborov. Redno ali izredno zasedanje skupščine skupnosti je sklepčno, če je na zasedanju navzočih večina delegatov v vsakem zboru.
27.	člen
O zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru. Če ni doseženo soglasje med obema zboroma, se uvede usklajevanje po določbah poslovnika o delu skupnosti Občinske kulturne skupnosti Ormož.
28.	člen
Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembne za zadovoljitev potreb oz. interesov delovnih ljudi in občanov na področju kulture začasno o spornem vprašanju odloči izvršni svet skupščine.
Ta sklep lahko velja največ eno leto nato pa mora o njem ponovno odločati skupščina OKS.
,	29. člen
Skupščina opravlja svoje delo na podlagi poslovnika.
O zasedanju skupščine se vodi zapisnik.
O sklepih zasedanja skupščine morajo biti obveščeni vsi delegati skupščine in organizacije ter skupnosti na katere se sklepi nanašajo.
30.	člen
Skupščina deluje na rednih in izrednih zasedanjih v dveh zborih. Skupščina skupnosti oz. njena zbora se sestajajo redno najmanj dvakrat letno.
31.	člen
Zasedanje skupščine skupnosti sklicuje predsednik skupščine oz. njen namestnik, seje zborov pa predsednika zborov oz. namestnika. Redna zasedanja skupščine sklicuje predsednik skupščine po lastni presoji ali na predlog predsedstva skupščine.
Izredno zasedanje skupščine sklicuje predsednik skupščine, če to zahteva:
a)	eden izmed zborov skupščine
b)	ena tretjina delegacij skupščine
c)	odbor za samoupravni nadzor
Predlagatelj rednega ali izrednega zasedanja mora predsedniku s predlogom za sklic zasedanja predložiti tudi predlog dnevnega reda z usteznim gradivom. Če predsednik skupščine ne skliče zasedanja v roku 30 dni po prejemu predloga za sklic, jo lahko skliče predlagatelj.
32.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika, ki jih izvoli neposredno skupščina izmed delegatov.
33.	člen
Mandat predsednika skupščine in namestnika, predsednikov zborov in namestnikov traja dve leti, pri čemer je lahko ponovno izvoljen še za dve leti.
34.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost in skupščino
—	sklicuje in vodi zasedanje skupščine
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine
—	predseduje predsedstvu skupščine
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, podpisuje družbene dogovo-
re in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oz. podpisnik je skupnost ter druge akte in sklepe skupščin,	N
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti
—	za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti. V njegovi odsotnosti ga z vsemi pooblastili nadomešča namestnik predsednika skupščine.
35.	člen
Predsednika obeh zborov imata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita sejo zbora, ko ta obravnava zadeve samostojno
—	zastopa zbor
—	sodelujeta s predsednikom skupščine
—	sprejemata uresničevanje sklepov zborov
—	opravljata druge naloge, ki jima jih zaupa zbor.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SKUPNOSTI
36.	člen
Skupščina skupnosti ima predsedstvo, kot kolektivno posvetovalno usklajevalno telo.
Predsedstvo skupščine šteje 9 članov. Predsedstvo sestavljajo predsednik skupščine, namestnik predsednika in njuna namestnika obeh zborov in 3 člani:
37.	člen
Predsedstvo kot oblika in metoda dela skupščine skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja zborov skupščine in skupnih organov ter drugih delovnih teles v skupščini
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov, predlaga dnevne rede teh sej ter obravnava gradivo za zasedanje skupščine
—	skrbi za zagotavljanje pogojev za delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami in skupnostmi
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
38.	člen	-
Za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna in druga pomožna dela, ima skupščina skupnosti odbor za samoupravni nadzor.
39.	člen
člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo .delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga občinska konferenca SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalčev ZKO, za enako dobo trajanja mandata delegatom v skupščini skupnosti. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
40.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima pet članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in namestnika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
41.	člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov pri vkliučevaniu v organizirano kulturno dejavnost,
—	izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za kulturno dejavnost,
—	izpolnjevanje sprejetih sklepov in odločitev uporabnikov in izvajalcev,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih dokumentov,
—	delo organov skupnosti,
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, računovodska administrativna in druga pomožna dela,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
42.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti, njenih organov, ter strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri svojem delu, ima pa tudi pravico pogledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delegatov in delegacij združenih v skupnosti OKS, prav tako, pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov, predsednika skupščine.
Odbor mora o svojem delu voditi zapisnik, o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe za odpravo teh.
IV.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
43.	člen
Skupščina skupnosti ima za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki jih sestavljajo izključno delegati skupščine skupnosti obeh zborov.
44.	člen
Skupni organi skupščine iz prejšnjega člena tega statuta so lahko stalni ali začasni.
Skupščina skupnosti ima naslednje stalne skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za načrtovanje
—	odbor za kadrovske in statutarne zadeve
—	odbor za knjigo
—	odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
45.	člen
Skupščina ima lahko, če tako skleneta oba zbora, tudi začasne organe za reševanje posameznih vprašanj, ki zadevajo skupščino skupnosti oziroma njena zbora.
Njihovo število in število članov odbora določi skupščina.
46.	člen
NALOGE ODBORA ZA NAČRTOVANJE:
—	oblikovanje metodologije in sprejemanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana
—	priprava in koordinacijske aktivnosti pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti
—-uveljavljanje planiranja v kulturnih organizacijah
—	priprava letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov.
NALOGE ODBORA ZA KADROVSKE IN STATUTARNE ZADEVE:
—	uveljavljanje kadrovske politike v kulturnih organizacijah
—	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kulturnih delavcev
—	zadeve volitev
—	pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih aktov skupnosti, samoupravni sporazum o ustanovitvi, statut ter poslovnik o delu skupščine in njenih zborov,
—	pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih skupnost predlaga v sprejem drugim SIS ali organizacijam za skupno urejanje mejnih vprašanj
—	po potrebi obravnava druge naloge v zvezi s pripravo oziroma obravnavanjem samoupravnih aktov na podlagi sklepov skupščine
—	obravnava in daje predloge v zvezi z izpolnjevanjem in uresničevanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki,
—	pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v okviru kulturne skupnosti in njenih organov,
—	opravlja druge naloge, ki jih poveri skupščina skupnosti.
NALOGE ODBORA ZA KNJIGO
—	spremljanje stanja knjig v KK Ormož
—	izbor novih knjig
—	prireditve o kulturnih praznikih
—	uvajanje izložbenih oken
—	delo s knjižničarji in drugo .
NALOGE ODBORA ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
—	ohranjati naravno in kulturno ravnovesje, zna£ilna podoba pokrajine, neokrnjenost in izvirnost kulturnih sestavin dediščine,
—	ustvarjati ugodne okoliščine za njen obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost,
—	preprečevati posege s katerimi bi se utegnila spremeniti njena lastna vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje
—	zagotavljati uresničevanje pravic delovnih ljudi in občanov do uživanja njenih vrednot.
47.	člen
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Za izvrševanje neposrednih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite imenuje skupščina odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Člane odbora izvoli skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov v enakem številu med delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora.
48.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	sprejema obrambni načrt skupnosti
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje kulturnih dejavnosti s potrebami in možnostmi v primeru vojne in drugih izrednih razmer
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti iz tega področja.
—	usklajuje delo in interese kulturnih izvajalcev s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	organizira in obravnava vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni in izrednih razmerah.
POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
49.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela na področju kulture.
50.	člen
Posebno sodišče združenega dela ustanovijo kulturne skupnosti s posebnim samoupravnim sporazumom.
Posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med OKS, ki so ga ustanovile.
STROKOVNA SLUŽBA
51.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje skupnosti, skupnost oblikuje strokovno službo, lahko pa za opravljanje teh nalog skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti oblikuje skupno strokovno službo.
52.	člen
Strokovna služba skupnih služb SIS.
—	opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njene stalne in začasne skupne organe,
—	pripravlja analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb
—	odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave in predložitve periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti, samoupravnim organom skupnosti in drugim pristojnim organom, ■
—	poroča skupnosti oziroma soustanoviteljem o delu strokovne službe
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov.
53.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi soustanoviteljicami strokovne službe.
54.	člen
Sredstva za delovno skupnost strokovne službe se določijo vsako leto na podlagi delovnega plana delovne skupnosti v finančnem načrtu skupnosti.
V.	PLANIRANJE IN FINANCIRANJE
\
55.	člen
Uporabniki in izvajalci planirajo kulturno dejavnost, ki izhaja iz nalog skupnega pomena in iz drugih dogovorjenih nalog na podlagi ugotovljenih potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z njihovimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo izvajalcev.
56.	člen
Uporabniki in izvajalci ugotavljajo, usklajujejo potrebe in interese na področju kulture, zlasti glede vrst in obsega kulturnih storitev, nadalje zagotavljajo materialne in druge pogoje za kulturno dejavnost in naložbe v kulturno dejavnost in naložbe v kulturne objekte in naprave.	v
Pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnimi sporazumi ó temeljih plana OKS občine Ormož.
57.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamične storitve.
Vsebino in obseg določa samoupravni sporazum o temeljih plana in zakona.
58.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju kulture se skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OKS občine Ormož zagotavljajo iz naslednjih virov:
— iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka prihodka drugih delovnih ljudi, za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OKS občine Ormož.
59.	člen
Za uresničevanje nalog skupnega pomena, ki jih določa zakon zagotavljajo uporabniki sredstev s samoupravnim sporazumom o temeljih plana KSS Slovenije.
VI.	JAVNOST DELA
60.	člen
Delo skupnosti je javno. Zasedanja skupščine in njenih organov so javna. Na zasedanje skupščine in seje zborov ter skupnih organov vabi sklicatelj predstavnike javnih informativnih sredstev ter predstavnike drugih organov.
Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta.
Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan, to na gradivu vidno označiti.
61.	člen
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti se objavijo v glasilu samoupravnih interesnih skupnosti.
VII.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62.	člen
V roku 90 dni po prejemu veljavnosti tega statuta je skupščina skupnosti dolžna izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev ter druga delovna telesa.
Mandat novoizvoljenih članov teh organov traja do izteka mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev. Do izvolitve organov iz prvega odstavka tega člena opravljajo naloge teh organov sedanji organi skupščine.
63.	člen
Nadzor nad zakonitostjo dela in poslovanjem skupnosti na področju kulture opravlja pristojni organ skupščine občine Ormož.
64.	člen
Ce skupnost preneha z delom preide vsa njena imovina v last in upravljanje kulturnim organizacijam v-občini ali organizaciji, ki jo skupnost ob prenehanju delovanja navede.
65.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, ko da k njemu soglasje izvršni svet skupščine občine Ormož ter, ko je objavljen v glasilu samoupravnih interesnih skupnosti občine Ormož.
66.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut OKS Ormož sprejet na skupščini OKS Ormož dne 22. 4. 1975.
Številka: 02-12/83
Datum: 11.2. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franc NOVAK, 1. r.
44.
Po 3. odstavku 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1 /81 ) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih orgamzacij in
skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
SKLEP
1.
Komisija daje soglasje k statutu Občinske kulturne skupnosti Ormož št. 02-12/82 z dne 11. 2. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Števika: 025-13/83
Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE:
Marjan Kumer, 1. r.
45.
Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju občine Ormož ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ormož kot uporabniki, vzgojno izobraževalne dejavnosti in delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki na območju občine Ormož opravljajo vzgojno izobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ali na podlagi zakona določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, kot izvajalci
sklenejo
na podlagi 32. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. SRS, št. 1/80) po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah, delovnih skupnostih oziroma krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
ORMOŽ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci tega sporazuma ustanovimo občinsko izobraževalno skupnost Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi kot uporabniki oziroma izvajalci
—	v njej ugotavljali in obravnavali celotne skupne in družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter jih usklajevali z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	v njej uresničevali svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov v občini na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanje šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov ter planirali in usmerjali razvoj dejavnost izvajalcev na teh področjih,
—	v njej sodelovali pri planiranju in usmerjanju razvoja na področju usmerjenega izobraževanja,
—	po njej uresničevali svobodno menjavo dela z izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ter solidarnost pri zagotavljanju z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja in naloge skupnega pomena v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
2.	člen
, Izvajalci so v skupnosti lahko tudi delavci, ljudje in občani, organizirani v organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost oz. s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje.
3.	člen	c
V skupnosti uporabniki in izvajalci skupaj enakopravno:
___ugotavljamo in obravnavamo celotne skupne in družbene potrebe in
interese na področju vzgoje in izobraževanja v občini ter jih v procesu samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov skupnosti vsklajujemo z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sklepamo samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti,
sprejemamo njene plane ter sodelujemo pri usklajevanju planov izobraževalne skupnosti in pri dogovaijanju o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.	x
Na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov zadovoljujemo s svobodno menjavo dela tiste skupne potrebe, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, uveljavljanja vzajemnosti in solidarnosti, izenačevanja možnosti za izobraževanje ali drugih razlogov ni mogoče zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela.
Na področju iz prejšnjega odstavka v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana:
—	oblikujemo programe storitev in druge programe skupnosti ter ugotavljamo višino povračil izvajalcem in obveznosti uporabnikov,
—	se dogovaijamo o standardih in normativih za opravljanje vzgoj-noizobraževamih dejavnosti,
—	določamo pogoje in merila, po katerih šo udeleženci izobraževanja dolžni prispevati iz svojih sredstev za določene storitve,
—	spremljamo izvajanje programov in sprejemamo ukrepe za odpravljanje motenj,
—	se sporazumevamo o programih naložb v temeljne organizacije združenega dela izvajalcev za razširitev njihove materialne osnove dela, za usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev oz. za strokovno in raziskovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljšanjem ali spremembami vzgojnoizobraževalnega dela.
—	se sporazumevamo o drugih zadevah, določenih z zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom,
Na področju usmerjenega izobraževanja:
—	v procesu samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov usklajujemo z drugimi občinskimi in s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi vsebinske in razvojne usmeritve, izobraževalne potrebe, razmestitev izvajanja posameznih vzgojnoizobraževalnih programov in s tem v zvezi potrebe po širjenju in posodabljanju vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti,
—	sodelujemo pri planiranju dejavnosti usmerjenega izobraževanja v občini,
—	sprejemamo vzgojnoizobraževalne programe stalnega izobraževanja na področju kulture, samoupravljanja, družbenega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja,
—	se sporazumevamo o programih naložb v temeljne organizacije združenega dela izvajalcev.
Uporabniki v skupnosti:
—	zagotavljamo sredstva tudi za naloge skupnega pomena, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma Opravljajo izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali drugi izvajalci, in za naloge skupnega pomena, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oz. zakona opravljajo v Izobraževalni skupnosti Slovenije,
—	uresničujemo solidarnost pri zagotavljanju z zakonom določenega osnovnega šolanja (zagotovljeni program) v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kadar je tako dogovoijeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, pa tudi na ožjerp območju.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci v skupnosti urejamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu z zakonom in tem sporazumom.
6.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skuonostih. delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in krajevnih skupnostih uresničujejo samoupravljanje v skupnosti po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti tako, kot je to določeno s tem samoupravnim sporazumom, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in z zakonom:
—	zodločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega izjavljanja,
—: z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja in organizacijah oziroma skupnosti,
—	z odločanjem po delegatih v organih skupnosti, Izobraževalne skupnosti Slovenije in zvez oziroma združenj, v katere se vključi skupnost,
—	s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, ki jih sprejemajo delovni ljudje in občani pri uveljavljanju svoje pravice odločanja in s kontrolo nad delom organov m služb skupnosti.
II.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
7.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti in po njej so storitve potrebne z izvedbo posameznega vzgojnoizobraževalnega programa v skladu z zakonom, pa tudi posamične vzgojnoizobraževalne in druge, storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov.
V programih vzgojnoizobraževalnih storitev morajo biti vrste, obseg in zahtevnost, vzgojnoizobraževalnega dela ter pričakovani rezultati tega dela vsklajeni:
—	skupnimi in celotnimi družbenimi kadrovsko-izobraževalnimi potrebami
—	s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi,
—	z materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcen povračila v skladu s tem sporazumom.
8.	člen
Programe vzgojnoizobraževalnih storitev sprejemamo v skupnosti praviloma za 5-letno obdobje ali daljše obdobje.
Za obdobje, krajše od pet let sprejemamo programe vzgojnoizobraževalnih storitev za zadovoljitev specifičnih potreb in interesov.
Programe, katerih izvajanje traja več let, za vsako leto prilagajamo z usklajevanjem po 2. odstavku 7. člena.
stopku, ni bistvenega pomena za uresničevanje dogovorjenih programov skupnosti.
9.	člen '
Programe, vzgojnoizobraževalnih storitev v svobodni menjavi dela vrednotimo s samoupravno dogovorjenimi cenami za enote teh storitev. Pri opredeljevanju enot vzgojnoizobraževalnih storitev upoštevamo posebnosti ugotavljanja rezultatov dela po posameznih vrstah vzgojnoizobraževalnih programov.
Za vrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih storitev uporabljamo samoupravno dogovorjene osnove in merila v skladu z zakonom.
10.	člen
Povračilo za opravljen program storitev v predvidenem obsegu in s predvidenim rezultatom, mora temeljni organizaciji združenega dela izvajalcev zagotoviti celotni prihodek v takšni višini, da delavci iz njega lahko:
1.	pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev,
2.	pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev,
3.	ustvarijo dohodek, ki jim zadošča:
a)	dà poravnajo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje določenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge določene obveznosti in izdatke iz dela dohodka, ustvarjenega s povračilom,
b)	da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, udeleženih pri opravljanju storitev,
— da oblikujejo sredstva rezerv v višini, predpisani z zakonom upoštevaje tisti del dohodka,'ki je ustvarjen s povračilom.
Za program storitev, ki je opravljen v dogovotjenem obsegu, toda z boljšim rezultatom, od predvidenega, je povračilo ustrezno višje. Za program storitev, ki je opravljen v manjšem obsegu od samoupravno dogo-votjenega ali s slabšim rezultatom od predvidenega, je povračilo ustrezno nižje.
Sredstva, ki jih delavci potrebujejo za širitev materialne osnove dela, vračunamo v povračilo, če se tako dogovorimo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.	•
11.	člen
Višino povračila dokončno ugotavljamo, ko so storitve opravljene. Za storitve, opravljene po programih, katerih izvajanje traja več kot eno leto, ugotavljamo višino povračila po poteku vsakega leta za tisti del, kije bil v tem letu opravljen.
Izvajalci imajo med letom pravico' do akontacij na plansko vrednost programa storitev. Razlike med prejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povračila poravnamo po poteku leta.
12.	člen
Uporabniki združujemo v skupnosti sredstva za izvajanje programov vzgojnoizobraževalnih storitev, in drugih programov skupnosti po samoupravno dogovorjenih merilih.
Med letom plačujemo obveznosti na račun prispevkov v višini in v rokih, določenih s samoupravnim sporazumom.
Če bi sredstva, vplačana na račun prispevkov, med letom očitno presegala dogovorjene zneske združenih sredstev, bomo ustrezno znižali obveznosti za preostali del leta.
Z zaključnim računom ugotovljeni presežek združenih sredstev med samoupravno dogovorjenim zneskom se uporabnikom vrne ali pa se jim poračuna prvi obveznostih za naslednje leto. To velja za presežek, ki nastane, če niso izvedeni vsi samoupravno dogovorjeni programi ali če posamezni programi niso izvedeni v predvidenem obsegu.
13.	člen
Če temeljna organizacija združenega dela uporabnikov uvede sanacijski postopek zaradi nekrite izgube in zahteva od skupnosti sodelovanje pri sanaciji, sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti ukrepe, ki so nujni za uspešno sanacijo.
Ti ukrepi so lahko:
!.. Odpis terjatev iz naslova določenih prispevkov v letu, v katerem je izkazana nekrita izguba.	•
2.	oprostitev ali znižanje določenih prispevkov za čas odplačevanja sanacijskih kreditov,
3.	odlok plačila določenih prispevkov, dospelih v času odplačevanja sanacijskih posojil, največ za dobo petih let po odplačilu sanacijskih posojil.
14.	člen
Če temeljna organizacija združenega dela izvajalcev uvede sanacijski postopek zaradi nekrite izgube, lahko skupnost prevzame sanacijo sama ali skupaj z drugimi prevzemniki sanacije tako, da uporabniki in izvajalci zagotovijo določen znesek za kritje izgube kot sanacijsko posojilo ali brez obveznosti vračila oz. kot odpis terjatev.
Sredstva brez obveznosti vračila ali odpis teijatev je mogoče zagotoviti samo za kritje izgube, nastale pri izvajanju programov vzgojnoizobraževalnih storitev. Sanacijsko posojilo se lahko da največ za dobo petih let.
Skupnost ne prevzame sanacije, če uporabniki in izvajalci ugotovijo, da dejavnost temeljne organizacije združenega dela, ki je v sanacijskem po-
15.	člen
Če se s posebnim samoupravnim sporazumom ne dogovorimo drugače, prispevajo sredstva za sanacijo v primerih iz 13. in 14. člena uporabniki oziroma izvajalci solidarno in sicer:
—	uporabniki v sorazmerju z višino svojih prispevkov za programe
skupnosti	'	.	>
—	izvajalci v sorazmerju z višino povračila za opravljanje vzgoj-noizobraževalne storitve, po programih skupnosti.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so prispevale sredstva za sanacijo, imajo pravico do vrnitve sredstev namenjenih za kritje odloka plačila prispevkov oziroma za sanacijsko posojilo.
16.	člen
Če skupnost izkazuje presežek odhodkov med prihodki, sprejmejo uporabniki in izvajalci program ukrepov za uskladitev obsega in pogojev nadaljne svobodne menjave dela ter obsega odlokov z razpoložljivimi sredstvi.
Med ukrepi iz prejšnjega odstavka so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev določenih programov, znižanje povračil izvajalcem in povečanje prispevkov uporabnikov.
, Če za kritje izkazanih nekritih odhodkov v roku, določenem z zakonom, skupnost ne more dobiti sanacijskega posojila ali sredstev brez obveznosti vračila, ji sredstva zagotovijo uporabniki z vnaprejšnjim plačilom še nedospelih obveznosti na račun dogovorjenih prispevkov v tekočem letu, izvajalci pa z odložitvijo svojih dospelih terjatev najdlje do konca tekočega leta. ,
17.	člen
Izvajalci se v okviru skupnosti samoupravno sporazumevamo o združevanju sredstev za uresničevanje določenih skupnih interesov, kot so:
—	skupne rezerve,
—	skupne naložbe v obnavljanju in razširitev materialne osnove dela,
—	strokovno izpopolnjevanje delavcev in štipendiranje,
—	drugi skupni interesi ali skupne naloge izvajalcev.
Za uresničevanje skupnih interesov oziroma nalog iz prejšnjega odstavka združujemo sredstva v temeljnih organizacijah združenega dela tako, kot to določimo s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka poleg namena združevanja sredstev in višine obveznosti udeležencev določimo tudi način upravljanja z združenimi sredstvi in pogoje za njihovo porabo.
18.	člen
Zoper temeljno organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov po tem ali drugem samoupravnem sporazumu, hastopi skupnost z ukrepi na izterjavo.
Če temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost ne plača svojega prispevka pravočasno, je dolžna plačati zamudne obresti po obrestni meri, določeni s samoupravnim sporazumom.
III.	PLANIRANJE
19.	člen
Nosilci planiranja v skupnosti so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih.
Planiranje v skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov.
Plani skupnosti temeljijo na samoupravnih sporazumih o temeljih planov. S planom skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in njim ustrezne obveznosti niso opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti. Skupščina skupnosti je dolžna spremljati izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov in izvajanje planov ter najmanj enkrat letno poročati o tem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnim skupnostim uporabnikov in izvajalcev, delovnim ljudem in drugim organizacijam in občanom v krajevnih skupnostih.
20.	člen
Zaradi uresničevanja načela sočasnega planiranja in usklajevanja planov ter usklajenega spremljanja izvajanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi dogovaijamo in v Izobraževalni skupnosti Slovenije sprejemamo enotno metodologijo planiranj a-in enotni sistem elementov zà pripravo samoupravnih sporazumov o^ temeljih planov in na njih zasnovanih planov.
V postopku priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uskladimo z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Izobraževalni skupnosti Slovenije obseg zagotovljenega programa osnovnega šolanja in se sporazumevamo o pogojih solidarnostnega zagotavljanja sredstev za uresničevanje tega programa v SR Sloveniji ter o obsegu in načinu opravljanja nalog skupnega pomena.	•
IV.	ODLOČANJE V SKUPNOSTI
21.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni vskupnosti odločajo na svojih zborih, zreferendumom ali drugo obliko neposrednega izjavljanja:
—	o sklenitvi tega sporazuma ter njegovih sprememb in dopolnitvah,
—	o sklenitvi sporazuma o organiziranju v enoto skupnosti ali njeno temeljno skupnost,
—	o elementih za samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti,
—	o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom.
Če s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom ni določena druga oblika neposrednega izjavljanja delavcev, sprejemajo odločitve iz prejšnjega odstavka zbori delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma zbori občanov.
22.	člen
Po svojih delegatih v organih temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti ter v organih krajevnih skupnosti sklepajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani samoupravne sporazume:
—	o temeljih planov skupnosti
—	o združevanju sredstev za skupne rezerve, za naložbe v obnavljanje in širitev materialne osnove vzgojnoizobraževalnega dela in za druge skupne interese oziroma naloge,
—	o združevanju skupnosti v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje več občin,
—	o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom.
23.	člen
Po svojih delegatih v skupščini skupnosti sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani odločitve, potrebne:
—	za delovanje skupnosti,
—	za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja ter za ugotovitev, daje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih sklenjen predloženi samoupravni sporazum,
—za izvajanje samoupravnih sporazumov.
24.	člen
Skupščina skupnosti:
,	— sprejema statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe
svojega dela,
—	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejema osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih daje v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim oziroma enotam skupnosti, določa predloge samoupravnih sporazumov in ugotavlja, kdaj so sklenjeni,
—	sprejema plane skupnosti in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
—	sprejema samoupravne splošne akte in ukrepe za uresničevanje sporazumov skupnosti v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi,
—	sklepa samoupravne sporazume z izobraževalnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju v vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju osnov in meril v svobodni menjavi dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev,
—	sklepa samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine,
—	oblikuje skupne izvršilne organe m delegatska delovna telesa ter voli in razrešuje njihove člane,
—	delegira delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter delegate v skupne organe kadar je tako določeno s samoupravnim sporazumom,
—	sprejema druge odločitve, kadar je zato pooblaščena s samoupravnim sporazumom ali z zakonom.
25.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno:
člane,
— delegira delegate za ustrezni zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Zbor uporabnikov samostojno delegira delegate v svete osnovih šol ter odloča o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem računu in o drugih vprašanjih, kadar je za to pooblaščen s posebnim samoupravnim
voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove
sporazumom, ki ga v skladu s tem sporazumom sklenejo organizacije in skupnosti uporabnikov.
Zbor izvajalcev samostojno odloča, kadar je za to pooblaščen s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem sporazumom sklenejo organizacije in skupnosti izvajalcev.
26.	člen
Delegati v skupščini skupnosti sprejemajo odločitve na njenih zasedanjih.
Skupščina zaseda na sejah zbprov, ki so lahko tudi skupne. Zbor skupščine ima lahko sejo izven zasedanja skupščine zaradi usklajevanja stališč med delegati v zboru do posameznih vprašanj z delovnega področja skupščine ali zaradi odločanja v zadevah, o katerih lahko zbor samostojno odloča.
Postopek sklica in poteka sej zborov ter način odločanja urejata statut in poslovnik.
Predloge samoupravnih sporazumov iz 21. člena lahko delegati v skupščini določajo šele ko so se o osnutku sporazumov javno izjasnili delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
27.	člen
Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delovnih ljudi in občanov, ki so jih izvolili in stališča delegacij oziroma delegatskih organov, ki sojih delegirali. Delegati v mejah prejetih pooblastil usklajujejo stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim posamičnim, skupnim in družbenim potrebam in interesom.
Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgoj-noizobraževalnih smotrov. S statutom in s poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine.
Pod pogoji, določenimi s poslovnikom lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso bili delegirani na sejo in povabljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavo vprašanja lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve.
28.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo na podlagi zakona izvoljene delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, delovnih ljudi in drugih samoupravnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih.
Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru uporabnikov ter območja, po katerem se na posameznih področjih interesov oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate,.
Če se konferenca delegacij oblikuje za območje enote skupnosti, se s samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti lahko določi da je zbor uporabnikov v skupščini enote hkrati tudi konferenca delegacij.
29.	člen
Delegate v zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo organi upravljanja temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev oziroma njihove v ta namen izvoljene delegacije.
Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru izvajalcev. Če je s statutom določeno, da imata dve ali več temeljnih organizacij združenega dela v zboru izvajalcev skupno delegatsko mesto, delegira delegata skupen delegatski organ, ki ga te organizacije oblikujejo, s samoupravnim sporazumom.
Organi oziroma delegacije organizacij za usmerjeno izobraževanje morajo zagotoviti, da bodo med delegati za zbor izvajalcev ustrezno zastopani tudi učenci oziroma študenti.
S statutom skupnosti bo družbenim organizacijam in društvom, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgojnoizobraževalni dejavnosti oziroma pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, v zboru izvajalcev zagotovljeno vsaj eno skupno dekgatsko mesto.
30.	člen
Skupščina oblikuje skupne izvršilne organe za izvrševanje določenih, v skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutkov oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina.
Skupščina in njena zbora lahko oblikujeta vsa stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in za pripravo stališč do teh vprašanj.
Način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut, način njihovega dela pa ureja poslovnik.
V	izvršilne organe in delovna telesa je lahko izvoljen, kdor je lahko dejegiran v skupščino.
V	izvršilnih organih in delovnih telesih skupščine mora biti enako število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev.
31.	člen
Za usklajevanje dela zborov skupščine in njenih organov, za progra-miranje in pripravo sej ter za sodelovanje v teh vprašanjih s skupščinami
drugih samoupravnih interesnih skupnosti, s predsedstvom in izvršnim svetom Občinske skupščine ter z občinskimi in medobčinskimi organi družbenopolitičnih organizacij skupščina skupnosti oblikuje predsedstvo kot metodo svojega dela.
Način oblikovanja predsedstva skupščine in njegovo delovanje podrobneje urejata statut skupnosti in poslovnik skupščine.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
32.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujemo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti po svojih delegatih v skupščini, njenih organih in delovnih telesih ter po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole.
Način, kako se uporabniki in izvajalci seznanimo s plani in programi skupnosti, za uresničevanje svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z delom organov skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter njihovim organom samoupravne delavske kontrole zagotovi tudi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi.
33.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi strokovne službe.
Odbor samoupravne delavske kontrole posebno skrbno nadzoruje poslovanje z združenimi sredstvi in uporabo teh sredstev.
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole o določitvah, ki so pomembne za njegovo delo in da mu dajo na voljo podatke, kijih potrebuje za delo.
34.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroriia obvestiti ta odbor o ugotovljenem stanju, sprejetih sklepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem.
Če pride do nesoglasja med skupščino in odborom samoupravne delavske kontrole, odločijo o spornem vprašanju delavci in drugi delovni ljudje ter občani po svojih delegatih v organih upravljanja svojih samoupravnih organizacij in skupnosti.
—	postopeK sklica in poteka sej skupščine oziroma njenih zborov,
—	način odločanja v skupščini,
—	usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja,
—	delovna področja, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini in njenih zborih ter njihovih organih in način njihove izvolitve in razrešitve,
—	načela za obhkovanje izvršilnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklica članov ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem skupnosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi,
—	sestava, volitve in odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne službe do tega odbora,
j ~ °P,ravlJanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnim del ter naloge, pooblastila in odgovornosti delavcev, ki jih opravljajo '
—	sedež skupnosti,
—	zastopanje in predstavljanje skupnosti,
—	odgovornost skupnosti v pravnem prometu,
—	načela za ureditev vprašanj, ki se urejajo s poslovnikom skupščine,
—	druga vprašanja, določena s tem sporazumom ali z zakonom.
39.	člen
Za reševanje sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v skupnosti, je pristojno sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji v mejah svoje Stvarne pristojnosti.
VII. KONČNE DOLOČBE
. 40. člen
Ta samoupravni sporazum sklepajo pooblaščeni organi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih skupnosti, potem, ko so o sklenitvi sporazuma odločali delavci in drugi delovni ljudje in občani nasvojih zborih ali vdrugih oblikah neposrednega odločanja.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sklene večina temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij delovnih ljudi, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Ormož in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti.
35.	člen
Število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut skupnosti.
VI.	DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA
36.	člen
Statut skupnosti določa pogoje pod katerimi se uporabniki in izvajalci v skupnosti lahko organizirajo v enote skupnosti in njene temeljne skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost.
Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti so kot družbene pravne osebe samostojne v pravicah, obveznostih in odgovornostih, kijih imajo po tem sporazumu, po svojih samoupravnih splošnih aktih in po zakonu.
Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti sodelujejo med seboj in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč v zadevah, ki so skupnega pomena, usklajevanja programov, usklajevanja osnov in meril v svobodni menjavi dela ali dogovarjanja o ukrepih za dosego skupnih ciljev.
41.	člen
Ta sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je sklenjen.
Predlog sprememb oziroma dopolnitev oblikujejo delegati v skupščini skupnosti potem, ko so delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavali osnutek fnseo njem neposredno izjavili.
"V primeru, da zakon ali predpis na podlagi zakona terja spremembo ali dopolnitev tega sporazuma v kratkem roku, se takšna sprememba oz. dopolnitev lahko sprejme po skrajšanem postopku, brez poprejšnje obravnave osnutka.
42.	člen
Ko je ta sporazum sklenjen, mu lahko pristopi vsaka samoupravna organizacija in skupnost kot tudi družbena organizacija oz. društvo, ki združuje delavce ali druge delovne ljudi oziroma občane, zainteresirane za sodelovanje v skupnosti.
37.	člen
Skupnost lahko ustanavlja skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za sodelovanje z njimi.
Skupnost se za sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi lahko poveže z njimi v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za določeno širše področje ali za območje več občin.
Skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v Izobraževalno skupnost Slovenije, da bi v njej usklajevah politiko na vzgoj-noizobraževalnem področju in urejali druge zadeve skupnega pomena.
43.	člen
Izvirnik tega sporazuma in listine, s katerimi so udeleženci sklenili ta sporazum ali mu pristopili, hrani strokovna služba IS.
44.	člen
Sporazum se objavi v Uradnem vèstniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 55-56/83 Datum: 4. 4. 1983
38.	člen
S statutom skupnosti se v skladu s tem sporazumom podrobneje uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti kot so:
—	pogoji za organiziranje in načela za samoupravno organiziranost enot skupnosti in njenih temeljnih skupnosti.
—	v katerih primerih, razen primerov, ki jih določa ta sporazum, sprejemajo odločitve delavci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, delovni ljudje v organih drugih samoupravnih organizacij in občani v organih krajevnih skupnosti,
—	število delegatskih mest v skupščini skupnosti in načela za oblikovanje konference delegacij oziroma organov,'ki delegirajo skupne delegate,
Ustanoviteljice:
46.
Po 3. odstavku 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 2. člena odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za riadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih
aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1.
Komisija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ormož št. 55-56/83 z dne 4. 4. 1983.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83 Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Matjan KUMER, 1. r.
47.	•
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Ormož je na podlagi 11. člena statuta Občinske izobraževalne skupnosti Ormož na seji dne 29. 9. 1983 sprejela
SKLEP
1.	Delegati skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Ormož ugotavljajo, da je ustrezna večina delovnih organizacij sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ormož.
2.	Skupščina ugotavlja, da je sporazum sklenjen.
Številka: 061/83
Datum: 29. 9. 1983
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Anica PEVEC 1. r.
48
Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ormož sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na svoji seji dne 23. 12. 1982 sprejela
STATUT
OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ORMOŽ
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska izobraževalna skupnost Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti, kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev vzgoje in izobraževanja, za uresničevanje skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2.	člen
Upoštevaje poseben družbeni pomen dejavnosti vzgoje in izobraževanja se s tem statutom določajo in opredeljujejo:
—	dejavnost skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravno planiranje v skupnosti,
—	sodelovanje z DPS, DPO in SIS,
—	samoupravna organiziranost skupnosti
—	samoupravna delavska kontrola in nadzor,
—	organi skupščine skupnosti,
—	obveščanje in javnost dela,
—	druga samoupravna razmaja,
—	posebno sodišče združenega dela,
—	strokovna služba skupnosti,
—	postopek sprejemanja statuta.
II.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
3.	člen
Dejavnost skupnosti je:
—- v sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	usklajevanje aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
— po sprejetju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki skrbi za realizacijo finančnega programa občinske izobraževalne skupnosti in za realizacijo finančnih programov do končnih potrošnikov v okviru dogovorjenih pogodbenih obveznosti.
4.	člen
Poleg dejavnosti iz 3. člena tega statuta skupnost opravlja še:
—	druge naloge s področja svobodne menjave deta med uporabniki in izvajalci vzgojno izobraževalne dejavnosti,
—	po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, sklepajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, o drugih vprašanjih določenih v samoupravnih splošnih aktih skupnosti ali z zakoni,
—	po svojih delegatih v skupščini občinske in posebne izobraževalne skupnosti delavci in drugi delovni ljudje ter občani sklepajo samoupravne sporazume o ustanovitvi skupnosti o usklajevanju planov občinske izobraževalne skupnosti in drugih vprašanjih določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom.
5.	Člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti uresničujejo skupne in celotne družbene interese ter opravljajo naloge določene v zakonu, v ustanovitvenem in drugih samoupravnih sporazumih s tem, da:
—	določajo temeljne usmeritve razvoja vzgoje in izobraževanja ter sprejemajo programe oziroma posamične vzgojno-izobraževalne in druge stontve in jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter preko nje v Izobraževalni skupnosti Slovenije,
—	sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe v skladu z zakonom,
—	določajo standarde in normative v skladu z zakonom,
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cene posamične vzgojnoizobraževalne storitve oziroma povračila za program storitev, določajo oblike povračil in način uresničevanja medsebojnih obveznosti,
—	sprejemajo ukrepe za opravljanje motenj v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, ki so nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialne in kadrovske zmogljivosti pri izvajalcih,
določajo postopek za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti za ugotavljanje in ocenjevanje kvalitete vzgojnoi-zobraževalnega dela,
—	se sporazumevajo o programih naložb za razrešitev zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev, za usposabljanje njihovih delavcev ter za strokovno in raziskovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljšanjem ali spremembami vzgojnoizobraževalnega dela,
—	zagotavljajo pogoje za vzgojnoizobraževalne delo na dvojezičnem področju,
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za vsklajen razvoj vzgoje in izobraževanja v občini.
III.	STATUSNE DOLOČBE
6.	člen
Skupnost je pravna oséba.
Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Mariboru.
7.	člen
Ime skupnosti je: Občinska izobraževalna skupnost Ormož. Sedež skupnosti je v Ormožu, Vrazova 5. Skupnost ima štampiljko okrogle oblike, premera 2 cm. V polkrogu je besedilo: Občinska izobraževalna skupnost Ormož.
8.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitve.
Za svoje obveznosti v pravnem primeru z drugimi odgovatja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
9.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe po sklepih samoupravnih organov skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oz. namestnik predsednika ali pooblaščeni delavec strokovne službe — tajnik.
IV.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
10.	člen
Nosilci planiranja v skupnosti so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih.
Planiranje v skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, kije kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov.
Plani skupnosti temeljijo na samoupravnih sporazumih o temeljih planov. S planom skupnosti hi mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in njim ustrezne obveznosti niso opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti.
Skupščina skupnosti je dolžna spremljati izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov in izvajanje planov ter najmanj enkrat letno poročati o tem delavcem in občanom v krajevnih skupnostih.
11.	člen
Pravico in dolžnost planiranja delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti uresničujejo tako, da sklepajosamoupravnesporazumeo temeljih plana skupnosti, družbenega plana občine, sprejemajo plane skupnosti in ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevaje.
12.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejemajo uporabniki in izvajalci v skupnosti srednjeročni plan in letne plane, v katerih opredeljujejo zlasti:
—	politiko in cilje razvoja vzgoje in izobraževanja, ki se izvaja v skupnosti,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
13.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki se izvaja v skupnosti, na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov skupnosti.
V.	SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNO SKUPNOSTJO, DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUGIMI SKUPNOSTMI
14.	člen
Pri opravljanju del in nalog delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, sodelujejo:
—	s skupščino občine, ko skupščina skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine o zadevah, kijih določa statut občine Ormož,
20.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandatna doba predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednikov zborov in njenih namestnikov traja dve leti in so lahko zaporedoma ponovno izvoljeni za še eno mandatno dobo. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma na isto funkcijo.
21.	člen
Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izražajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki sojih izvolili, o vprašanjih o katerih sklepata zbora skupščine,
—	da oblikujejo in sprejemajo sklepne rešitve o vseh zadevah 'in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine,
—	predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe,
—	da vsklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov v občini in republiki,
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti,
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki sojih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine,
—.da zastavljajo delegatska vprašanja,
—	da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katere so bili izvoljeni.
22.	člen
Pri sprejemanju stališč, o katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo posmernicah svojih organizacij in skupnosti ter v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegaciji in skupnosti, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
23.	člen
Delegati v skupščini skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih ' skupnosti ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem temeljnih organizacij združenega dela ter občanom v krajevnih skupnostih:
—	s skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije tako, da delegirajo preko skupščine skupnosti delegate v nje zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter društvi, da bi usklajevali posebne in skupne interese ter reševali druge zadeve s področja vzgoje in izobraževanja v občini.
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	druge zadeve za katere tako odloči skupščina oz. njen zbor.
VI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
15. člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanjazagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev vzgoje in izobraževanja pri uresni-čevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
16.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje in občani, uresičujejo naloge skupnosti preko skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
- 17. člen
1.	Skupščina skupnosti
Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
18.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela. V delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 28 delegatskih mest.
19.	člen
Delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalne dejavnost kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pn vzgoji in izobraževanju v okviru sprejetih vzgojnoizobraževalnih programov.
Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest.
24.	člen
Zbora enakopravno in sporazumno:
—	sprejemata plan skupnosti,
—	oblikujeta višino prispevka izraženo v stopnjah,
—	določata postopek in način poračuna presežka ali primanjkljaja sredstev oz. valorizacije dogovoijenih sredstev skupnosti
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila ža uresničevanje svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja,
—	sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte,
—	sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja vzgoje in izobraževanja s potrebami splošne ljudske obrambe ter zagotavljanje potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v miru in v vojni,
—	sklepata o drugih zadevah, določenih z zakonom, samoupravnim, sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti.
25.	člen
Če pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine.
Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oz. interesov delovnih ljudi na področju vzgoje in izobraževanja, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
26.	člen
Delegati v skupščini skupnosti na skupni seji obeh zborov:
—	odločajo o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanj a. v občini Ormož,
—	sprejema samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo ugotovitveni sklep o prispevnih stopnjah za finansiranje programov skupnosti,
—	sklepajo samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih dajejo v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo, kdaj so sklenjeni,
—	sklepajo samoupravne sporazume z izobraževalnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju, o vprašanjih, ki so skupnega pomena, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenujejo in razrešujejo tajnika skupščine,	>
—	oblikujejo skupne organe m delegatska delovna telesa ter volijo in razrešujejo njihove člane,
—	sprejemajo ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti skupnih služb, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena,
—	dajejo soglasje k imenovanju vodja delovne skupnosti
—	dajejo soglasje k programu dela delovne skupnosti skupnih služb in k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oz. posameznikom za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja,
—	odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih ter samoupravnih-aktih.
27.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnoizobraže-valnega dela,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov in posameznih izobraževalnih storitev,
—	oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega pro-;rama vzgoje in izobraževanja,
—	odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti.
Posamezen zbor samostojno:
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	odloča o drugih zadevah.
2.	Sklicevanje sej skupščine in njenih organov
28.	člen
Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na pobudo delegatov skupščine.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva na podlagi sklepa eden od zborov, 1 /3 delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, kadar to zahteva občinska konferenca SZDL, Skupščina občine Ormož, izvršni svet skupščine občine Ormož ali Občinski svet zveze sindikatov Ormož.
29.	člen
Seje zbora izvajalcev skupščine oz. zbora uporabnikov skupščine sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora.
Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zbora.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva na podlagi sklepa zbora, 1 /3 delegatov zbora ali odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva OK SZDL, Skupščina občine Ormož ali izvršni svet skupščine občine Ormož ali Občinski svet zveze sindikatov Ormož. Predlagatelji sklica seje zborov morajo priložiti zahtevi za sklic seje gradivo oz. predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
30.	člen
Seja skupščine ali zbora skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo.
, Kadar se seja skupščine ali zbora skupščine sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj se seja sklicuje v krajšem roku.
31.	člen
Delo skupščine oziroma zborov, načine in postopek sprejemanja odločitev ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa Poslovnik skupščine.
3.	Sprejemanje odločitev v skupščini in njenih zborih
32.	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če zanje glasuje večina delegatov tega zbora.
33.	člen
Glasovanje v skupščini in zborih skupščine je praviloma javno.
34.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek. Vsklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev skupščine in tri člane iz zbora uporabnikov skupščine. Komisijo in njenega predsednika imenuje na seji skupščina.
35.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilp doseženo soglasje, če komisija iz 33. člena tega statuta vskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno.
Če kljub vsklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog določitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz 33, člena tega statuta pa naloži, da vskaljevalni postopek ponovi. V primeru iz 2. odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne v daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet na komisiji.
Predsednik skupščine je dolžan vsklajen predlog odločitve predložiti skupščini.
36.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku iz 2. in 3. odstavka 34. člena tega statuta, skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev paje pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti, lahko odločitev sprejme na predlog izvršnega sveta skupščine občine Ormož.
4.	Predsednik skupščine
37.	člen
Predsednik skupščine vodi delo skupščine, predstavlja skupščino skupnosti in predstavlja ter zastopa Občinsko izobraževalno skupnost Ormož.
Poleg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter nalog določenih v tem statutu, predsednik skupščine zlasti:
—	koordinira in vskaljuje delo obeh zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom,
—	podpisuje akte skupščine in akte skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki DPS in DPO ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi,
—	predlaga skupnosti formiranje občasnih organov skupnosti,
—	spremlja delo samoupravnih organov skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skuščina skupnosti.
Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini Občinske izobraževalne skupnosti Ormož.
Če je predsednik skupščine odsoten ah zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine upravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
38.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oz. zborov,
—	opravljata oz. skrbita za izpolnjevanje sklepov zborov,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
39.	člen
Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti in obeh zborov ter tajnik skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	vsklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede
sej.
— skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo vsklajevanje dela skupščine in zborov.
Predsedstvo ni organ skupščine ampak oblika dela.
VII.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR	Odbor ima 8 članov.
40.	člen
Za uresničitev in varstvo pravic iz naslova združevanja sredstev delavcev, delovnih ljudi in občanov'ter za uresničevanje pravic s področja vzgoje in izobraževanja ter za nadzor nad izvajanjem politike vzgoj-noizobraževalne dejavnosti, izvoli skupščina odbor samoupravne delavske kontrole, ki je organ samoupravne delavske kontrole skupnosti.
41.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	izvajanje sprejete politike skupnosti,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izvajanje sklepov organov skupnosti,
—	skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti,
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	delo strokovne službe,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in opravlja druge naloge, določene z zakonom oz. splošnimi akti skupnosti.
42.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati pobude in predloge za potrebne ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora odbor za samoupravni nadzor seznaniti skupščino skupnosti.
43.	člen
Organi skupnosti, tajnik skupščine skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
Podatke morajo organi in službe iz 1. odstavka tega člena posredovati v 15 dneh od prejema zahteve, ki mora biti pismena. Če organi in služba iz L odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oz. pobudah organa samoupravne delavske kontrole, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino. Če skupščina ne izvrši ukrepov oz. podkrepi pobud, obvesti o tem Republiški komite za vzgojo in izobraževanje Slovenije.
44.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti.
45.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 3 člane. Člani odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika odbora.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini.
Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri Občinski konferenci SZDL Ormož.
Mandat članov odbora traja 2 leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora.
46.	člen
Delegati samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti, za katero so izvoljeni.
Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine.
47.	člen
Nadzorstvp nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni upravni organ občine Ormož.
VIII.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
48.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v n pristojnosti in za odpravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti slednje skupne izvršne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	odbor za svobodno menjavo dela.
njeni ' na-
— odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupne izvršne organe uporabnikov in izvaj alcev sestavlj ajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
1.	Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge
50. člen
Odbor ima naslednje naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja vzgoje in izobraževanja, ki jih je sprejela skupščina skupnosti,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike vzgoje in izobraževanja in predlaga ustrezne ukrepe,
—	zagotavlja sodelovanje z organi družbenopolitične skupnosti, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter DPO v občini,
—	spremlja delo in prizadevanja strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti,
—	opravlja druge skupne naloge za katere ga pooblastita zbora skupščine skupnosti,
2. Odbor za svobodno menjavo dela
51.	člen
Člane odbora’izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika.
Odbor ima 8 članov.
52.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za vsklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci vzgoj-noizobraževalne dejavnosti,
—	v sodelovanju z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami obhkuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci vzgojnoizobraževalne dejavnosti,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti.
53.-člen
Predsednik odbora
Predsednik odbora opravlja naslednje naloge:
—	vodi in vsklajuje delo odbora ter skrbi za izpolnjevanji nalog skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga dnevni red sej,
—	skrbi za zakonitost dela odbora,
—	poroča zboroma skupščine o delu odbora in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
—	opravlja druge naloge za katere ga pooblasti skupščina ali odbor. Če je predsednik odbora odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika.
3.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
54.	člen
Člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora.
Odbor ima 7 članov.
55.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za vsklajevanje vzgojno-
izobraževalne dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na vzgojnoizobraže-valno dejavnost,	imi)
—	sprejme obrambni načrt in ukrepe pripravljenosti skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah, skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v
izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja
—	sprejema ukrepe iz pristojnosti zborov skupščine skupnosti,Icadar se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih.
49.	člen
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika.
4.	Stalne in občasne komisije in delovna telesa
56.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa.
Stalne komisije sestavljajo delegati uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
Komisija za srednjo usmerjeno izobraževanje
57.	člen
Komisija opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za koordinacijo vpisa mladine za vzgojno-izobraževalni program šole srednjega usmerjenega izobraževanja.
—	analizira ustreznost materialnih in kadrovskih pogojev šol srednjega usmerjenega izobraževanja in daje smernice ža njihovo razrešitev,
—	analizira ustreznost samoupravne organižiranosti šol srednjega usmerjenega izobraževanja in daje smernice za novo organiziranost,
—	pripravlja razne analize in poročila v zvezi s problematiko srednjega usmerjenega izobraževanja.
Komisija za podeljevanje nagrad in priznanj za vzgojno in izobraževalno delo
58.	člen
Komisija pripravlja:
—	pravilnik s katerim določi kriterije za ocenjevanje predlogov, podrobnejše pogoje in postopek za podeljevanje priznanj in nagrad,
—	obravnava predloge vzgojnoizobraževalnih organizacij in v skladu 'z normativi izbira kandidate za nagrado.
59.	člen
Komisija ima predsednika in po 5 članov.
Predsednika in člane komisije imenuje skupščina skupnosti za dobo 2 let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo. Pri imenovanju predsednika in članov komisije je potrebno zagotoviti ustrezno strukturo članov, glede na problematiko, ki jo zajema program posamezne komisije.
IX.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
60.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti in o problemih, razmerah na področju vzgoje in izobraževanja, o uresničevanju planov skupnosti o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna ža sklepanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole.^
61.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	preko delegatov v skupščini skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	s letnim poročilom o delu skupnosti,
—	preko sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost.
X.	POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
62.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz vzgoje in izobraževanja ustanovijo uporabniki in izvajalci občinskih izobraževalnih skupnosti posebno sodišče združenega dela za področje vzgoje in izobraževanja.
63.	člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oz. z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
XI.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
64.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost^kupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Ormož strokovno službo.
Delovna skupnost strokovne službe SIS opravlja naslednje naloge za skupnost:
—	strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa,
—	finančno vodenje tekočih investicij, pripravo finančne dokumentacije tako za SDK kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabe,
—	pripravlja analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo,
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
—	odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti,
—	poroča skupnosti o svojem delu,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov.
65.	člen
Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti po vsklajenem predlogu skupščin drugih SIS, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno,imenovan.
66.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
67.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim,programom dela.
68.	člen
Za opravljanje strokovnih del in nalog skupnosti in skupščine imenuje skupščina tajnika skupščine, kj opravlja zlasti naslednjè naloge:
—	organizira in izvaja tajniška opravila pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles,
—	skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupnosti, za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov skupnosti,
—skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter za racionalno poslovanje,
—	skrbi za uresničevanje sklepov skupščine, zborov in drugih organov ter delovnih teles skupščine,
—	skrbi za obveščanje delegacij o delu skupnosti,
—	sodeluje na sejah skupščine skupnosti in njenih organov ter delovnih teles,
—	po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge.
Podrobnejša določila ò nalogah, pravicah in obveznostih tajnika
vsebuje statut in drugi samoupravni splošni akti delovne skupnosti.
69.	člen
Predsednik skupščine lahko tajnika pooblasti za zastopanje skupnosti v pravnem prometu. Tajnik skupščine je samostojen pri opravljanju poslov iz svoje pristojnosti.
70.	člen
Tajnik skupščine uresničuje pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja v skupni strokovni službi. Tajnik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Tajnik skupščine je delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
XIII.	PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
71.	člen
Statut sprejme skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov po predhodni javni razpravi.
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po uveljavitvi tega statuta izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in ob.časne komisije ter druga delovna telesa.
72.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta, izhajajoč iz usklajevanja z novo zakonodajo, sprejme skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov s sklepom.
73.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov in ko nanj da soglasje skupščina občine Ormož in se ga objavi v uradnem vestniku občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
Številka: 02-68/82
Datum: 23. 12. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OIS:
Anica PEVEC, L r.
Po 3. odstavku 49. ilena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, 5t. 1/80) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1.
Komisija daje soglasje k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ormož št. 02-68/82 z dne 23. 12. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83 Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER, I. r.
50.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti — kot uporabniki in drugi delovni ljudje in občani združeni v telesnokulturnih organizacijah ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravlja telesnokulturno dejavnost, kot svojo glavno dejavnost ter delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacijah — kot izvajalci na podlagi 6, in 23. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS št. 35/79) sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE ORMOŽ
I. sploSne določbe
-	1. člen
Za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, zlasti za oblikovanje politike razvoja telesne kulture, za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, o ukrepih za pospeševanje razvoja telesne kulture in za pospeševanje množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesne dejavnosti ter za zagotavljanje pogojev za razvoj vrhunskega športa, ustanavljajo uporabniki in izvajalci telesnokulturno skupnost občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: Občinska TKŠ) kot samoupravno interesno telesnokulturno skupnost na območju občine Ormož.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci omogočajo uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture tako, da zlasti:
—	opredeljujejo potrebe in interese na področju telesne kulture ter potreb in interesov v planih v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter planih oz. programih telesnokulturnih organizacij,
—	zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov na področju telesne kulture s svobodno menjavo dela,
—	se združujejo v telesnokulturno skupnost ter s svobodno menjavo dela v tej skupnosti uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter v njej in skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikujejo politiko razvoja telesne kulture.
3.	člen
V tem samoupravnem sporazumu se poleg namenov in ciljev ustanovitve občinske TKS opredelijo še zlasti:
—	pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev,
—	predmet svobodne menjave dela,
—	sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov,
— Vsebina, način in postopek dogovarjanja ter sporazumevanja,
—	nadzor nad delom organov in delovne skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za ustanovitelje občinske TKS.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci usklajujejo in zagotavljajo potrebe in interese na področju telesne kulture s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih plana občinske TKS.
^ 5. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih
in drugih samoupravnih odnosih v občinski TKS se urejajo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi oblikami samoupravnega odločanja, v skladu s tem sporazumom, statutom in zakonom.
6.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, z imenom Telesnokulturna skupnost in sedežem v Ormožu, Vrazova 5.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
7.	člen
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
11.	SVOBODNA MENJAVA DELA
o. cien
Predmet svobodne menjave so telesnokulturne in druge storitve potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravlja posamezna organizacija (v nadaljnjem besedilu: program storitev), oz. posamične telesnokulturne ali druge storitve s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov, ali zagotavljajo možnosti za1 telesnokulturno aktivnost.
9.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oz. ceno posamičnih storitev.
10.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo iz naslednjih virov:
—	iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oz. prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge, določene s samoupravnim sporazumom p temeljih plana občinske TKS,
—	iz sredstev sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za potrebe na področju telesne kulture,
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za naložbe za telesno kulturo, objekte in naprave, kadar šo te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oz. zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci ugotavljajo in usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture zlasti glede vrst in obsega telesnokulturnih storitev, zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno dejavnost, objekte in naprave. Pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS.
12.	člen
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega člena morajo uporabniki določiti:
—	obseg potreb po posameznih vrstah telesnokulturnih storitev,
—	vrste in obseg nalog potrebnih za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje telesnokulturnih storitev in opravljanje drugih nalog.
Izvajalci pa morajo določiti:
—	obseg in kvaliteto programov storitev, ki jih izvajalec lahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnih zmogljivostih,
—	predloge za nove naložbe v telesnokulturne objekte in naprave z utemeljitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in ceno teh storitev,
—	povračilo za posamezne programe storitev oz. cene za posamične
storitve po vrstah storitev.	«
111.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
13.	Člen
Telesnokulturno skupnost upravlja skupščina. Skupščina ima zbor uporabnikov in zboro izvajalcev. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati telesnokulturnih organizacij, ki jih delegirajo organi teh organizacij ter delegati, ki jih delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in KS, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost in delegacije delovnih skupnosti telesnokulturnih organizacij.
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drugi splošni akt skupnosti.
Za delegate V skupščino občinske TKS oziroma njena zbora ne morejo biti delegirani predsedniki telesnokulturnih organizacij, člani samoupravne delavske kontrole občinske TKS in delavci delovnih skupnost: telesnokulturnih skupnosti.
14.	člen
Mandatna doba delegatom v skupščini občinske TKS traja 2 leti.
IV.	NALOGE SKUPŠČINE
15.	člen
Skupščina občinske TKS odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občinske TKS enakopravno na ločenih sejah ali na skupni seji in tudi samostojno.
S tem sporazumom in statutom občinske TKS se določijo tudi zaddve, o katerih delegati odločajo po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
16.	člen
Skupščina občinske TKS:
—	oblikuje celovito politiko na področju telesne kulture v občini,
~ sprejema predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom in ugotavlja, kdaj so ti samoupravni sporazumi sklenjeni,
—	določa predloge planov občinske TKS in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja telesnokulturne dejavnosti občine,
—	obravnava predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske TKS, obravnava in sprejema predloge družbenih dogovorov, ter drugih splošnih aktov,
—	sprejema statut občinske TKS in poslovnik o delu skupščine,
—	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru občine,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
obravnava poročila skupnih organov izvajalcev in uporabnikov ter predsedstva,
—	odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine občine TKS,
—	obravnava druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum in statut občinske TKS.
17.	člen
Skupščina skupnosti odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih zborov.
samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine občinske TKS, zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje.
Vsak zbor samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika,
—- oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voh njihove člane,
—	delegira člane v skupne organe skupščine občinske TKS in skupščine TKS Slovenije
—	določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Zbor uporabnikov lahko samostojno odloča:
—	o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem računu.
22.	člen
V	zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
V	zadevah, o katerih odločata oba zbora na skupni seji, obeh zborih, v enakem besedilu.
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom skupnosti.
23.	člen
Skupščina občinske TKS sprejema odločitve z usklajevanjem stahšč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki DPO, družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti.
Na zasedanja skupščine občinske TKS so vselej vabljeni predstavniki DPO občine: občinske konference ZSMS, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference SZDL, delegati delavcev TOZD, ki v okviru svoje dejavnosti upravljajo za telesno kulturo pomembne objekte in naprave oz. opravljajo za telesno kulturo v občim' pomembne storitve ter predstavniki ZTKO.
K posameznim točkam dnevnega reda zasedanj skupščine občinske TKS oz. njenega zbora, se lahko vabijo tudi predstavniki drugih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij ih skupnosti. Le-ti na zasedanjih pojasnjujejo, poročajo in tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje.
24.	člen
Skupščina občinske TKS je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov v vsakem zboru.
18.	člen
Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov po predhodnem izjavljanju delavcev v TOZD, občanov v KS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih enakopravno sprejemata:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njegovo dopolnilo in spremembe,
—	odločitve o dodatnem zbiranju sredstev, predvsem za izboljšanje materialne osnove telesne kulture v občini,
—	in o drugih zadevah za katere tako odloči skupščina.
19.	člen
Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov poleg zadev iz prejšnjega člena enakopravno:
—	sprejemata statut in druge samoupravne splošne akte,
—	obravnavata pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti in sprejemata osnutek takšnih samoupravnih sporazumov ter jih dajeta v uporabo uporabnikom in izvajalcem, določata predloge teh samoupravnih sporazumov ter ugotavljata, kdaj so ti sklenjeni,
—	usklajujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	določata program storitev Oz. posamezne storitve, ki zagotavlja svobodno menjavo dela v tej skupnosti in merila za njihovo vrednotenje,
—	odločata o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji,
—	odločata o drugih vprašanjih določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z drugimi predpisi.
20.	člen
Zbor izvajalcev in uporabnikov na skupni seji:
—	uresničujeta naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejemata odločitve in sklepe o sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi, zdravstveno, raziskovalno in skupnostjo otroškega varstva, za uresničevanje skupnih nalog in pospeševanje vsestranskega razvoja telesne kulture,
—	sklepata samoupravne sporazume z drugimi SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena in o usklajevanju programov med njimi,
—	volita in razrešujeta člane organov skupščine in skupnosti
—	odločata o drugih vprašanjih določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti, njene enote oz. drugimi predpisi.
25.	' člen
ENOTA SKUPNOSTI
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v KS, kot uporabniki in delovni ljudje in občani združeni v telesnokulturnih organizacijah (ter delavci v TOZD, ki opravljajo telesnokulturne dejavnost, kot svojo glavno dejavnost ter delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij) lahko ustanovijo na območju ene ali več krajevnih skupnosti enote skupnosti.
Izvajalci in uporabniki iz 10. člena lahko ustanovijo enoto skupnosti na območju ene ali več KS, če na njihovem območju v skladu s planom telesnokulturne skupnosti deluje vsaj ena telesnokulturna organizacija ali drugi izvajalec, ki uresničuje dogovorjeno politiko TKS (opredeliti bo še dodatna merila za, ustanovitev enot).
26.	člen
Enote skupnosti upravlja skupščina, ki ima zb*or uporabnikov in zbor izvajalcev.
Število delegatskih mest in način delegiranja delegatov v zbore skupščine enote določa samoupravni sporazum o ustanovitvi enote skupnosti.
Natančnejše pogoje za ustanovitev enot določa statut skupnosti.
27.	člen
Pobudo ja organiziranje enote lahko da vsak organ uporabnikov ali izvajalcev na območju enote. Organi takšnih organizacij v ta namen ustanovijo iniciativni odbor.
Iniciativni odbor predlaga vsem izvajalcem in uporabnikom na področju enote naj se vključijo v postopek samoupravnega sporazuma in delegirajo svoje delegate v iniciativni odbor.
Iniciativni odbor iz 1 prejšnjega odstavka ugotovi udeležence samoupravnega sporazuma, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in ga da v obravnavo ter po njej odloči predlog samoupravnega sporazuma ter ga predloži v sprejem vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja.
V.	ORGANI SKUPŠČINE
28.	člen
Skupščina občinske TKS ima predsednika in namestnika. Predsednika in namestnika imata tudi oba zbora skupščine. Mandat predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednikoma zbora in njunima namestnika je dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovho izvoljeni zapored še za eno mandatno dobo.
21.	člen
Zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupščine Občinske TKS lahko
29.	člen
Skupščina občinske TKS ima za izvrševanje odločitve skupščine in za
pripravo predlogov iz njene pristojnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki jih sestavljajo le delegati skupj&ine obeh zborov.
Število teh organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina občinske TKS v skladu s statutom. Za svoje delo so odgovorni skupščini občinske TKS.
30.	člen
Skupščina trna stalne in občasne skupne samoupravne organe za reševanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine TKS občine Ormož. Stalni samoupravni organ skupščine je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
31.	člen
Zaradi usklajevanja in dela nalog, dogovarjanja in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev, občinske TKS sodeluje z drugimi SIS zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva. V ta namen ustanavljajo te SIS delovna telesa, ki pripravljajo predloge za skupščino, število predstavnikov v skupnem organu se določi skladno z dogovorom med posameznimi SIS.
32.	člen
Za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov občinske TKS, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov občinske TKS in njene delovne skupnosti, ima skupščina občinske TKS organ samoupravne delavske kontrole.
Organ samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov in ga izvolijo uporabniki in izvajalci za čas, kolikor traja mandat delegatom v skupščini občinske TKS; skupščina občinske TKS pa le ugotovi njihovo izvolitev.
33.	člen
Za člana samoupravne delavske kontrole ne more biti kandidiran, kdo po zakonu ne more biti izvoljen v delegacijo za SIS in tudi ne delavec, ki opravlja strokovna in administrativna tehnična opravila ali naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za občinsko telesnokulturno skupnost.
34.	člen
Člani samoupravne delavske kontrole ne morejo biti odpoklicani pred potekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih določa zakon.
35.	člen
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za člana samoupravne delavske kontrole. Kdor je izvoljen v samoupravno delavsko kontrolo, ne more biti delegiran v skupščino občinske TKS.
36.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela občinske TKS opravljajo pristojni občinski upravni organi.
37.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v telesnokulturni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture.
*	38. člen
Posebno sodišče združenega dela ustanovijo telesnokulturne skupnosti s posebnim samoupravnim sporazumom.
Posebno sodišče združenega dela tako rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med občinskimi TKS, ki so ga ustanovile.
39.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno Strokovno službo.
40.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti TKS in drugih ustanoviteljic.
41.	člen
VI.	JAVNOST DELA
Delo občinske TKS je javno.
Seje skupščine občinske TKS njenih zborov ter skupnih organov so javne. Za javnost dela občinske TKS soodgovarjajo predsednik skupščine, predsednik predsedstva in vodja delovne skupnosti.
42.	člen
Statut in drugi samoupravni splošni akti TKS se objavijo v občinskem glasilu.
43.	člen
VII.	POSTOPEK SPREJEMANJA SPORAZUMA
Osnutek sporazuma obravnava skupščina občinske TKS in ga da v javno razpravo.
Na podlagi pripomb iz javne razprave predsedstvo občinske TKS pripravi predlog sporazuma in ga posreduje v sprejem skupščini občinske TKS.
44.	člen
Sporazum je sprejet z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru.
VIII.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica uporabnikov in izvajalcev v občini.
46.	člen
Drugi udeleženci sporazuma, ki pristopijo k njegovi sklenitvi kasneje, sprejemajo obveznosti, pravice in odgovornosti tega sporazuma z dnevom sklenitve.
47.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po istem postopku,' ki velja za njegovo sklenitev.
48.	člen
Podrobnejše določbe o nalogah in načinu odločanja v skupščini občinske TKS, o skupnih organih in njihovih pristojnostih, načinu sodelovanja drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, pravicah in obveznostih delegatov, delovni skupnosti, samoupravni delavski kontroli in drugih zadevah, so opredeljene v statutu občinske TKS.
49.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji in delu občinske TKS, sklenjen na seji skupščine občinske TKS.
50.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati, ko da k njemu soglasje izvršni svet skupščine občine Ormož, uporabljati pa se začne z dnem, ko poteče mandat sedanji skupščini občinske TKS in njenim organom.
51.	člen
Ustanovno skupščino občinske TKS skliče predsednik skupščine občinske TKS in jo vodi do izvolitve novega predsednika skupščine občinske TKS.
52.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske TKS se objavi po sklenitvi v ustreznem občinskem glasilu.
Številka: 052/82
Datum: 17. 2. 1982
Podpisniki:
51.
Po 3. odstavku 34. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) je izvršni svet SO Ormož na seji dne 31. oktobra 1983 sprejel
sklep
Izvršni svet SO Ormož daje soglasje k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Ormož.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83 Ormož, 31. oktobra 1983
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan RITONJA, 1. r.
52.
SkupSčina Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož je na podlagi 9. člena statuta Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož na seji dne 17.2. 1982 sprejela
sklep
1.	Delegati skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož ugotavljajo, da je ustrezna večina delovnih organizacij sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož.
2.	Skupščina ugotavlja, da je sporazum sklenjen.
Številka: 06/82
Datum: 17. 2. 1983
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Rudi MLAKAR, 1. r.
53.
Skupščina telesnokulturne skupnosti občine Ormož je na zasedanju dne
17.	2. 1982 na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti občine Ormož in 24. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) sprejela
STATUT
TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE ORMOŽ
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Telesnokulturna skupnost občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost na področju telesne kulture v občini Ormož, ki so jo ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani ljudje in občani združeni v telesnokulturnih organizacijah, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij — kot izvajalci, z namenom zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb, ter usklajevanja interesov na področju telesne kulture v občini Ormož.
2.	člen
V	skupnosti uporabnikov in izvajalci oblikujejo in določajo skupne osnove telesnokulturne politike v občini Ormož, usmerjajo načrtovan razvoj, telesne kulture in se sporazumevajo o nalogah skupnega pomena, določenih z zakonom o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture in drugih nalogah, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
V	ta namen usklajujejo planiranje dejavnosti na področju telesne kulture. Sprejemajo plan skupnosti, določajo enotne osnove meril pri oblikovanju normativov in standardov za opravljanje telesnokulturnih storitev in sprejmajo ukrepe za hitrejši razvoj telesnokulturne dejavnosti v občini.
Telesnokulturna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov. Delo skupnosti je javno.
4.	člen
Organi skupnosti se oblikujejo skladno z zakonom in na podlagi samoupravnih odločitev delovnih ljudi in občanov, združenih v telesnokulturni skupnosti občine Ormož.
5.	člen
Skupnost upravlja s sredstvi, ki jih združujejo delovni ljudje (v nadaljevanju: ustanovitelji) in z drugimi sredstvi v skladu z zakonom, samoupravnimi sporazumi in tem statutom.
6.	člen
Ime skupnosti je OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST.
Sedež skupnosti je v Ormožu, Vrazova 5.
Skupnost ima pečat okrogle oblike. Ob robu v zgornjem polkrogu je zapisano ime skupnosti: Občinska telesnokulturna skupnost, v spodnjem pa je naveden sedež skupnosti: Ormož.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
7.	člen
Telesnokulturna skupnost Ormož je soustanovitelj Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
8.	člen
Naloge skupnosti izhajajo predvsem iz zakona o svobodni menjavi dela na
področju telesne kulture in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti občine Ormož. Skupnost je mesto dogovarjanja in sporazumevanja mod uporabniki in izvajalci o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture.
9.	člen
Skupnost opravlja naslednje naloge:
—	oblikuje in sprejema politiko telesne kulture v občini in sooblikuje politiko telesne kulture v SR Sloveniji
—	združuje sredstva in financira dogovorjeni program telesnokulturne dejavnosti v občini neposredno in posredno preko ZTKO Ormož.
— opravlja naloge skupnega pomena, ki jih določa zakon in druge naloge, določene v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in tem statutu.
V ta namen zlasti:
A. SPREJEMA:
—	srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini,
—	predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana ZTKS Ormož, obravnava in sprejema predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom in ugotavlja, kdaj so ti sklenjeni,
—	letne programe in plan skupnosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje, v skladu s samoupravnim sporazumom 'o temeljih plana,
—	ukrepe za hitrejši in kvalitetnejši razvoj telesnokulturne dejavnosti v občini,
—	finančne kvantifikacije v srednjeročnih obdobjih iz združenih sredstev,
—	finančni načrt za izvajanje letnih programov,
—	merila za financiranje programov,
—	standarde in normative za opravljanje telesnokulturnih storitev,
—	poročila skupnih organov uporabnikov in izvajalcev in ZTKO,
—statut in poslovnik o delu skupščine,
—	ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	odločitve o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine TKS,
—	samoupravne sporazume z drugimi SIS ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini in regiji o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	vse druge zadeve, ki jih določa zakon, sporazum o ustanovitvi TKS in stvareh, za katere se dogovorijo ustanovitelji skupnosti.
b.	USKLAJUJE:
—	programske usmeritve telesnokulturnih organizacij in ZTKO,
—	planiranje telesnokulturne dejavnosti,
—	delo osnovnih nosilcev telesnokulturne dejavnosti v občini.
c.	SODELUJE:
—	pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov s področja telesne kulture,
—	v družbenem dogovarjanju in sporazumevanju o skupni porabi in drugih vprašanjih v skladu s sklepi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, pri oblikovanju planskih dokumentov družbenoekonomskega razvoja v občini,
—	pri delu občinske skupščine v vseh vprašanjih, ki zadevajo telesno kulturo,
—	z drugimi SIS v občini in regiji in sklepa z njimi dogovor in sporazume,
—	s telesnokulturnimi skupnostmi in SR Sloveniji ter drugih republik in pokrajin,
—	pri oblikovanju kadrovske politike na področju telesne kulture, še zlasti v okviru skupnosti in ZTKO.
d.	SPODBUJA IN PODPIRA:
—	sodelovanje na telesnokulturnem področju s pobratenimi občinami in delavci na začasnem delu v tujini in zamejskimi Slovenci,
—	družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju telesne kulture v občini in SR Sloveniji,
—	uresničevanje nalog, in se dogovarja z dejavniki na področju družbenih dejavnosti, ki imajo poseben pomen za razvoj telesne kulture, zlasti s področja zdravstva, raziskovalnega dela. vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva.
e) PODELJUJE:
— občinska priznanja in nagrade za delo in dosežke na telesnokulturnem področju.
10.	člen
Skupnost izvaja svoje naloge prek svojih organov, delegatov, lahko pa izvajanje nalog poveri temeljnim nosilcem telesne kulture, ZTKO ali drugim institucijam in organizacijam.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
11.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih skupnosti zagotavlja neposredno sodelovanje delavcev in občanov kot uporabnikov in izvajalcev telesnokulturne dejavnosti pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri upravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
12.	člen
Odgovornosti, pravice in dolžnosti delegatov so:
—	odločati na osnovi glasovanja,
—	predlagati skupščini v obravnavo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in drugih organov skupnosti, izvajanje zakonov, programov skupnosti in drugih sklepov skupščine,
—	zahtevati od predsednika in vseh organov in delovnih teles odgovore na vprašanja, ki izhajajo iz njihovega dela in pristojnosti,
—	biti Voljen v vse organe skupnosti in skupne organe in delovna telesa, ki jih oblikujejo organi skupnosti,
—	delegat jé dolžan redno spremljati delo organov skupnosti in delovnih teles skupščine in aktivno sodelovati na zasedanjih skupščine in drugih organov, v katere je bil izvoljen,
—	delegat je dolžan pred zasedanjem skupščine dobiti soglasje za mnenje in stališča, ki jih bo zavzel na skupščini, od organizacije^ki gaje delegirala,
—	dolžan je poročati organizaciji, ki ga je delegirala, o svojem delu in sprejetih sklepih ter stališčih skupščine,
—	se zavzema za realizacijo sprejetih sklepov in stališč ter opozarja na vse, kar omogoča njihovo uresničevanje.
Način uresničevanja odgovornosti, pravic in dolžnosti delegatov je podrobneje določen v poslovniku o delu skupščine.
13.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o‘katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
14.	člen
Delavci in delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
—	obravnava in sprejema letne programe in finančne načrte skupnosti,
—	obravnava in sprejema predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, predlog statuta skupnosti in druge predloge samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	obravnava in sprejema predloge za spremembo oz. dopolnitev samoupravnih aktov skupnosti,
—	sprejema poslovnik o svojem delu in zborov,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	obravnava in sprejema zaključni račun skupnosti,
—	sprejema ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnava poročilo skupnih organov izvajalcev in uporabnikov ter ZTKO,
—	po potrebi voli oz. imenuje svoje predstavnike v organe družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika,
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe na osnovi predhodnega mnenja delovne skupnosti strokovne službe,
—	ugotavlja izvolitev organa samoupravne delavske kontrole,
—	obravnava in sprejema merila, kriterije, standarde in normative za financiranje programov telesnokulturne dejavnosti,
—	obravnava in sprejema odločitve s finančnimi posledicami, ki niso opredeljene s kriteriji za financiranje,
—	obravnava in sprejema tudi druge zadeve, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
21. člen
Zbor uporabnikov' in zbor izvajalcev skupščine skupnosti po predhodnem izjavljanju delavcev v temeljnih organzacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih enakopravno sprejemajo:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njegova dopolnila in spremembe,
—	odločitev o dodatnem zbiranju sredstev, predvsem za izboljšanje materialne osnove telesne kulture v občini,
—	in o drugih zadevah, za katere tako odloči skupščina.
15.	člen
Skupščina skupnosti je najvišji samoupravni organ skupnosti. Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
16.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, izvoljeni v delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delegati izvoljeni v delegacije delavcev v združenem delu v skladu z zakonom in imajo naslednje število delegatov:
—	delegati, izvoljeni v delegacije delavcev v združenem delu imajo 22 delegatskih mest (Ur. 1. SRS, št. 5/79),
—	delegati, izvoljeni v delegacije v krajevnih skupnostih ima vsaka krajevna skupnost eno delegatsko mesto.
Zbbor uporabnikov ima 30 delegatov.
17.	člen
Zbor izvajalcev oblikujejo delavci izvoljeni v temeljnih samoupravnih organizacijah s področja telesne kulture, ki so včlanjeni v Zvezo telesnokulturnih organizacij občine.
Zbor izvajalcev ima 16 delegatskih mest.
18.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini skupnosti je štiri leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar le še eno mandatno dobo.
22.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, poleg zadev iz 17. in 18. člena enakopravno:
—	oblikujeta politiko na področju telesne kulture,
—	sprejemata plan skupnosti,
—	odločata o programih, pogojih, cenah in povračilih storitev,
—	sprejemata letne programe, finančni načrt in zaključni račun,
—	sprejemata druge programe za uresničevanje skupnih interesov za
zadovoljevanje skupnih potreb,-	'
—	uresničujeta svobodno menjavo dela,
—	usklajujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	uresničujeta naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	odločata o ukrepih za hitrejši in kakovostnejši razvoj telesne kulture,
—	obravnavata pobudo za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti in sprejemata osnutke takšnih samoupravnih sporazumov, določata predloge teh sporazumov ter ugotavljata, da so sklenjeni.
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednika in člane predsedstva in predsednike skupnih organov,
—	imenujeta in razrešujeta vodjo strokovne službe
—	sodelujeta z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri sprejemanju programov in planov skupnega pomena,
—	odločata o drugih vprašanjih določenih z zakonom ter sporazumom in statutom.
19.	člen
Temeljno načelo odločanja v skupščini skupnosti je sporazumevanje. Skupščina skupnosti odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine skupnosti enakopravno na ločenih sejah ali na skupni seji in tudi samostojno. S sporazumom in tem statutom so določene zadeve o katerih delegati odločajo po predhodnem izjavljanju delavcev in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
1 ■
20.	člen
Skupščina skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	oblikuje celovito politiko na področju telesne kulture v občini ter sodeluje pn oblikovanju telesnokulturne politike v SRS.
—	obravnava in sprejema predloge družbenih dogovorov in samoupravmh sporazumov, ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom in ugotavlja, kdaj so ti samoupravni sporazumi sklenjeni,
—	obravnava in sprejema srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini,
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnava vprašanja iz delovnega področja skupščine skupnosti, zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje.
Vsak zbor lahko samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, '
—	oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli njihove člane,
—	delegira člane v skupne organe skupščine,
—	določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Zbor uporabnikov srmostojno odloča:
—	o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem računu,
—	o dopolnilnem zbiranju sredstev za izboljšanje materialne osnove na področju telesne kulture.
24.	člen
Skupščina skupnosti sprejema svoje odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, ki na zasedanjih pojasnjujejo, poročajo in
tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje.
25.	člen
Na zasedanje skupščine in še zlasti zbora izvajalcev se vselej vabi Zvezo telesnokulturnih organizacij občine, ki v skladu z njenimi splošnimi akti predstavlja svojo organizacijo in osnovne nosilce telesifokulturne dejavnosti v občini.
Zveza telesnokulturnih organizacij mora za zasedanje skupščine oz. za zasedanje zbora izvajalcev, pripraviti vsa potrebna gradiva, ki zadevajo njeno področje, o njih poročati na zasedanjih ter po potrebi delegatom tudi pojasnjevati posamezne zadeve s svojega področja.
26.	člen
Skupščina deluje na rednih in izrednih zasedanjih v dveh zborih. Redno ali izredno zasedanje skupščine skupnosti je sklepčno, če je na zasedanju navzočih večina delegatov v vsakem zboru.
27.	člen
O zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete, z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru. Če ni doseženo soglasje med obema zboroma, se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ormož.
28.	člen
Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembne za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture, začasno o spornem vprašanju odloči izvršni svet občinske skupščine. Tak sklep je lahko v veljavi največ eno leto, nato pa mora o njem ponovno razpravljati skupščina telesnokulturne skupnosti.
29.	člen
Skupščina opravlja svoje delo na podlagi poslovnika. O zasedanju skupščine se vodi zapisnik.
O sklepih zasedanja skupščine morajo biti obveščeni vsi delegati skupščine in organizacije ter skupnosti, na katere se sklepi nanašajo.
30.	člen
Skupščina deluje na rednih in izrednih zasedanjih v dveh zborih. Skupščina skupnosti oz. njena zbora se sestanejo redno najmanj 2 x letno.
31.	Člen
Zasedanje skupščine skupnosti sklicuje predsednik skupščine oz. njegov namestnik, seje zborov pa predsednika zborov oz. njuna namestnika.
Redna zasedanja skupščine sklicuje predsednik skupščine po lastni presoji ali na predlog predsedstva skupščine.
Izredno zasedanje skupščine sklicuje predsednik skupščine, če to zahteva:
a)	eden izmed zborov skupščine
b)	1/3 delegacij skupščine
c)	organ samoupravne delavske kontrole
Predlagatelj rednega ali izrednega zasedanja mora predsedniku s predlogom za sklic zasedanja predložiti tudi predlog dnevnega reda z ustreznim gradivom. Če predsednik skupščine ne skliče zasedanja v roku 30 dni po prejemu predloga za sklic, jo lahko skliče predlagatelj.
32.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika, ki jih izvoli
neposredno skupščina izmed delegatov.
33.	člen
Mandat predsednika skupščine in namestnika je dve leti. Po preteku te dobe sta lahko izvoljena še enkrat za isto dobo.
34.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost in skupščino,
—	sklicuje in vodi zasedanje skupščine,
—	predseduje predsedstvu skupščine,
—	skrbi za izpopolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oz. podpisnik je skupnost ter druge akte in sklepe skupščine
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti. V njegovi odsotnosti ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine skupnosti.
35.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in njuna namestnika se voli iz vrst delegatov ustreznega zbora. Mandat predsednika in njunima namestnikoma traja dve leti in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno obdobje.
—	zastopata zoor,
—	sodelujeta s predsednikom skupščine,
—	sprejemata uresničevanje sklepov zborov,
—	opravljata druge naloge, ki jima jih zaupa zbor.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SKUPNOSTI
37. člen
Skupščina skupnosti ima predsedstvo, kot kolektivno posvetovalno usklajevalno telo.
Predsedstvo skupščine šteje 12 članov. Predsedstvo sestavljajo predsednik skupščine, predsednika in njuna namestnika obeh zborov, predsedniki skupnih samoupravnih organov.
38.	člen
Predsedstvo kot oblika in metoda dela skupščine skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja zborov skupščine in skupnih organov ter drugih delovnih teles v skupščini,
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov, predlaga dnevne rede teh ter obravnava gradivo za zasedanje skupščine,
—	skrbi za zagotavljanje pogojev za delo delegatov v skupščini in v zborih,
— skrbi za sodelovanje skupščine s skupščinami drugih SIS, z DPO in drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
39.	člen
Za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna in druga pomožna dela, ima skupščina skupnosti odbor za samoupravni nadzor.
40.	člen
Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev TKS, za enako dobo trajanja mandata delegatom v skupščine skupnosti.
V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
41.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima pet članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
42.	člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih defovnih ljudi in občanov pri vključevanju v organizirano telesnokulturne dejavnost,
—	izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za telesnokulturne dejavnost,
—	izpolnjevanje sprejetih sklepov in odločitev uporabnikov in izvajalcev,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih dokumentov,
—	delo organov skupnosti,	'
—	delo tajnika skupščine,
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna administrativna in druga pomožna dela,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
43.	člen	/
Pri uresničevanju svojih nalog lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti, njenih organov, tajnika skupščine ter strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pogledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delegatov in delegacij združenih v skupnosti TKS, prav tako pa tudi na predlog skupščine skup-nostn njenih organov, predsednika skupščine in tajnika skupščine.
Odbor mora o svojem delu voditi zapisnik, o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe za odpravo teh.
36.	člen
Predsednika obeh zborov imata naslednje naloge:
— sklicujeta in vodita svoja zbora, ko ta obravnava zadeve samostojno.
IV.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
44.	člen
Skupščina skupnosti ima za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo
predlogov iz njene pristojnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki _ pripravlja predloge za investicije in izvaja nadzorno funkcijo nad jih sestavljajo izkljuSno delegati skupščine skupnosti obeh zborov.	izvajanjem gradbenih del.
45.	člen
Skupni organi skupščine iz prejšnjega člena tega statuta so lahko stalni ali začasni.
Skupščina skupnosti ima naslednje stalne skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za plansko-finančne zadeve,
—	odbor za kadrovske in statutarne zadeve,
—	odbor za vrhunski šport in športno rekreacijo,
—	odbor za objekte, opremo in investicije,
—	odbor za podelitev nagrad in priznanj s področja telesne kulture
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
46.	člen
Skupščina ima lahko, če tako skleneta oba zbora, tudi začasne organe za reševanje posameznih vprašanj, ki zadevajo skupščino skupnosti oziroma njena zbora.
Njihovo število in število članov odbora določi skupščina.
ODBOR ZA PLANSKO FINANČNE ZADEVE
ODBOR ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ
51.	člen
Odbor za podelitev nagrad in priznanj je organ skupščine, ki razpravlja in odloča o predlogih za podelitev priznanj za delo na področju telesne kulture v občini Ormož.
52.	člen
Nagrade in priznanja se podeljujejo za izredno pomembne dosežke pri razvijanju telesne kulture in za vrhunske športne dosežke. Kandidate za priznanja in nagrade lahko predlagajo telesnokulturne organizacije, skupnosti, delovne ali družbene organizacije ter posamezniki s področja telesne kulture.
53.	člen
Predlogi za nagrade iin priznanja se pripravljajo po enotnem postopku skladno s pravilnikom o podeljevanju občinskih priznanj zaslužnim delavcem in telesnokulturnim organizacijam, na področju TK v občini. Pravilnik iz prvega odstavka tega člena sprejema skupščina TKS na svojem zasedanju obeh zborov.
47.	člen
Odbor za plansko-finančne zadeve opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana, osnutke in predloge planov in finančnih programov skupnosti in jih
, daje skupščini v obravnavo,
—	pripravlja osnutke'in predloge kriterijev za financiranje telesriokultur-ne dejavnosti na ravni občine,
—	pripravlja osnutke in predloge letnih programov in finančnih načrtov,
—	pripravlja vse druge osnutke planskih dokumentov in jih daje skupščini v obravnavo,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov ili ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike telesne kulture in predlaga ustrezne ukrepe,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine drugih SIS in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za TKS,
—	poroča o svojem delu skupščini,
—	opravlja in izvršuje druge skupne naloge s svojega področja, za katere gaje pooblastil zbor uporabnikov in izvajalcev.
ODBOR ZA KADROVSKE IN STATUTARNE ZADEVE
54.	člen
Vsi skupni organi skupščine iz prejšnjih členov imajo 7 članov, ki se izvolijo na zasedanju skupščine. Predsedniki skupnih organov se izvolijo prav tako na zasedanju skupščine skupnosti. Mandatna doba predsednikov in članov je štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
55.	člen
Skupni organi odločajo na svojih sejah. Seja skupnega organa je sklepčna, če je na seji prisotna večina članov organa. Skupni organi sprejemajo le tiste sklepe, za katere jih pooblasti skupščina. Sklepi so sprejeti, če je zanj glasovala večina prisotnih članov skupnega organa.
56.	len
Sejo skupnega organa sklicuje predsednik.
Naloge predsednika skupnega organa so še:
—	vodi sejo organa
—	podpisuje akte in sklepe organa
—	sodeluje s predsedstvom skupščine skupnosti, kadar obravnava zadeve iz njegovega področja,
—	spremlja izvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali njen zbor
Za svoje delo je odgovoren skupščini, predsedstvu in svojemu skupnemu organu.
48.	člen
Odbor za kadrovske in statutarne zadeve opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih aktov skupnosti, samoupravni sporazum o ustanovitvi, statut ter poslovnik o delu skupščine in njenih zborov,
—	pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih
sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih skupnost predlaga v sprejem drugim SIS ali organizacijam za skupno urejanje mejnih vprašanj,	9-
—	po potrebi obravnava druge naloge v zvezi s pripravo oziroma obravnavo samoupravnih aktov na podlagi sklepov skupščine,
—	obravnava in daje predloge v zvezi z izpolnjevanjem in uresničevanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki,
—	pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v okviru telesnokulturne skupnosti in njenih organov,
—	evidentira kadre za opravljanje funkcij in drugih zadolžitev v okviru TKS in v ta namen sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL
—	opravlja druge naloge, ki jih poveri skupščina skupnosti.
57.	člen
Zaradi usklajevanja dela in nalog, dogovarjanja in izvajanja ter nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev, skupnost sodeluje z drugimi SIS, zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva. V ta namen lahko skupnost Ustanovi skupaj z drugimi ustreznimi SIS skupne organe, ki pripravljajo predloge za svoje organe.
Število članov se določi skladno s posebnim dogovorom oziroma sporazumom med SIS. Člane skupnosti v skupnem organu iz prejšnjega odstavka tega člena izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine.
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
58.	člen
Za izvrševanje neposrednih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite imenuje skupščina odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor šteje 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov v enakem številu med delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev; Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora.
ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT IN ŠPORTNO REKREACIJO
49.	člen
Odbor za vrhunski šport in športno rekreacijo opravlja naslednje naloge:
—	proučuje stanje na teh področjih in daje skupščini predloge za rešitve,
—	daje pobudo in predloge za sistematsko urejanje posameznih športnih panog z vidika vrhunskega športa in športne rekreacije,
—	obravnava gradiva strokovnih svetov in ZTKO o tej problematiki, ki jih bo obravnavala skupščina in daje svoje ocene in stališča,
—	opravlja druge naloge s področja vrhunskega športa in športne rekreacije, ki mu jih poverita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
ODBOR ZA OBJEKTE, OPREMO IN INVESTICIJE
50.	člen
Odbor za oojekte, opremo in investicije opravlja zlasti naslednje naloge:
—	proučuje in preverja stanje na področju telesnokulturnih objektov, opreme in investicije in v zvezi s tem pripravlja ustrezna gradiva in predloge za pospešeno reševanje te problematike,
—	vodi popise in analize objektov,
59.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	sprejema obrambni načrt skupnosti
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje telesnokulturnih dejavnosti s potrebami in možnostmi v primeru vojne in drugih izrednih razmer,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja.
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s tega področja.
—	usklajuje delo in interese telesnokulturnih izvajalcev s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	organizira in obravnava vzgojo delavcev ter jih seznanja z nihovimi dolžnostmi v vojni in izrednih razmerah.
POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
60.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, samoupravnih odnosov pri
sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, rešuje posebno sodiSče združenega dela za področje telesne kulture.
61.	člen
Posebno sodišče združenega dela ustanovijo telesnokulturne skupnosti s posebnim samoupravnim sporazumom.
Posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med TKS, ki so ga ustanovile.
Vsebino in obseg določa samoupravni sporazum o temeljih plana in zakona.
71.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture se skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS občine Ormož zagotavlja iz naslednjih virov:
— iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oziroma prihodka drugih delovnih ljudi, za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS občine Ormož.
62.	člen
Skupno sodišče združenega dela ima 13 sodnikov, ki jih izvoli skupščina TKS SR Slovenije.
Skupno posebno sodišče združenega dela deluje na podlagi zakona in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sodišča.
STROKOVNA SLUŽBA
63.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje skupnosti, skupnost oblikuje strokovno službo, lahko pa za opravljanje teh nalog skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti oblikuje ■ skupno strokovno službo.
—	iz sredstev sklada skupne porabe TOZD in delovnih skupnosti za potrebe rekreacije,
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela TOZD za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi posebnih interesov uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS.
72.	člen
Za uresničevanje nalog skupnega pomena, ki jih določa zakon zagotavljajo uporabniki sredstva s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS Slovenije.
VI. JAVNOST DELA
64.	člen
Delovna skupnost strokovne službe TKS ali delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS opravlja naslednje naloge za skupnost:
—	opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njene stalne in začasne skupne organe,
—	pripravlja analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo,
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov in pogodb
—	odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave in predložitve periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti, samoupravnim
o delu strokovne službe,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov ter vodje delovne skupnosti.
\
65.	člen
Strokovno službo vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti ali skupščine skupnosti, ki so oblikovale skupno strokovno službo, na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
Vodja strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe
—	skrbi, da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno, in racionalno
—	skrbi in organizira pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupščine skupnosti in njenih organov,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa strokovne službe.
—	izvršuje sklepe zbora delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine
skupnosti in njenih organov.	^
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi.
organom skupnosti in drugim pristojnim organom. — poroča skupnosti oziroma soustanoviteljem
66.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi soustanoviteljicami strokovne službe.
73.	člen
Delo skupnosti je javno. Zasedanja skupščine in njenih organov so javna. Na zasedanje skupščine in seje zborov ter skupnih organov vabi sklicatelj predstavnike javnih informativnih sredstev ter predstavnike drugih organov.
Javnost seje zborov skupščine ter javnost skupščinskih zadev, odločitev in v obravnavi izrečenih stališč je mogoče omejiti samo zaradi podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta. Gradivo, ki vsebuje tajne podatke mora biti jasno označeno.
74.	člen
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti se objavijo v glasilu samoupravnih interesnih skupnosti.
75.	člen
Za javnost dela skupnosti so odgovorni predsednik skupščine skupnosti, predsednik predsedstva skupščine ter vodja skupne strokovne službe.
VIL PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76.	člen
V roku 90 dni po prejemu veljavnosti tega statuta je skupščina skupnosti dolžna izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev ter druga delovna telesa.
Mandat novoizvoljenih članov teh organov traja do izteka mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev. Do izvolitve organov iz prvega odstavka tega člena opravljajo naloge teh organov sedanji organi skupščine.
77.	člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejmejo po enakem postopku kot velja za njegov sprejem.
78.	člen
Nadzor nad zakonitostjo dela in poslovanjem skupnosti na področju telesne kulture opravlja pristojni organ skupščine občine Ormož.
67.	člen
Sredstva za delovno skupnost strokovne službe se določijo vsako leto na podlagi delovnega plana delovne skupnosti v finančnem načrtu skupnosti.
V.	PLANIRANJE IN FINANCIRANJE
68.	člen
Uporabniki in izvajalci planirajo telesnokulturne dejavnost, ki izhaja iz nalog skupnega pomena in iz drugih dogovorjenih nalog na podlagi ugotovljenih potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z njihovimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo izvajalcev.
,	69. člen
Uporabniki in izvajalci ugotavljajo, usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture, zlasti glede vrst in obsega telesnokulturnih storitev, nadalje zagotavljajo materialne in druge pogoje za telesnokultumo dejavnost in naložbe v telesnokulturne objekte in naprave. Pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana TKS občine Ormož.
70.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamične storitve.
79.	člen
Če skupnost preneha z delom, preide vsa njena imovina v last in upravljanje telesnokulturnim organizacijam v občini ali organizaciji, ki jo skupnost ob. prenehanju delovanja navede.
80.	člen
Statut prične veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, ko da k njemu soglasje izvršni svet skupščine občine Ormož, ter ko je objavljen v glasilu samoupravnih interesnih skupnosti občine Ormož.
81.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut Telesnokulturne skupnosti občine Ormož, sprejet na skupščini TKS Ormož dne 23. 12. 1977.
Številka: 02—68/81
Datum: 17. 2. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Rudi MLAKAR L r.
54.
Po 3. odstavku 34. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) je izvršni svet SO Ormož na seji dne 5. decembra 1983 sprejel
sklep
1.
Izvršni svet SO Ormož daje soglasje k statutu Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož št. 02-68/81 z dne 17/2-1982.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83 '
Ormož, dne 5. decembra 1983
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ormož Milan Ritonja 1. r.
55.
Na podlagi 36. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79), sklenejo samoupravno organizirani delavci, drugi delovni ljudje in občani na območju občine Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ORMOŽ
in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, tem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih aktih.
8.	člen

Skupnost ima svoj statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skupnosti, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih in o odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti in o drugih za skupnost pomembnih vprašanjih.
Statut in drugi samoupravni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem sporazumom.
K statutu skupnosti daje soglasje skupščina občine Ormož.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije zaradi usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji, ter opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese, ali ki terjajo širšo slidamost delovnih ljudi.
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega' varstva v občini Ormož združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ormož zaradi oblikovanja celovite politike spcialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov s tega področja in opravljanje drugih skupnih nalog.
I.	TEMELJNE DOLOČBE
L člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ormož kot uporabniki socialnoskr-bstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi Ij udmi in 'občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ustanovijo Občinsko skupnost socialnega skrbstva Ormož.
2.	člen
V	občinski skupnosti socialnega skrbstva delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe rn interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	občinski skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno’ odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za območje občine Ormož.
4.	člen
Ime občinske skupnosti socialnega skrbstva je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Sedež skupnosti je v Vrazovi ulici 5, Ormož.
5.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
6.	člen
Delo skupnosti je javno.
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane osvojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih v skupščini skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način.
Uresničevanje načela javnosti dela.skupnosti je podrobneje urejeno s statutom.
7.	člen
Občinska skupnost je družbeno pravna oseba s pravicami, obveznostmi
12.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja pristojni upravni organ skupščine občine Ormož.
II.	NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
13.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organižacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temfeljih plana in sprejemajo plan skupnosti
—	določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
—	pe dogovatjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva Ormož in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izobraževanje delavcev v socialnem skrbstvu
—	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, OZD,- DPO ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi splošni akti skupnosti.
14.	člen »
Naloge skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjene neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
— naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem

nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi
— svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok
—	oskrbo in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje
—	materialne pomoči
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu
Upravičenci do storitev in pomoči
21.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh in določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave in način uresničevanja svobodne menjave dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialno-skrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene. druge oblike in načina povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi progran) skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo skupnosti socialnega skrbstva Ormož in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
15.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n: pr. otrbci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev ipd), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otrbci razvezanih staršev ipd.,
—	otroci in mladostniki z'motnjami vedenja in osebnosti
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji
—odrasle osebe pod skrbništvom,
—	odrasle materialno ogrožene osebe
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor po pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih.zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog povrnjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
III.	ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI
16.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev.
Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svojih dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev, zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
17.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so / socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost, s katerimi se uresničuje dejavnost (naloge) socialnega skrbstva kot jo določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
-	18. člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezijtate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve
—	povračilo za izvajanje programa storitev
—	povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti
19.	člen
V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem, ustvarianjem in razporejanjem dohodka, z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine, mesta in republike.
20.	člen
Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti jn sprejemajo plan skupnosti.
Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov, določa zakon.
22.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih piana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci-svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornostmi v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V	drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina
23.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov* organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva v občini.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije po postopku in na način, ki ga določijo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
24.	člen
Skupščina skupnosti ima 42 delegatskih mest.
zbor uporabnikov ima 30 delegatskih mest
Zbor izvajalcev im#7 delegatskih mest.
25.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 30 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah
združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Ormož	22 delegatskih mest
—	delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti i delegatskih mest
V	zboru izvajalcev, ki ima 7 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcem v OZD na področju socialnega skrbstva	3 delegatskih mest
—	delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in
družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja socialnega skrbstva	4 delegatska mesta
Razporeditev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del tega sporazuma.
26.	člen
V	skupščini skupnosti se delegati sporazumevajo o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V	skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in programe razvoja socialnega skrbstva ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v tem sporazumu in statutu skupnosti v skladu z zakonom.
Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti.
27.	člen *
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	na skupni seji obeh zborov
—	enakopravno v obeh zborih
—	v posameznem zboru samostojno.
28.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko in obravnavajo problematiko na področju socialnega skrbstva
—	obravnavajo osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajejo pobudo in predloge za sprejetje ali za spremembo in dopolnitev teh zakonov
—	določajo organiziranost, naloge in odgovornosti skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
—	obravnavajo analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva in drugih izvajalcev posameznih socialnoskrbstvenih storitev v občini
—	obravnavajo pripombe, mnenja in priporočila organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij v občini ter občinske skupnosti socialnega varstva in drugih skupnosti v občini v zvezi z delom skupnosti
—	volijo delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva
—	imenujejo in razrešujejo predstavnike skupnosti v organe upravljanja samoupravnih organizacij, skupnosti ali društev v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov
—	sprejmejo poslovnik o delu skupščine
—	opravljajo druge naloge, kijih določa zakon, ta sporazum, statut skupnosti in drugi samoupravni splošni akti skupnosti, ter druge naloge, ki spadajo v pristojnosti skupščine in za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno, oziroma da o njih odločata oba zbora enakopravno.
29.	člen
Enakopravno oba zbora'skupščine zlasti:
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter
druge akte skupnosti
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana
skupnosti,	,
—	sprejemata plan skupnosti in izvedbene akte
—	sprejemata program dela skupnosti in program razvoja dejavnosti socialnega skrbstva
—	volita in razrešujeta predsednika in namestnika predsednika skupščine, koordinacijski odbor izvajalcev in uporabnikov ter organe skupnosti, za katere je tako določeno s tem sporazumom, statutom skupnosti
—	imenujeta komisije in delovna telesa skupščine
—	imenujeta tajnika skupščine skupnosti
30.	člen
Vsak zbor samostojno:
—	voh predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov
delegacij za zbor	,
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora
—	sprejema program svojega dela
Poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku, zbora tudi samostojno delegirata delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, in sicer delegira zbor uporabnikov delegate v zbor uporabnikov, zbor izvajalcev pa v zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
31.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov. Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v obeh zborih.
Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so sprejeti, če jih'je v enakem besedilu sprejela Večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih določa vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
32.	člen
Glasovanje v skupščini je javno.
Skupščina lahko odloči, v skladu s poslovnikom, da se o posameznem vprašanju glasuje tajno.
Usklajevalni postopek je določen s statutom skupnosti.
Če v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
Komisija in druga delovna telesa skupščine
34.	člen
Za opravljanje posameznih zadev in proučevanje posameznih vprašanj, lahko skupščina imenuje komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali občasna.
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi.
Člani stalnih komisij in delovnih teles so voljeni za 4 leta.
Sodelovanje predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti na sejah skupščine
35.	člen
Na seje skupščine se vabijo predstavniki:
—	občinske konference SZDL
—	občinske skupnosti socialnega varstva
—	izvršnega sveta skupščine občine Ormož
—	pristojnega upravnega organa skupščine občine Ormož
—	‘skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu občinske skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Predsednik skupščine in predsednik zborov
36.	člen
Seje skupščine 'sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Ločene seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij.
Predsednika posameznega zbora in njegovega namestnika izvoli vsak zbor samostojno, izmed članov delegacij za zbor.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in namestniki predsednika skupščine ter predsednikov zborov so voljeni za 4 leta.
Pooblastila in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov podrobno določa statut skupnosti in poslovnik skupščine.
Koordinacijski odbor
•
37.	člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnega skrbstva opravlja zalsti tele naloge:
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe
—	poroča skupščini o svojem delu
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi skupščine občine Ormož, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in temu podobna dela
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina
38.	člen
Koordinacijski odbor ima 5 članov.
Predsednika, njegovega namestnika ter člane koordinacijskega odbora voli in razrešuje skupščina skupnosti. Mandat traja 2 leti.
S statutom skupnosti se lahko določi, da so določeni funkcionaiji skupnosti člana koordinacijskega odbora po svoji funkciji.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
39.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 5 članov.
33.	člen
Če v primerih iz tretjega odstavka 31. člena ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
40.	člen
Odbor skrbi za izvrševanje nalog skupnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
41.	člen
Sestavo in delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skladu z zakonom podrobneje opredeljuje statut skupnosti.
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinske skupnosti zaupana po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti.
—	svet za varstvo otrok, družine in odraslih
Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti
—	svet za opravljanje spravnih poskusov.
43. člen
Svet za varstvo otrok, družine in odraslih ima 7 članov in 7 namestnikov.
Predsednika, namestnika predsednika in ostale člane svetov iz prejšnjega odstavka voli in razrešuje skupščina skupnosti izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Predsednika, namestnika predsednika ter ostale člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člpna Pravilnika o delu zakonskih posvetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Predsedniki in člani organov iz tega člena so voljeni oziroma imenovani za 4 leta.
Svet za varstvo otrok, družine in odraslih
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole.
46.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupne strokovne službe.
47.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne
liste.
Mandat članov odbora traja 2 leti.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora izmed tistih članov odbora, ki so člani delegacij za zbor uporabnikov.
49.	člen
Sestavo in izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, njegova pooblastila, področje ter način uresničevanja samoupravne delavske kontrole v skupnosti po odboru s samoupravne delavske kontrole, v skladu z zakonom in tem sporazumom podrobno določajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
44.	člen
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družini in mladoletnim posameznikom
—	odloča v zadevah rejništva
—	odloča v zadevah posvojitve
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah s področja skrbništva nad mladoletnimi osebami,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o izvršitvi roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev, bo živel otrok, če starši ne živijo skupaj
—	odloča o stikih med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,.
—	odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki je zahteva vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam
—	odloča o postavitvi odraslih oseb, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost, pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki zahteva varstvo osebnosti ter varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi osebami
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam
—	opravlja uskladitev (valorizacije) preživnin za odrasle preživninske upravičence
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim obsojenim osebam, ki bo izvrševal varstveno nadzorstvo, in svetovalca obsojencem po odpustu s prestajanja kazni
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta.
Svet za opravljanje spravnih poskusov
45.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
50.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine 'skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno službo.
Med dela po prejšnjem odstavku, ki sodijo v delovno področje skupne strokovne službe, ni mogoče šteti strokovnih in administrativnih opravil v zvezi z delovanjem organov socialnega skrbstva-svetov, ki po določbah zakona 60. člena o socialnem skrbstvu sodijo v delovno področje (dejavnost) centrov za socialno delo kot izvajalskih organizacij na področju socialnega skrbstva.
51.	člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti v občini, za katere bo delovna skupnost sktipne strokovne službe opravljala določena dela.
52.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega skrbstva in drugih ustanoviteljic.
53.	člen
Podrobnejše določbe o skupni strokovni službi vsebuje statut skupnosti.
VI.	DELO SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
54.	člen
V primeru, če nastopijo izjemne razmere (izredhe razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) mora skupnost prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
/ 55. člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi v občini.
56.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in drugih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
VII.	KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko. ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in večina izvajalcev, ki so
kot člani po zakonu dolžni ustanoviti skupnost socialnega skrbstva in velja ko da k sporazumu soglasje skupščina občine Ormož.
Sklenitev samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina skupnosti.
58.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
59.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož, sklenjen v letu 1974.
60.	člen
Ta sporazum se objavi v občinskem glasilu Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj.
Številka: 55-18/81
Datum: 1. 6. 1981
Ustanovitelji skupnosti:
56.
Po 3. odstavku 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj'št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne
9.	novembra 1983 sprejela
SKLEP
1.
Komisija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož št. 55-18/81 z dne 1. 6. 1981.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83 Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Matjan KUMER 1. r.
57
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož je na podlagi 14. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož na seji dne 22. 2. 1982 sprejela
SKLEP
1.	Delegati skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož ugotavljajo, da je ustrezna večina delovnih organizacij sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož
2.	Skupščina ugotavlja, daje sporazum sklenjen.
Številka: 06/82
Datum: 22. 2. 1982	,
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Ivan ŠAVORA 1. r.
58.
Na podlagi drugega odstavka 39: člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož na seji zbora uporabnikov in seji /bora izvajalcev dne 17. 12. 1982 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ORMOŽ
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki sojo s samoupravnim sporazumom ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ha območju občine Ormož — kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
Skupnost je pravni naslednik občinske skupnosti socialnega skrbstva, ustanovljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož v decembru 1974.
2.	člen
V	skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3”. člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skfipnosti.
*	4. člen
Skupnost je ustanovljena za območje občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: »Občina«).
5.	člen
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Sedež skupnosti je v Ormožu, Vrazova ulica 5.
6.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba.
7.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
8.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike, premera 2 cm. Na obeduje v polkrogu besedilo: »Občinska skupnost socialnega skrbstva« v sredini vodoravno pa je besedilo »Ormož«.
9.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se preko te skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ormož, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ormož zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene
sestavine socialne varnosti, opravljanje drugih nalog, ki jih določa Zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori skupščine občine Ormož v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
“Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SRS, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih programih. O izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovaijanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
13.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine Ormož.
Družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti opravlja skupščina občine Ormož
H. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
14. člen
Delavci, dnjgi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje:
— oblikujejo politiko socialnega varstva v občini;
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini;
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva;
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejemajo plane skupnosti;
—	odločajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o
icialne
socialnem skrbstvu

—	se dogovaijajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;
—	odločajo v izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, kijih oblikujejo posebej v ta namen (sveti);
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike;
—	ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini;
—	ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialnó delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe) ter spremljajo njihovo delo in razvoj;
—	dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je skupnost;
—	delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom, ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti;
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu;
—	se dogovaijajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva;
—	opravljajo druge naloge, kijih določa zakon, samoupravni sporazumi, in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
15.	člen
Naloge, s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma, ki tenajo širšo solidarnost delavnih ljudi opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Naloge, oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka, se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti (samoupravnimi sporazumi).
16.člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb! zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okojju;
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in
vzgoji otrok,	' I
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje;
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
—	materialne pomoči;
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji:
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu;
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primemo in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
17.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n. pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd.;
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti;
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine;
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitev pod posebnimi pogoji;
—	odrasle osebe pod skrbništvom;
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	odrasle materialno ogrožene osebe;
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe;
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni;
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva;
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
III.	ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIAL-NOSKRBSTVENIH STORITEV V SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU
•
18.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na ! področju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, ; skupnih iii celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
19.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega skrbstva kot jih določa Zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovoijeno:
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
—	povračilo za izvajanje programa storitev,
—	povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
21.	člen
V	skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z Uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine in republike.
*	22. člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranje v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
V	postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti sprejmejo elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti ter v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V skladu z zakonom o skupnosti socialnega varstva in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupravno dogovorjene uskladitve tudi v občinski skupnosti socialnega varstva.
23.	člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
24.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci ^usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva Ormož in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
25.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
26.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti občine;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana posestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v Siednjeročnem obdobju (5 let).
27.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti (49. člen) letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
28.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Drugi organi so še:
1.	Koordinacijski odbor
2.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
3.	Svet za varstvo otrok in odraslih
4.	Svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze
Skupščina in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa.
A. SKUPŠČINA
29.	člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah socialnega skrbstva, programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, in o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti po svojih delegatih v skupščini.
1.	Sestava skupščine
30.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev, ki so člani skupnosti.
31.	člen
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zboru uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravljanja, ter razmerja med delegacijo in delegati.
32.	člen
Skupščina skupnosti ima 42 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 30 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 12 delegatskih mest.
33.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 30 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah
združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine	'
i	22. del. mest
—	delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti
8 del. mest
V	zboru izvajalcev, ki ima 12 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva
5.	del. mest
—	delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v draštvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja soc. skrbstva
7. del. mest
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
2.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
34.	člen
Delegat v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
35.	člen
Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine v njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti, in je dolžan v njih tvorno sodelovati.
Delegat ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo.
36.	člen
Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oz. imenovan, ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
37.	člen
Pri zavzemanju stališč o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ko sojih delegirali, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost usklajevati stališča z drugimi delegati.
38.	člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 35. in 36. člena tega statuta, imajo delegati zlasti še pravico:
—	predlagati skupščini stališča in sklepe;
,	— predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na
delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti;
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji;
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine;
•*- postavljati delegatska vprašanja;
—	zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
39.	člen
Delegati so dolžni redno spremljati delo skupnosti.
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki sojih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
40.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki sojih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seji skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seji skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
41.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti, v skladu z ustavo in zakonom.
3.	Sklicevanje sej
42.	člen
Skupščina dela na sejah, kijih sklicuje in vodi predsednik skupščine iskuona seja, 51. člen), oziroma predsednik zbora (49. člen in 50. člen).
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta skupščme oztroma zbora ter glede na potrebe.
Seje skupščine morajo biti najmanj 3-krat na leto.
43.	člen
Zbora zasedata in odločata na ločenih sejah.
Če zasedata zbora skupaj, skliče sejo predsednik skupščine in jo vodi ob sodelovanju predsednikov obeh zborov.
44.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva:
—	najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev,
—	koordinacijski odbor,
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor Za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Če predsednik v 15 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
45.	člen
Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre določitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja invroči dnevni red z gradivom v krajšem roku, vendar ne krajšim kot 10 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana v krajšem roku. -
46.	člen
Na sejo skupščine se vabijo predstavniki:
—	občinske konference SZDL,
—	zveze socialistične mladine Slovenije v občini;
—	občinske skupnosti socialnega varstva;
—	skupščina občine Ormož,
—	za zadeve socialnega skrbstva pristojnega upravnega organa skupščine občine,
—	skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seji skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
47.	člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine.
4.	delovno področje zborov
48.	člen .
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno,
—- na skupni seji obeh zborov.
49.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastit delegatov na seji zbora,
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor,
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles,
—	sprejme program svojega dela,
—	opravlja druge zadeve, kijih določa zakon, in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti Socialnega skrbstva Slovenije.
50.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana
skupnosti,	\
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte,
—	sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovatjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopi skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina.
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu,
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestni-
Kti,
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa,
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmii skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe,
—	dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom,
—	odločata p ustanovitvi organizacij združenega dela na področju
socialnega skrbstva v občini,	^
— dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost,
—	sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti,
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njjh ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
«
51.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini;
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev zakonov,
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, d ružbenopolitičnih organizacij v občini občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi;
—	obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
—	volita delegate za sejo skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva,
■— opravljata druge zadeve, kijih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
5.	Odločanje
52.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov (51. člen) je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
53.	člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča-vsak zbor samostojno (49. člen), so sprejeti, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno (50. člen)so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru (soglasje med zboroma).
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji (51. člen) so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
54.	člen
Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno (50. člen) niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predlagata sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih.
Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem.
55.	člen
če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo v katero izvoli vsak zbor po.člane.
Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
56.	člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki gà predloži v sprejem zboroma.
57.	člen
Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji (po ustrezni prekinitvi seje).
Ko zbora obravnavata sporazumni predlog skupne komisije lahko ravnata v skladu z določbo 3. odstavka 54. člena tega statuta.
58.	člen
Če so razhajanja med zboroma v stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako globoka in bistvena da ni pričakovati, da bi lahko prišlo do uskladitve na isti seji, ali ker je očitno, da bi komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, se nadaljuje obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje.
Odločanje o sporni zadevi se preloži do naslednje seje tudi v pnmeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meri, daje sporazumni predlog treba še delno dopolniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki sojih delegirale na sejo skupščine.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok, do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo'delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga.
59.	člen
Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali koordinacijskega odbora.
60.	člen
Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo, opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
6.	Predsednik skupščine in predsednik zborov
61.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno.
Predsednik skupščine ter njegovi namestniki ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti.	,
62.	člen
Predsednik skupščine zlasti;
— predstavlja in zastopa skupnost.
—	sklicuje seje skupščine,
—	vodi skupne seje zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, kijih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, kijih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
63.	člen
Namestnik predsednika skupščine.
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svojih dolžnosti,
—	pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
C. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
69.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonomTh drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
7(5 člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom odbora.
Predsednika, njegovega namestnika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti (50. člen).
71.	člen
Pravice in dolžnosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter sestava odbora se natančneje določijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti (98. člen).
C. SVET ZA VARSTVO OTROK, DRUŽINE IN ODRASLIH
64.	člen
Predsednik zbora:
—	vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji,
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine,
—	spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora (49. člen),
Če zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine.
Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah o katerih sta pristojna odločati enakopravno (50. člen), daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje.
Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.
65.	člen
Koordinacijski odbor izvajalcev in uporabnikov socialnoskrbstvenin storitev opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini,
—	pripravlja predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščine s problematiko uresničevanja politike in pro-eramov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine občine skup nosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter z družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo skupne strokovne službe glede izvrševanja nalog za skupnost,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	opravlja druge izvršilne naloge, za katere ni izrecno določeno da spadajo v pristojnost kakega drugega izvršilnega organa skupnosti!
Koordinacijski odbor poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjima. Koordinacijski odbor izdela tudi letne in če je potrebno tudi polletno poročilo o svojem delu.
66.	člen
Koordinacijski odbor ima 7 članov, vključno s predsednikom in njegovim namestnikom.
Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed članov delegacij za zbor uporabnikov oziroma izvajalcev.
Mandat traja 2 leti. Pri delu koordinacijskega odbora redno sodelujejo
predsednik skupščine ter predsednika obeh zborov, kadar je potrebno pa tudi predsedniki drugih organov, komisij in drugih delovnih teles.
67.	člen
Koordinacijski odbor dela na sejah, kijih sklicuje in vodi predsednik.
Koordinacijski odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov odbora.
Koordinacijski odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.	r
68.	člen
Natančnejše določbe o delu koordinacijskega odbora vsebuje poslovnik.
72.	člen
Za odločanje o pravici posameznika ali drpžine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinskih skupnosti poverjene z zakonpm, ter za opravljanje drugih nalog, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, j izvoli skupščina
—	svet za varstvo otrok in družine, ter
—	svet za varstvo odraslih.
73.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izključena.
Vsi člani svetov m njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: člani) ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
74.	člen
Svet poroča skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat letno.
75.	člen
Za delo sveta za varstvo otrok in družine ter sveta za varstvo odraslih | oseb veljajo določbe 70. in 71. člena tega statuta.
76. člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
—	odloča o materialnih- pomočeh socialnega skrbstva družinam in ! mladoletnim posameznikom,
—	odloča v zadevah rejništva,
—	odloča v zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvom, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim
osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem,
—	odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvr otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	odloča o predlogu sodišča za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost,
—	odloča o predlogu sodišča za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, kije postal roditelj,
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v priiperu razveze zakonske zveze,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družine v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe,
— Opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	ocfloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslih oseb,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, kijih zahteva varstvo
! osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, : ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske Upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,	,
—	opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz problematike na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in Predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
77.	člen
Svet za varstvo otrok, družine in odraslih ima skupaj s predsednikom in namestnikom predsednika 7 članov. Svet ima tudi 7 namestnikov članov.
Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti (50. člen) izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščini skupposti.
D. SVET ZA OPRAVLJANJE SPRAVNIH POSKUSOV
78.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 73. člena tega statuta.
79.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta rriorajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo O svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti.
80.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov.
Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti (50. člen) praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
81.	člen
Komisija in druga delovna telesa delajo na sejah, kijih sklicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan pa njegov namestnik.
Delo komisij in drugih delovnih teles natančneje ureja poslovnik.
F. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
82.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo fio svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — odboru samoupravne delavske kontrole.
83.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti in samoupravnih sporazumov, ter družbenih dogovorov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	nadzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti,
—	opravlja druge naloge.
84.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste, z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih.
Glasovanje je tajno.
Mandat članov traja dve leti.
85.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika volijo izmed članov, |d So člani delegacij z delegiranjem delegatov v zbor uporabnikov.
86.	člen
Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora.
‘ Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo:
—	najmanj trije člani odbora,
—	predsednik skupščine,
—	koordinacijski odbor,
—	najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.,
Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto.
87.	člen
Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh svojih nalog iz 86. člena tega statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti in ga predložiti skupščini.
88.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
89.	člen
Delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo, organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tako, da jih opravljajo v okviru temeljnih dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena. V skupnosti se v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti zagotavlja učinkovito delovanje ustreznih dejavnosti za primer vojne, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah.
90.	člen
V	primerih oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobiliza-cijo svojih sil in sredstev za izvršitev nalog obrambe in samozaščite. Po ukazu organa, ki ga določa zakon, se izvaja mobilizacija tudi ob neposredni vojni nevarnosti, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah.
Ob mobilizaciji prèide skupnost iz mirnodobne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenje splošnega ljudskega odpora.
91.	člen "
Za izredne razmere se šteje oboroženo, subverzivno ali drugačno nasilno delovanje sovražnih in drugih družbi nevarnih sil, ki neposredno ogroža ustavno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije ali Socialistične republike Slovenije ali druge temeljne vrednote socialistične ureditve, varnost države ali njenih posameznih delov ali življenja ljudi in materialne dobrine v večjem obsegu.
92.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, zagotavljajo s planiranjem splošne ljudske obrambe kot sestavnim delom planiranja v skupnosti, materialne in druge pogoje za aktivno in neposredno udeležbo v obrambnih pripravah in za krepitev obrambne in samozaščitne pripravljenosti.
V	planih skupnosti se določijo naloge v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sredstva za uresničevanje teh nalog ter drugi ukrepi za pripravo na obrambo države in za delo v vojnih razmerah.
93.	člen
Za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (69. do 71. člen).
94.	člen
Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
Vil. OPRAVLJANJE ADM1NISTRAT1VNO-STROKOVNIH IN TEM PODOBNIH DEL SKUPNOSTI
v	95. člen
Za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupščina skupnosti skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost.
Kot administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela v smislu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti plansko-analitična dela, pripravljanje strokovnih podlog in gradiv za delo organov in delovnih teles skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odločitev, knjigovodska dela in druga finančna opravila, administrativna dela, razmnoževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles skupnosti, ipd.
Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za skupnost, se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih (100. člen).
96.	člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela.
97.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delovno skupnostjo in skupnostmi — ustanoviteljicami strokovne službe, določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupščine skupnosti — ustanoviteljic in delovna skupnost.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena ureja zlasti: vrsto del, ki jih delovna skupnost opravlja, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti; pravice, kijih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del; temeljne pogoje gl^de strukture del oziroma nalog; kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti;
odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del; način reševanja medsebojnih sporov; način koordiniranja del v delovni skupnosti; druga pomembna vprašanja skupnega pomena.
98.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti.
VIII.	DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
99.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ormož, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ormož, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben.
100.	člen
Skupščina sicupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči.
S samoupravnim splošnim aktom iz 100. člena tega statuta se določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji.
101.	čl?n
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višini enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna. Podrobne določbe o tem vsebuje samoupravni splošni akt skupnosti iz 99. člena tega statuta.
Sklep iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni združbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacijo) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
O pravici posameznika ali družine do materialne pomoči odločajo posebni organi skupnosti in sicer svet za varstvo otrok in družine, svet za varstvo odraslih in ostarelih oseb (76. člen), v okviru svoje pristojnosti, določene s tem statutom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene,osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa Centra za socialno delo, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
. 102. člen'
Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta iz 99. člena tega statuta (revizija materialnih pomoči).
103.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IX.	RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
104.	člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delo skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
X.	JAVNOST DELA
105.	člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno (73. člen, tretji odstavek 78. člena).
106.	člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, druž-benonolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah 'skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravah, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje se redno vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini, zlasti predstavniki občinskega glasila Tednik Ptuj, zaradi obveščanja javnosti.	'
107.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo in o drugih pomembnih vprašanjih.
108.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	preko delegatov v skupščini
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi skupščina skupnosti.
109.	člen
Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
110.	člen
Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke treba šteti kot tajnost.
111.	člen
Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
112.	člen
Dokler ni ustanovljen Center za socialno delo (občinski ali medobčinski) v skladu s 91. členom zakona 6 socialnem skrbstvu, opravlja naloge, ki jih ima po tem pravilniku center za socialno delo oziroma njegovi strokovni delavci, strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva.
V primerih iz prejšnjega ods'tavka opravlja naloge, za katere je po tem statutu pristojen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa center za socialno delo — vodja strokovne službe občinske skupnosti.
60.
Na podlagi 52. in 73. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS 35/79) ter 66. člena Zakona o osnovah svobodne menjave dela (Uradni Ust SRS 17/79) sklenejo delavci po svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani po krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM O USTANOVITVI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
ORMOŽ
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določajo in opredeljujejo nameni in cilji ustanovitve občinske raziskovalne skupnosti in svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih osnovne družbenoekonomskih odnosov v Raziskovalni skupnosti občine Ormož, pravice in odgovornosti organov skupnosti, odnose med občinsko in posebnimi raziskovalnimi skupnostmi ter Raziskovalno skupnostjo Slovenije in druge zadeve ter vprašanja, ki so skupnega pomena za skupnost.
2.	člen
Raziskovalna skupnost občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost) neposredno organizira in uresničuje program raziskovalne dejavnosti v okviru občine in koordinira raziskovalne dejavnosti, kise uresničujejo preko republiške in posebnih raziskovalnih skupnosti ter neposredno v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih.
113.	člen
Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupščina skupnosti (51. člen).
114.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občinske skupnosti, kije bil sprejet marca 1975.
115.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje skupščine občine Ormož.
116.	člen
Statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož.
Številka: 02-147/81
Datum: 17. 12. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE SAVORA Ivan 1. r.
59.
Po 3. odstavku 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9—97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1.
Komisija daje soglasje k statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož št. 02-147/81 z dne 17. 12. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83 Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Matjan KUMER 1. r.
11.	NAMENI IN CILJI USTANOVITVE SKUPNOSTI
3.	člen
Delavci po TOZD in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih ustanavljajo skupnost z namenom, da načrtujejo in uresničujejo svojo dejavnost in razvoj na podlagi dosežkov raziskovalnega in inovacijskega dela in na njih temelječih razvojnih možnosti. Svoje interese na_področju raziskovalne dejavnosti uresničujejo tako, da
—	vključujejo svoje potrebe po raziskovalni dejavnosti in uporabi njenih dosežkov v svoje plane ter v njih opredeljujejo tudi možnosti za njihovo zadovoljevanje,
—	organizirajo po potrebi lastno raziskovalno dejavnost,
—	pn svojem delu se neposredno povezujejo z delavci raziskovalnih organizacij in z njimi postavljajo družbenoekonomske odnose in dohoda kovne odnose na načelih svobodne menjave dela,
—	za uresničevanje skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov najiodročju raziskovalne dejavnosti se združujejo v skupnost skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost.
4.	člen
Glede na namene opredeljene v prejšnjem členu tega sporazuma, člani skupnosti z organiziranjem raziskovalne dejavnosti zagotavljajo^ združevanje dela in sredstev za uresničevanje svojih lastnih in skupnih potreb in interesov ter za doseganje naslednjih skupnih ciljev:
—	raziskovalna dejavnost mora postati sestavni in neločljiv del združenega dela,
—	doseči intenzivni razvoj inovacijskega procesa in raziskovalne dejavnosti skozi vse oblike raziskovalnega dela in s tem zagotoviti višjo gospodarsko rast in družbeni standard.
5.	člen
Pri uresničevanju ciljev bodo udeleženci tega sporazuma opredelili svoje dejavnosti s srednjeročnimi ter letnimi plani in programi dela.
Pri obravnavi programov raziskovalnega dela sodelujejo v razpravi tudi delegati tistih izvajalpev, ki opravljajo stoiitve za skupnost pa niso člani skupnosti, ne glede na to, kje je sedež njihove delovne organizacije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI
6.	člen
Osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti so v svobodni menjavi dela med
—	delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter drugimi samoupravno organiziranimi delovnimi ljudmi ter občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev, ter,
—	delavci raziskovalnih organizacij združenega dela in delavci v drugih organizacijah združenega dela, kr na podlagi posebnega zakona opravljajo posebno oziroma določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti, kot izvajalci raziskovalnih nalog in storitev.
IV.	PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA
7.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so:
—	usmerjeni raziskovalni programi
—	raziskovalni projekti
—	raziskovalne naloge
—	raziskovalne storitve
—	druge storitve
8.	člen
Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in pogodbami.
> *
nih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja s temi skupnostmi skupne organe.
14.	člen
Uporabniki in izvajalci s skupnosti se skupno z drugimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi in posebnimi raziskovalnimi skupnostmi obvezno združujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije, da bi v njej uresničevali skupne interese in potrebe po raziskovalci dejavnosti in tako soodločali o vprašanjih, za katera je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna skupščina republiške raziskovalne skupnosti.
VI. ENOTE IN TEMELJNE SKUPNOSTI V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
9.	člen
Uporabniki združujejo pri skupnosti za uresničevanje dogovoijenega občinskega raziskovalnega programa sredstev in dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Osnove in merila združevanja sredstev določa samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za srednjeročno obdobje.
Za zadovoljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, ki se opravlja z neposredno menjavo dela zagotavljajo uporabniki sredstva iz virov, kijih določa zakon.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci bodo v skupnosti uresničevali smotre in cilje tako, da:
— ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude na svojem področ-
ju.
— informirajo delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalni dejav-' ' razvoj občine, in pospešujejo uporabo raziskovalnih
nosti, pomembni za dosežkov v prakso.
—	organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje na področju raziskovalne dejavnosti,
—	dajejo pobude za vprašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja občine,
—	oblikujejo raziskovalni program na svojem področju, organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa,
—	se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in merilih za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela, ki se uresničuje v skupnosti,
—	skrbijo za popularizacijo raziskovalne dejavnosti med delavsko in šolsko mladino,
—	spodbujajo, organizirajo raziskovalne dejavnosti med delavsko in šolsko mladino,
—	spodbujajo, organizirajo in stimulirajo inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih,
—	opravljajo druge naloge, v skladu s tem' samoupravnim sporazumom, statutom skupnosti ali sklepi njene skupščine.
V.	SODELOVANJE MED SKUPNOSTJO IN POSEBNIMI RAZISKOVALNIMI SKUPNOSTMI TER REPUBLIŠKO RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO
11.	člen
Skupnost in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih in izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahkd ustanavljajo skupne organe!
Statut natančneje opredeljuje pogoje in načine ustanavljanja skupnih organov iz prvega odstavka tega člena skladno s sklenjenimi dogovori.
12.	člen
Med skupne naloge skupnosti in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije, sodijo zlasti:
—	zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav,
—	zagotavljanje vključevanja v mednarodno-znanstveno dogajanje,
—	pospeševanje priprave in prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso,
—	usmerjanje razvoja in izobraževanja kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti,.
—	pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih razprav,
—	pospeševanje infonhacijsko-dokumentacijske dejavndsti,
—	pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture.
Za uresničevanje teh skupnih nalog skupnost združuje pri raziskovalni skupnosti Slovenije dogovorjena sredstva.
13.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skup-
15.	člen
V okviru skupnosti lahko uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom ustanavljajo:
—	enote raziskovalne skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb pri oblikovanju in izvajanju raziskovalnega projekta ali usmerjenega raziskovalnega programa,
—	temeljne skupnosti raziskovalne skupnosti za uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na določenem območju ali področju.
Pogoje za ustanovitev in druge zadeve v zvezi ustanavljanja in delovanja enot in temeljnih skupnosti ureja statut skupnosti.
VII.	STATUTARNE DOLOČBE
16.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom Občinska raziskovalna skupnost Ormož in je nosilec pravic in obveznosti v skladu z določili tega samoti-pravnega sporazuma in statuta skupnosti. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno.
17.	člen
Skupnost ima svoj sedež v Ormožu, Skolibrova 17.
18.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik ali drug pooblaščen delegat ali delavec.
Za skupnost podpisuje neomejeno predsednik oz. namestnik predsednika skupščine. Drugi delegati oz. delavci podpisujejo za skupnost v mejah pooblastil, kijih določa statut skupnosti.
19.	člen
Predmet poslovanja in delovanja skupnosti je:
—	oblikovanje in načrtovanje raziskovalne politike v občini,
—	izvajanje in financiranje dogovoijenega občinskega raziskovalnega programa in raziskovalnega dela v občini,
—	koordiniranje izvajanja raziskovalnega dela v občini, ki ga uresničujejo uporabniki neposredno ali posredno 'preko skupnosti posebnih raziskovalnih skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije
—	sodelovanje in načrtovanje skupnih raziskovalnih nalog v občinski raziskovalni skupnosti,
—	pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini,
—	druge'aktivnosti, določene V statutu skupnosti.
20.	člen
Skupnost se registrira v sodnem registru, ki ga vodi Temeljno sodišče v Mariboru.
21.	člen
Zakonitost poslovanja in delji skupnpsti nadzira pristojni upravni organ skupščine občine Ormož.
22.	člen
Podrobnejša določila o statustnih zadevah, organizaciji dela in poslovanja ter o drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut skupnosti.
VIII.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
23.	člen
Skupnost upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati ustanoviteljev kot uporabniki raziskovalnih'storitev in raziskovalnega dela.
24.	člen
Delegate v skupščino skupnosti delegirajo delegacije ali konference delegatov temeljnih organizacij, delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti, drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi, delavcev, ki delajo s sredstvi v osebni lastnini in kmetje kooperanti.
Podrobnejša določila o delegiranju in številu delegatov v skupščino skupnosti določa statut skupnosti.
Delegat, ki v skupščini in njenih organih ne opravlja zaupanih delo-^ih nalog ali jih opravlja slabo in neučinkovito, je lahko predčasno 'azrešen dolžnosti delegata v primerih, na način in po postopku, ki ga ioloča statut temeljne organizacije združenega dela oz. samoupravne kupnosti.
25.	člen
Delegati so za svoje delo in delo skupščine skupnosti in njenih orga-'ov odgovorni delegaciji, konferenci delegatov in delovnim ljudem, ki so ih izvolili.
[X. SKUPŠČINA SKUPNOSTI IN NJENE PRISTOJNOSTI
26.	člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi kla med uporabniki in izvajalci na področju načrtovanja in uresničevanja 'aziskovalnega dela in raziskovalne dejavnosti.
27.	člen
'kupščina skupnosti:
1.	Predlaga in ugotavlja, da so člani skupnosti:
—	sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti
—	sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti občine za srednjeročno obdobje
—	izvolili delegate v skupščino skupnosti
2.	voli in razrešuje:
—	predsednika skupščine in namestnika predsednika,
—	stalne in občasne odbore in druga delovna telesa,
—	delegate za konferenco delegatov za skupščino Raziskovalne «upnosti Slovenije
3.	imenuje in razrešuje:
—	samostojno ali z drugimi skupščinami samoupravnih interesnih 'kupnosti v občini, vodjo delovne skupnosti
—	delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika ’redstavlja in zastopa skupnost
—	odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti
—	delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skupno-;h in drugih delavcev s posebnimi pravicami in obveznostmi.
4.	sprejema:
—	statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti
—	zaključni račun
—	samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju ‘ogovorjenih programov raziskovalne dejavnosti in drugih dogovorjenih lalog
—	letni, srednjeročni in dolgoročni plan skupnosti
—	finančni načrt za uresničevanje letnega plana raziskovalne dejav-losti
—	ukrepe za uresničevanje programa raziskovalnega dela in finanč-lega načrta skupnosti
—	ukrepe za pospeševanje in stimuliranje inovacijske in raziskovalne '«javnosti
—	programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja ka-‘fov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti
—	ceno oz. povračilo za opravljanje raziskovalnega dela
—	poroča o delu odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje 'kupščina in o delu delegacije v skupščini republiške raziskovalne skupno-iti
—	o podeljevanju inovacijskih nagrad za uspele,in uresničene inova-:*jske dosežke v občini
—	elemente za določanje cene raziskovalnega dela in druge pogoje ‘n svobodni menjavi dela.
5.	oblikuje:
—	skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini ‘«lovno skupnost za opravljanje strokovnih in računovodskih ter admini-'hativnih del in nalog
6.	obravnava:
—	poročila odboja samoupravne delavske kontrole
—	poročila upraVhega organa pri skupščini občin«, ki skrbi za zakoniki poslovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov
—	poročila drugih družbenih organov, ki se nanašajo na raziskovalno “«javnost
cilju, da postaneta raziskovalna dejavnost in znanost sestavina združenega dela in bistveni pospeševalec gospodarskega in družbenega razvoja in dejavnik kakovostnega spreminjanja gospodarstva v občini.
29.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, defovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupščinasprejemaodločitveododalnem zbiranju sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti v občini iz dogo-voijenega ali dodatnega občinskega raziskovalnega programa.
X PREDSEDNIK IN NAMESTNIK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE SKUPNOSTI
30.	člen
Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli in razrešuje skupščina skupnosti in vrsto delegatov skupščine.
Predsednik skupščine in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna skupščini.
Mandatna doba predsednika in njegovega namestnika je določena v statutu skupnosti.
31.	člen
Predsednik skupščine ali njegov namestnik ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost
—	podpisuje sklepe, odločitve, in druge listine skupščine
—	sklicuje seje skupščine in.jim predseduje
—skrbi, da je delo in poslovanje skupščine, njenih organov in strokovne službe v skladu s tem sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti ter zakoni
—	predlaga dnevne rede, materiale in informacije za zasedanje skupščine,
—	posreduje informacije o delovanju skupščine in njenih organov
—	koordinira delo med odbori in komisijami, kijih imenuje skupščina
—	opravlja druga dela, kijih določa statut, drugi samoupravni splošni akti ali zavezuje sklep skupščine
IX.	ORGANI SKUPŠČINE
32.	člen
Za izvrševanje posameznih zadev ima skupščina odbore, komisije in druga telesa.
Skupščina skupnosti voli in razrešuje odbore, komisije in druga telesa.
Delo odborov, komisij in drugih teles je javno in organizirano tako, da omogoča najširšo strokovno in družbeno presojo.
Člani odborov, komisij in drugih delovnih teles so za svoje delo neposredno odgovorni skupščini.
34.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti ima predsedstvo.
Predsedstvo sestavljajo predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsedniki stalnih odborov, komisij in drugih teles.
Pristojnosti in podroben sestav predsedstva so opredeljene v statutu.
35.	člen
Za izvrševanje nalog in urejanje skupnih zadev ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve
—	svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela
—	komisijo za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti
—	odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito
Skupne organe voli skupščina skupnosti.
Sestav in pristojnosti skupnih organov so podrobno opredeljene v statutu.
36.	člen
Skupščina skupnosti lahko imenuje tudi druge stalne ali začasne odbore, komisije in delovna telesa.
Mandatna doba članov skupin in drugih organov je opredeljena v statutu skupnosti.
XII.	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
\
7.	zagotavljajo:
—	obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti, družbenopolitič-“h organizacij in javnosti
—	družbeno politično izobraževanje delegatov
Skupščina skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna Po zakonu, po tem sporazumu, statutu skupnosti in drugih samoupravnih sPlošnih aktih.
Skupščina skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine razpra-vlja in odloča o sprejemu odlokov in drugih splošnih aktov ter o splošni Politiki načrtovanja in uresničevanja raziskovalne dejavnosti v občini v
37.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic udeležencev skup-. nosti ima skupnost odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima sedem članov. Predsednika odbora si voli odbor iz vrst članov odbora.
Mandatna doba članov odbora traja štiri leta.
38.	člen
Člane odbora samoupravne delavske kontrole voli in odpoklicuje skupščina skupnosti z javnimi volitvami. Kandidate za člane odbora samoupravne delavske kontrole evidentira občinska konferenca SZDL.
39.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
— skrbi za uresničevanje pravic udeležencev s tem, da nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetega plana, delovnega programa in nalog ter nad delovanjem samoupravnih organov skupnosti in njene strokovne službe
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov, izvajanje sklepov samoupravnih organov skupnosti in strokovne službe, '
—	opravlja druge naloge, za katere je odbor pristojen po zakonu, statutu ali po drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
. Statut skupnosti v skladu z zakonom ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti oobora samoupravne delavske kontrole in njihovih članov, sestav, volitve in odpoklic.
XIH - USTANOVITEV SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA ZA PODROČJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
40.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov in samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerjih, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti pri Raziskovalni skupnosti Slovenije.
41.	člen
Skupnost skupaj z ostalimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi Slovenije, posebnimi raziskovanimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije ustanovi skupno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
Posebno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
Ostala določila o delovanju posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti vsebuje Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
XIV.	STROKOVNA SLUŽBA ZA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in pomožnih nalog oblikuje skupnost skupaj z drugimi .samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost.
Delovna skupnost se oblikuje s samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum o oblikovnju delovne skupnosti ureja položaj, pravice in dolžnosti odgovorne osebe, ki dela v delovni skupnosti za potrebe občinske raziskovalne skupnosti.
XV.	PLANIRANJE V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
43.	člen
Planiranje v skupnosti se opravlja na podlagi usklajenih elementov in se določa s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti s planom skupnosti.
44.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti zlasti vsebuje:
—	raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovanih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih ter raziskovalnih in drugih storitvah.
—	program drugih nalog skupnosti
—	program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti,
—	obseg potrebnih sredstev za uresničevanje dogovoijenega raziskovalnega programa in drugih nalog skuprtosti,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev za posamezno leto planskega obdobja,
—	instrumente za združevanje sredstev,
—	posebne pogoje pri opravljanju raziskovalne dejavnosti,
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu, razvoju in zadovoljevanju dogovotjenih potreb.
Statut skupnosti določa postopke sprejemanja in uresničevanja ostalih planskih dokumentov in tega sporazuma.
XVI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI
45.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut skupnosti
predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja! raziskovalne skupnosti v občini
—	plan skupnosti
—	letni finančni načrt skupnosti
—	pravilnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole
—	poslovnik o delu skupščine in njenih skupnih organov
—	druge samoupravne akte, sporazume in pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti
XVII.	KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
46.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina; ustanoviteljic, občinska skupščina pa poda svoje soglasje.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti ugotovi s sklepom, da so! člani skupnosti sprejeli ta samoupravni sporazum.
.	47. člen
Ustanovitelji skupnosti lahko predlagajo dopolnitev ali sprememboj tega sporazuma po enakem postopku, kot je bil sprejet.
48. člen
S sprejemom tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, ki gaj«
sprejela skupščina skupnosti na seji dne 19. 2. 1975.
■
Številka: 55-3/82 Datum: 22/1 —1982
Ustanovitelji
Po 3. odstavku 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) in 2. členu odloka o določitvi! občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9—97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov! organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
L
Komisija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ormož št. 55—3/82 z dne 22. L 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025—13/83
Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER l.r.
62.
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Ormož je na podlagi 27. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Ormož na seji dne 18. 2. 1982 sprejela
SKLEP
L Delegati skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ormož ugo; tavljajo, da je ustrezna večina delovnih organizacij sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ormož.
2.	Skupščina ugotavlja, daje sporazum sklenjen.
Številka: 06/82
Datum: 18. 2. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE ŠTRMAN Rudi l.r.
63.
Na podlagi 75. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 35/79) in 27. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi raziskovalne skupnosti Ormož je skupščina občinske raziskovalne skupnosti Ormož na seji dne 22. 1. 1982 sprejela
STATUT
OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI ORMOŽ
I.	SPLOŠNE določbe
,	l.člen
Občinska raziskovalna skupnost Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili delavci po svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih drugi samou-, pravno organizirani delovni ljudje ter občani po krajevnih skupnostih zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja uresničevanja politike na področju raziskovalne dejavnosti.
2.	člen
Skupnost deluje v skladu z zakoni, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in s svojimi samoupravnimi akti. Delo skupnosti je javno.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba:
Ime skupnosti je: Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Vrazova 5. . Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Občinska raziskovalna skupnost Ormož.
4.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Za zastopanje v pravnem prometu lahko skupščina skupnosti pooblasti delavca strokovne službe skupnosti.
5.	člen
Skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe skupnosti.
Pri poslovanju z banko in s službo družbenega knjigovodstva podpisujejo skupnost predsednik skupščine skupnosti ali njegov namestnik oziroma pooblaščeni delavec strokovne službe skupnosti.
6.	člen
Podpisnik skupščine lahko prenese na svojega namestnika pooblastila za zastopanje v določenih zadevah kot tudi na vodjo ali določenega delavca v delovni skupnosti, ki za skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in druga dela.
II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
7.	člen
Skupščina skupnosti je enodomna in ima 30 delegatskih mest.
Skupščino sestavljajo delegati delavcev in drugih delovnih ljudi občanov, ki so uporabniki raziskovalnega dela.
9.	člen
Delegate delegirajo v skupščino:
Delovni ljudje s posameznih področij in dejavnosti imajo v skupščini raziskovalne skupnosti naslednje število delegatskih mest:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki so v občini Ormož, njen sedež pa je na območju druge občine Delegatska mesta:
—	z gospodarskega področja	16
—	s kulturno prosvetnega	3+1	zveza
—	s socialno zdravstvenega	2
—	upravni organi + SIS	1
—	krajevne skupnosti	8
10.	člen
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine. V skupščino je lahko delegiran vsakdo, kije v skladu z zakonom izvoljen v posebno, skupno ali splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
Kjer funkcijo delegacije v skladu z zakonom opravljajo vsi delavci je v skupščino lahko delegiran vsakdo, ki po zakonu sme biti izvoljen v delegacijo.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena ne more biti delegiran v skupščino delegat, ki je izvoljen za samoupravno delavsko kontrolo ali v
skupne organe in telesa skupščine skupnosti, dokler mu traja mandat v tem organu.
2.	Stalne funkcije v skupščini
11.	člen
V	skupščini so stalne funkcije predsednik in namestnik predsednika skupščine ter predsedniki in člani skupnih organov skupščine.
Za stalno funkcijo v skupščini je lahko izvoljen kdor je v skladu z določbami tega statuta lahko delegiran v skupščino.
Delegata za predsednika in namestnika predsednika skupščine sta voljena za dobo dveh let, na druge stalne funkcije v skupščini pa dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina lahko razreši tudi prej če:
—	prej preneha mandat delegacije oz. organa, ki ga je delegiral v skupščino,
—	preneha biti član delegacije oz. organa, ki opravlja funkcijo delegacije.
—	na podlagi zakona ali tega statuta ne morejo biti več delegirani v skupščino,
—	na osebno prošnjo delegatov.
V	primeru, da je delegatu s stalno funkcijo prenehala funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandata.
Delegat je lahko izvoljen na isto stalno funkcijo največ dvakrat zapored. V čas opravljanja funkcije se ne šteje čas, ki je bil krajši od polovice dobe iz tretjega odstavka tega člena.
12.	člen
Nosilci kandidacijskih postopkov za izbor delegatov na stalne funkcije v skupščini so delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
13.	člen
Predsednik in namestnik predsednika skupščine ter predsedniki skupnih organov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Predsedstvo obravnava vprašanja v zvezi s programiranjem, pripravo in sklicevanjem sej skupščine ter usklajuje delo njenih organov.
Sestanke predsedstva sklicuje in vodi predsednik v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine v skladu s poslovnikom skupščine.
Na sestanke predsedstva so lahko vabljeni predsednik odbora samoupravne delavske kontrole po potrebi pa tudi predsediki drugih organov skupščine in drugi, ki s svojim sodelovanjem na seji lahko prispevajo k uspešnejšemu delu predsedstva.
3.	Sklicevanje sej skupščine skupnosti
14.	člen
Seje skupščine skupnosti sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa je njegov namestnik.
15.	člen
Delo skupščine skupnosti, načine in postopke sprejemanja odločitev ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik skupščine.
4.	Odločanje v skupščini
16.	člen
Skupščina skupnosti odloča v mejah pooblastil, kijih ima po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, po drugem samoupravnem aktu sprejetem v skupnosti ali po zakonu.
17.	člen
Skupščina odloča na svojih sejah. Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh delegatov.
Odločitve in sklepi skupščine so sprejeti, če jih sprejme večina prisotnih delegatov. Skupščina skupnosti sprejema odločitve na seji.
18.	člen	x
Skupščina lahko sklene, da o posamezni zadevi o kateri je poblaščena odločati, odločajo uporabniki z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
5.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti
19.	člen
Delegati v skupščini odločajo v skladu s stališči delegacij oz. konferenc delegacij, ki so jih delegirale, 'kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
20.	člen
Delegati v skupščini:
—	odločajo o zadevah v pristojnosti skupščine,
—	predlagajo skupščini stališča in sklepe.
-	— predlagajo v obravnavo skupščini vprašanja o delu skupščine in
drugih organov skupnosti, o izvajanju zakonov in drugih aktov v zvezi s ■ sprejetim programom,
—	so voljeni v organe skupnosti,
—	zastopajo dogovorjena stališča in mnenja v delegacijah oz. konferencah delegacij,
—	poročajo delegacijam oz. konferencam delegacij o sprejetih skle-. ni h in stališčih v skupščini ter o svojem delu.
—- sodelujejo v delu skupščine in njenih organov.
6.	Skupni organi in druga delovna telesa skupščine
21.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izpolnjevanje nalog ter odločitev skupščina imenuje izmed članov delegacij skupnosti:
—	odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve,
—	svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela,
—	komisijo za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti
—	odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
22.	člen
Za opravljanje nalog in izpolnjevanje odločitev skupščine skupnosti lahko skupščina imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine.
Sestavo, naloge in trajanje mandata članov delovnih teles iz prejšnje-' ga odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju posameznega delovnega telesa.
23.	člen
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve:
—	pripravlja samoupravne splošne akte skupnosti,
—	rešuje kadrovska vprašanja skupnosti,
'	— skrbi za urejanje medsebojnih odnosov in obveznosti med skup-
nostjo in strokovno službo' ki opravlja za skupnost strokovna, upravno-pravna, finančna, administrativno-tehnična in druga opravila
—	opravlja druge haloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti.
I
1 - '	24. člen
Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela:
'	— pripravlja delovne programe za plan in temelje planov skupnosti,
-—pripravlja osnove in mejila za združevanje sredstev,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela
—	pripravlja strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana,
29.	člen
Skupni organi organizirajo svoje delo tako, da posamezni njegovi člani posebej spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja skupnih organov, vendar pri odločanju v vseh vprašanjih enakopravno sodelujejo vsi.
Predsednik in vsak član skupnega organa je osebno odgovoren za svoje delo v skupnem organu v skladu s svojimi praviedmi in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupnega organa.
Predsednik in člani posameznega skupnega organa so skupščini skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog skupnega organa kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini.
Predsednik in član skupnega organa je imenovan za čas, kolikor traja mandat delegatov po^zakonu, vendar so lahko razrešeni tudi prej. Če skupščina skupnosti odpokliče posamezne ali vse člane posameznega skupnega organa ali jih razreši na njihovo prošnjo, so dolžni opravljati funkcijo, dokler skupščina na njihovo mesto ne izvoli drugih delegatov.
30.	čle;i
Seje skupnega organa skupščine sklicuje in vodi njegov namestnik. Predsednik skupnega organa je dolžan sklicati sejo na zahtevo vsaj treh njegovih članov kot tudi na zahtevo skupščine ali odbora za samoupravno delavsko kontrolo skupnosti.
31.	člen
Na sejo posameznega skupnega organa so lahko poleg članov predsedstva skupščine še predstavniki drugih organov skupščine, družbenih organov, organizacij in skupnosti, kadar je njihovo sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj na seji lahko koristno.
32.	člen	,
Skupni organi skupščine skupnosti sprejemajo odločitve z usklajevanjem stališč med člani.
Če člani skupnih organov ne morejo uskladiti stališč s sprejemom odločitve pa ni mogoče odlašati, je sprejeta odločitev za katero se izreče dve tretjini članov skupnega organa.
33.	člen
Skupni organi skupščine skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj s svojega delovnega področja oblikujejo stalne ali občasne strokovne komisije oziroma delovne'skupine, kijih vodijo posamezni člani skupnega orgaha. Komisijam in delovnim skupinam lahko skupni organi naložijo naj proučijo in predlagajo možne rešitve posameznih vprašanj ne morejo pa jih pooblastiti, da odločajo.
25.	člen
Komisija za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti:
—	pripravlja programe in izvaja naloge na področju pospeševanja ' inovacijske in raziskovalne dejavnosti,
—	organizira dan inovatorjev občine Ormož,
—	pripravlja predloge za nagrade in priznanja skupnosti
v .	— pripravlja in skrbi za izvajanje raziskovalnih nalog v skladu s
programom skupnosti
—	opravlja druge naloge.
26.	člen
Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito:
—	pripravlja samoupravne akte, ki jih za področje ljudske obrambe in dražbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti,
—- sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v Važmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
' — usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah s pristojnim upravnim organom,
—	opravlja druge naloge, določene v zakonu in splošnih samouprav- 1 nih aktih skupnosti.
27.	člen
Skupnost ustanovi z drugimi skupnostmi komisijo za delegatski sistem.
Skupna komisija
—	proučuje postopke odločanja v skupščinah in skupnih organih
—	skrbi za stalne stike z delegacijami, ter spremlja in proučuje njihovo delovanje ter predlaga ustrezne ukrepe
—	proučuje in skrbi za skupno in poenoteno obveščanje o delu skupnosti in njenih organov ter za ustrezna delegatska gradiva
—	opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem delegatskega sistema.
28.	člen
Vsak skupni organ ima sedem članov.
Predsednika in člane skupnih organov imenuje skupščina.
Po položaju sta člana odbora za ljudsko obrambo in družbeno samo zaščito predsednik skupščine skupnosti in vodja skupne strokovne službe.
7.	Delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije
34.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije izvoli skupščina skupnosti sedem člansko skupino delegatov izmed članov delegacij skupnosti.
Člani skupine delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije izvolijo izmed sebe vodjo skupine.
Skupina delegatov iz prvega odstavka tega člena predstavlja skupaj z delegacijami raziskovalnih skupnosti' občin Lenart, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica konferenco delegacij za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije.
35.	člen
Skupina delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije:
—	obravnava gradivo za sejo skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije ter oblikuje stališča in predloge,
—	sodeluje v konferenci delegacij za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije.
—	poroča o svojem delu in delu konference delegacij skupščini skupnosti.
. ,	36. člen
Delo skupine delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije ureja poslovnik skupščine skupnosti.
' - r
III.	ENOTE IN TEMELJNE SKUPNOSTI
i'
37.	člen
Delavci ene ali več temeljnih organizacij izvajalcev in listi uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovoljujejo lahko ustanovijo enoto skupnosti:
—	za neposredno dogovarjanje in usklajevanje svojih potreb in možnosti pri uresničevanju projektov in usmerjenih raziskovalnih programov povezanih in med seboj usklajenih raziskovalnih nalog,
—	za sporazumevanje o zagotavljanju sredstev in o merilih za vrednotenje posameznih raziskovalnih nalog in storitev v okviru raziskovalnega projekta oziroma usmerjenega raziskovalnega programa.
38.	člen
Uporabniki se lahko organizirajo v temeljne skupnosti v katerih neposredno uresničujejo medsebojne pravice in obveznosti, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na določenem območju ali na določenem področju.
39.	člen
Pobudo za ustanovitev enote oziroma temeljne skupnosti lahko da vsak ali več članov skupnosti in organi skupnosti.
Predlagatelj mora v svoji pobudi podati:
—	pogoje za oblikovanje enote oziroma temeljne skupnosti
—	predlog za imenovanje iniciativnega odbora, ki pripravi osnutek ustanoviteljskega akta in statuta enote oziroma temeljne skupnosti.
40.	člen
Upravičenost pobude in pogojev za ustanovitev enote oziroma temeljne skupnosti oceni skupščina skupnosti in na osnovi stališč skupščine dela iniciativni odbor iz 2. odstavka 39. člena tega statuta.
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR
4L člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev drugih delovnih ljudi in občanov združenih v skupnosti, nad uresničevanjem odločitev, nad porabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti opravlja odbor sanfoupravne delavske kontrole.
42.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	uresničevanje sprejete politike skupnosti,
—	uresničevanje samoupravnih splošnih aktov
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izpolnjevanje sklepov organov skupnosti.
43.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in pred loge'pristojnim organom skupnosti za sprejem ustreznih ukrepov.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, o tej zahtevi mora odbor seznaniti skupščino skupnosti.
44.	člen
Organi skupnosti in delavci strokovne službe skupnosji morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
45.	člen
Odbor šteje 5 članov.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole voli skupščina na podlagi kandidatne liste, ki se sestavi po izvedenem kandidacijskem postopku.
46.	člen
Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika odbora.
47.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati skupščini skupnosti o svojem delu.
V.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
48.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitične skupnosti organizira in izvaja delo v vojnih ter drugih izrednih razmerah ter zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave skupnosti je odgovorna skupščina skupnosti.
Skupnost določa načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu svojimi razvojnimi načrti oziroma programi dela ter skladno s svojimi nalogami za delovanje v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni.
49.	člen
Če bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah ih ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter za odpravo posledic takega stanja. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način delovanja v takih razmerah že določil državni organ.
Po prenehanju nevarnosti ali napada je potrebno takoj sklicati skupščino skupnosti in ji poročati o delu med neposredno vojno nevarnostjo ali med nenadnim napadom.
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in s krajevnimi skupnostmi.
VI.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
50.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja so delavci, delovni ljudje in občani združeni v skupnosti.
Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo v skupnosti delavci, delovni ljudje in občani tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, da sprejemajo plane skupnosti, ter da sprejemajo ustrezne ukrepe za njihovo uresničevanje.
51.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj. Dolgoročni plan sprejema skupnost za obdobje desetih ali več let, srednjeročni za obdobje pet let.
Z letnim planom skupnost določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
52.	člen
Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
S sklepom določi skupščina skupnosti roke, do katerih morajo biti pripravljeni planski akti.
53.	člen
Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pripravi delovni program za pripravo plana, določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil.
54.	člen
Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom.
55.	člen
Elemente za sporazum iz prejšnjega člena tega statuta sprejmejo delavci, delovni ljudje in občani ter jih prek svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
56.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani združeni v skupnosti kot uporabniki sprejemajo zlasti elemente s katerimi določajo:
—	obseg potreb oz. programov in njihovo kvaliteto,
—	pogoje za zagotovitev potreb iz prejšnje alineje tega člena,
—	sredstva, ki jih bodo združevali za uresničitev svojih potreb v skupnosti.
57.	člen
Delegati v skupščini skupnosti po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev, če samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti ne določa drugačne večine.
VIL STROKOVNA SLUŽBA
»	58. člen
Skupnost oblikuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Ormož skupno strokovno službo, ki opravlja strokovne, administrativne in druge naloge za njeno nemoteno delovanje.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje njenih nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost strokovne službe, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, kijih opravlja skupna strokovna služba.
59.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci, delovne skupnosti skupne strokovne službe s skupnostjo in drugimi ustanoviteljicami.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek svoje delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvarja s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samou-

pravni sporazum o svobodni menjavi dela med strokovno službo in skupnostjo na podlagi opravljenih storitev po sprejetem programu.
60.	člen
Delo delavcev skupne strokovne službe vodi in usklajuje vodja skupne strokovne službe.
61.	člen
Skupščina skupnosti pooblasti izmed delavcev strokovne službe delavca, ki je odgovoren za organizacijo dela skupščine in skupnih organov ter skrbi za tekoče poslovanje skupnosti.
Skupščina skupnosti lahko pooblaščenega delavca pooblasti za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
VIII.	SREDSTVA SKUPNOSTI
62.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, ki jih v skupnosti združujejo uporabniki za uresničevanje svobodne menjave dela ali v druge s samoupravnim sporazumom določene namene odloča skupščina skupnosti s finančnim načrtom.
63.	člen
Izplačila finančnih sredstev v skupnosti temeljijo na letnem planu skupnosti.
Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe so dovoljene šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen.
Če je v letnem planu skupnosti namen določenih sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina skupnosti, če ni za to pooblastila določenega skupnega organa.
64.	člen
Finančno poslovanje skupnosti vodi skupna strokovna služba, ki izvršuje posamezna izplačila iz sredstev skupnosti po nalogu predsednika skupščine oz. predsednika skupnega organa skupščine ter po nalogu vodje ali delavca delovne skupnosti v mejah pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik skupščine oz. predsednik skupnega organa.
Kdor izda nalog za izplačilo je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim oz. posameznim aktom, kije predlagal to izplačilo kot tudi za njegovo skladnost z zakonom oz. predpisom na podlagi zakona.
XI. JAVNOST DELA
65.	člen
Skupnost zagotavlja redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje javnosti o delovanju skupnosti, vprašanjih, problematiki, stanju in razvoju raziskovalne dejavnosti, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanja, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev s katerimi skupnost razpolaga in o drugih zadevah pomembnih za obveščanje javnosti.
66.	člen
Predstavniki družbeno-političnih skupnosti in organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organih ter sodelovati v razpravi in izražati svoja mnenja.
Na seje skupščine in njenih organov so redno vabljeni tudi predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja.
67.	člen
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
68.	člen
Skupščina in drugi organi skupnosti lahko iz posebno utemeljenih razlogov sklenejo, da.se ob obravnavanju določenih zadev javnost izldjuči.
69.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ter drugi pomembni akti in sklepi skupnosti se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
X.	POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA
70.	člen
Osnutek statuta pripravi odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve, skupščina skupnosti pa ga da v 30/ dnevno javno razpravo. Na podlag! razprave pripravljeni predlog statuta sprejme skupščina skupnosti.
71.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsak član skupnosti, vsak delegat v skupščini skupnosti, ter organi skupnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Raziskovalne skupnosti Ormož sprejet na skupščini Raziskovalne skupnosti občine | Ormož.
73.	člen
Ta statut začne veljati, ko da soglasje skupščina občine Ormož, uporabljati pa se začne z novim mandatom skupščine.
Številka: 55—3/82 Datum: 22. L 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE ORS:
Ivan VIHER l.r.
64.
Po 3. odstavku 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) in 2. členu odloka o določitvi občin- j skega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega delaler drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
I
sklep
1.
Komisija daje soglasje k statutu Občinske raziskovalne skupnosti Ormož št. 02-3/82 z dne 22. 1. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83
Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER 1. r.
Na podlagi 1. odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva Ur. 1. SRS, št. 8/80 so občinske skupnosti | socialnega skrbstva Ormož, skupnost otroškega varstva Ormož, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v Občini Ormož, Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož in Samoupravna 1 stanovanjska skupnost Ormož sprejela:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
ORMOŽ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V	občinsko skupnost socialnega varstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani po občinski skupnosti socialnega skrbstva Ormož, Skupnosti otroškega varstva, Ormož, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota Ormož, Občinski skupnosti za zaposlovanje Ormož in Samoupravni stanovanjski skupnosti Ormož (v nadaljevanju: ustanoviteljice).
2.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori skupščine občine Ormož.
3.	Člen
V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varstvo ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialno-varstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v | nadaljnjem besedilu: druge s skupnosti).
!

4.	člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
5.	člen
Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena.
Skupnost socialnega Varstva je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornosti, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugimi splošnimi akti.
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega varstva Ormož.
Sedež skupnosti je v Ormožu, Vrazova 5.
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
II. Naloge skupnosti socialnega varstva
6.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanja novih oblik socialnega varstva za območje občine Ormož.
V	skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
—	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne
—	programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskil^delavnic
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb
—	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč
—	minimalni življenski standardi pri zaposlovanju delavcev,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovimi družinskimi člani
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposélnosti,
—	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev
—	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje
—	socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice	. .
—	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanjem posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
— katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana.
11.	člen
V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum s katerim uskladijo zlasti:
—	socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov,
—	obseg socialno-varstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice,
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
12.	člen
Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo:
—	obseg socialno-varstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja
—	merila za ugotavljanje upravičenosti do socialno-varstvenih pravic,
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev.
13: člen
Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov natančneje ureja statut skupnosti socialnega varstva.
IV.	Upravljanje skupnosti socialnega varstva a. SKUPŠČINA
14.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
15.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 25 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 5 delegatov in sicer:
— občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož — 3 delegate iz zbora uporabnikov in 2 delegata iz zbora izvajalcev,
— Skupnost otroškega varstva Ormož 3 delegate iz zbora uporabnikov in 2 delegata iz zbora izvajalcev,
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji enota v Ormožu 5 delegatov,
— Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož 5 delegatov,
— Samoupravna stanovanjska skupnost Ormož 3 delegate iz zbora uporabnikov in 2 delegata iz zbora izvajalcev. '
Način delegiranja delegatov v skupščino in njene organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, posebej opredeljujejo ustanoviteljice v svojih splošnih aktih.	,	(
7.	člen
Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno' ogroženost kmetov borcev.
8.	člen
Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva Slovenije.
111.	Planiranje v skupnosti socialnega varstva
9.	člen
V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialno-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih podlagah za oblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo:
— katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike •in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov, posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
16.	člen
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti sodeluje pti delu skupščine tudi delegat te skupnosti. Delegat iz 1. odstavka tega člena ima enake pravice kot delegat ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev.
17.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine
—	opredeljuje skupne prednostne naloge sopialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost
— voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega
varstva,
*	— opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s
tem porazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti.
27. člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialno-varstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva.
18.	člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Ormož odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Ormož. Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine Ormož se za njeno delo smiselno uporablja določbe statuta skupščine Ormož.
19.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli za dobo dveh let. Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva in opravlja druge naloge, ki so določene v statutu skupnosti socialnega varstva.
20.	člen
Skupščina zaseda in odloča na sejah:
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
21.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potrebno tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov, izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar pa se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnova in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
28.	člen
Komisija za splošne administrativne zadeve obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve.
29.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog in sklepov.
30.	člen
Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva.
V.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organizacija in delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah
31.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno1 samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice in za delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah.
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
32.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva.
33.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagoditi skupnosti socialnega varstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
22.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oz. samoupravnega akta ali če ni prišlo do izvolitve oz. imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti.
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila mnenja o zadevi, ki jo je skupščini skupnosti predložila druga skupnost sodeluje v usklajevalnem postemku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost.
Če v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bila s tem resno ogrožena uresničitev posamèznih socialno-varstvenih delov programov, lahko skupščina občine Ormož na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
b) SKUPNI ORGANI
23.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter izvrševanje sprejetih ukrepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic: za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov te skupnosti.
Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo dveh let.
34.	člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
VI.	Sredstva skupnosti socialnega varstva
35.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in njenih organov in za opravljanje strkovnih opravil.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
IX.	Razmerja skupnosti socialnega varstva do ustanoviteljic do Skupnosti socialnega varstva Slovenije, do drugih skupnosti ter do družbenih dejavnikov
24.	člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva
—	komisija za splošne administrativne zadeve.
25.	člen
J Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev.
26.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje, programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predloge za izdajo soglasij za njihovo ustanovitev, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi in obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov.
42.	člen
Skupnost socialnega varstva je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščinam ustanoviteljicam o svojem delu, o izvajanju politike socialnega varstva in o uporabi sredstev.
43.	člen
Skupnost socialnega varstva sodeluje pri izvajanju nalog s skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi skupnostmi ter družbeno političnimi skupnostmi in organizacijami ter društvi.
X.	Prehodne in končne določbe
44.	člen
Ko bo ustanovljena skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije — enota Ormož, lahko pristopi k temu sporazumu in dobi vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo ustanoviteljice.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se ustrezno spremeni sestava skupščine in njenih organov. Spremembo ugotovi skupščina s sklepom.
45.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse ustanoviteljice, veljati pa začne, ko da k njemu soglasje Skupščine občine Ormož.
Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
46.	člen
'Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Številka: 55-23/81
Datum: 12. 5. 1982
Ustanoviteljice
Po 3. odstavku 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1.
Komisija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož št. 55-23/81 z dne 12. 5. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025-13/83
Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER 1. r.
67.
Skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož je na podlagi 31. člena statuta Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož na seji dne 24. 6. 1981 sprejela
SKLEP
1.	Delegati skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož ugotavljajo, da so podpisnice Samoupravnega sporazuma sprejele Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož.
2.	Skupščina ugotavlja, da je sporazum sklenjen.
Številka: 06/82 Datum: 24. 6. 1981
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRANJC Milena 1. r.
68.
Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož in v zvezi z 10. členom Zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS, št. 8/80) je skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož na svoji seji dne 1. 6. 1982 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA ORMOŽ
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega varstva Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) ie samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Skupnost otroškega varstva Ormož, Skupnost pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v Ormožu, Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož in Samoupravna stanovanjska skupnost (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice).
2.	člen
Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z namenom, da delavci, drugi delovni ljudje in občani občine Ormož oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ormož.
3.	člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezujejo v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
4.	člen
Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena.
Skupnost socialnega varstva deluje na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter njenih samoupravnih aktov. Delo v skupnosti socialnega varstva je javno.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba. Ime skupnosti socialnega varstva je: Občinska skupnost socialnega varstva Ormož.
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ormožu, Vrazova 5. Skupnost socialnega varstva ima štampiljko okrogle oblike z besedilom Občinska skupnost socialnega varstva Ormož.
II. Naloge skupnosti socialnega varstva
6.	člen
V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne haloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ormož.
V skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
—	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne
—	programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic
—	načrtovanja in izvajanja usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb,
—	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev; stanovanj,
zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč	*■
—	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom.
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo Občinske samoupravne interesne skupnosti
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti,
—	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev
—	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetov — za starostno zavarovanje, ,
—	socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice
—	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanje posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
7.	člen
V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti:
1. S področja socialnega skrbstva:
— programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov

—	kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode
—	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje
—	osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom
—	programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov teh storitev,
—	osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju
—	naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti
—	osnove in merila ^a nudenje postpenalne pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikov in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor.
2. S področja otroškega varstva:
—	programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojno varstvenih zavodih ter v varstvenih družinah,
—	kriterije za sprejem otrok v vzgojno-varstvene organizacije
—	osnove in merila za določanje otroškega dodatka,
—	nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta,
—	merila za nadomestilo dohodka kmečkim materam v poporodni dobi
3.	S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
— ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja
4.	S področja zaposlovanja:
— načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb
—	minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev
—	osnove in merilà za denarne pomoči v času brezposelnosti, višina pomoči ter drugi socialno-varstveni ukrepi
5.	S področja stanovanjskega gospodarstva:
—	kriterije za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine.
—	osnove in merila za premiranje namenskega varčevanja za gradnjo ali nakup stanovanj.
8.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v Občinski izobraževalni skupnosti dogovarjajo o osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli in v celodnevni osnovni šoli, morajo le-ti predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
skupni organ, ki bo pripravil osnutek in predlog samoupravnega sporazuma, s | katerim se uskladijo socialno-varstveni elementi.	i i
15.	člen
V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem:
—	katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.), ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi
—	katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
16.	člen
Skupni organ spremlja pripravo in oceni skupne strokovne podlage za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
17.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel skupni organ, oblikujejo elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana.
18.	člen
Skupni organ pripravi posebni samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti uskladijo socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
—	obseg socialno-varstvenih pravic
—	pogoje, kriterije in merila po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
19.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme poseben samoupravni sporazum, ga predloži v sprejem skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti.
20.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti so pri pripravi svojih samoupravnih sporazumov o temeljih plana dolžne upoštevati določbe in elemente iz posebnega samoupravnega sporazuma.
9.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osnovah in nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Skupnost, socialnega varstva odloča o zahtevah priznanja varstvenega dohodka kmetov-borcev NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov-borcev.
11.	člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Občinske skupnosti za zaposlovanje Ormož, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS — enote v Ormožu sprejema programe ustanavljanja invalidskih delavnic in delavnic za delo pod posebnimi pogoji.
III.	Postopek priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana
12.	člen
Postopek priprav., samoupravnega sporazuma o temeljih plana se v skupnosti socialnega varstva prične na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialnovarstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti).
13.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti predlagajo način in roke priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana v skupnosti socialnega varstva skladno s svojimi sklepi.
14.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok priprave ter
21.	člen
Skupni organ spremlja pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja usklajenost s posebnim samoupravnim sporazumom.
Če skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s posebnim samoupravnim sporazumom predlaga, da se v skupščini skupnosti socialnega varstva izeplje usklajevalni postopek.
IV.	Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov v skupnosti socialnega varstva
22.	člen
Kadar v skupnosti socialnega varstva usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in drugi socialnovarstveni kolektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu dela.
23.	člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialno-varstvenih elementov skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini.
Če skupnost iz prvega odstavka pravočasno ne da pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga o organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala.
24.	člen
Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi
predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialno-varstvenih elementov in o njem sprejeti stališče.	(
25.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen. Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice.
26.	člen
Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Ce tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda.
27.	člen
Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje.
28.	člen
Ce tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti.
V primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev socialno-varstvenih delov programov, lahko izvršni svet Skupščine občine Ormož na pobudo skupščine skupnosti socialnega varstva predlaga Skupščini občine Ormož, da začasno uredi to vprašanje.
29.	člen
Kadar se v skupščini socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na njen predlog ali na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam.
Ce na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, $e ponovno uporabljajo določbe iz 26. in 27. člena tega statuta.
Kadar skupščina odloča enakopravno v zborih skupščine občine Ormož se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine občine.
Sestava skupščine
33.	člen
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Ustanoviteljice zagotovijo prisotnost delegata izmed delegatov uporabnikov ali izvajalcev v skladu s poslovnikom skupnosti socialnega varstva.
34.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 25 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 5 delegatov in sicer:
—	Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož 3 delegate iz zbora uporabnikov in 2 delegata iz zbora izvajalcev
—	Skupnost otroškega varstva Ormož 3 delegate iz zbora uporabnikov in 2 delegata iz zbora izvajalcev,
—	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ormož 5 delegatov
—	Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož 5 delegatov Samoupravna stanovanjska skupnost Ormož 3 delegate iz zbora
uporabnikov in 2 delegata iz zbora izvajalcev.
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje delegat te skupnosti pri delu skupščine.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti
35.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustave, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
—	da se udeležujejo sej skupščine in da se na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale
>	— da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev delovnih ljudi in občanov,
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov
—	da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov.
Delegat iz drugejj* odstavka 34. člena tega statuta ima enake pravice kot delegati ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev v skupščini.
30.	člen
Natančnejše določbe o postopku usklajevanja socialno-varstvenih elementov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
' , ✓ *
V.	Skupščina skupnosti in njeni organi
Pooblastila in odgovornosti skupščine
36.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale.
Predsednik skupščine
31.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajujejo socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje
obravnava problematiko posameznih področjih socialnega varstva
—	usklajujejo programe razvoja posameznih področij socialnega varstva . za območje občine Ormož
—	opredeljujejo skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi združenimi za njeno dejavnost '
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva..
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi splošnimi akti
—	vodi delegate za skupščino skupnosti socialnega varstva Slovenije.
37.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let.
38.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	odgovarja za zakonitost dela skupnosti
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom
1	— skrbi za izvrševanje sklepov skupščine
—	podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina
39.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
40.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti,
—	pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti prčdsednik skupščine oziroma skupščina.
32.	člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori- skupščine občine Ormož odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Ormož.
Postopek sklicevanja sej
41.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
42.	Člen
Sktipščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstvene kratkoročne in srednjeročne programe ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
43.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
44.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oz. izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
45.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek.
46.	člen
Usklajevalni postopek se začne, ko predsednik skupščine predlaga skupščini, naj se zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda seje skupščine in se vrne v obravnavo tistemu skupnemu organu skupščine, ki je pristojen za usklajevanje te problematike.
Skupni organ je dolžan v 14 dneh zadevo ponovno preučiti, pripraviti dodatne in podrobnejše obrazložitve oziroma predlagati drugačno besedilo. Skupni organ pri obravnavi zadeve posebej pozove tiste ustanoviteljice, ki se s prvotnim predlogom niso strinjale, da utemelijo svoja stališča. Tako dopolnjen oziroma spremenjen predlog skupni organ ponovno predloži skupščini.	‘	v
47.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini predložila samoupravna interesna skupnost, ki ni ustanoviteljica, sodelujejo pri delu skupnega organa iz prejšnjega člena tega statuta tudi delegati te skupnosti in sicer z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delegati ustanoviteljic.
48.	člen
Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja se smiselno uporabljajo določbe 28. člena tega statuta.
Skupni organi
49.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki niso ustanoviteljice, pa tudi izmed delegatov te skupnosti.
Člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
50.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
51.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov,
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
52.	člen
Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
53.	člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
— koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev
—• komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov	je
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva	1 V]
54.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
—	razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča if v
ukrepe posameznih interesnih skupnosti preko katerih se uresničuje socialni o varnost borcev	! z
—	predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev
—	sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organ pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev pri uveljavljanju novit oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice
Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga dva delegat« ’
skupnosti socialnega varstva in po en delegat iz Občinske skupnosti ' socialnega skrbstva Ormož, Samoupravne stanovanjske skupnosti Ormož, Občinske zdravstvene skupnosti Ormož, Skupnosti pokojninskega in in-' validskega zavarovanja v SRS — enote v občini Ormož in občinskega odbor« zveze združenj borcev NOV.	1
Koordinacijski odbor odloča o priznanju varstvenega dodatka borcem NOV.
4	55. člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti borcev:
—	spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavod zai usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev.
—	pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih, delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide
—	sodelujejo z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov,
—	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Komisija ima 9 članov, sestavlja pa jo 5 delegatov ustanoviteljic in po en; delegat Občinske izobraževalne skupnosti Ormož, Občinske zdravstvene skupnosti Ormož, Občinskega odbora RK Ormož, ter delegat društva invalidov Ormož.
56.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva:
—	spremlja programe občinskih skupnosti v tistih delih, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov občine Ormož in njihovo iz-vajanje
—	sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov
—	pripravlja predloge za usklajevanje programov
—	pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva
—	oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in merilih za uveljavljanje socialnih pravic
—	proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage 1 za pripravo ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva
57.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov.
58.	člen
Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti . socialnega varstva.	^
VI.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organizacija in delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah
59.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v > razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi
načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Ormož, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva,	•
—	sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
Odbor ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic, za dobo štirih let, po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine, ki
je hkrati predsednik odbora ter predsednik koordinacijskega odbora za j vprašanje socialne varnosti borcev.
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna 1 vojna nevarnost, vojna) mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo 1 organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno 't a nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
61.	člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje Organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
62.	člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva potrebna za delo v izjemnih razmerah.
Vil. Sredstva skupnosti socialnega varstva
63.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotavljajo materialne pogoje za delo skupnosti socialnega varstva.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
VIII. Strokovna služba
.	64. člen
Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov poveri skupnost socialnega varstva skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovni skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ormož.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
65. člen
Strokovna služba:
—	neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov
—	pripravlja informacije in poročila za organe skupnosti
—	pripravlja osnutke splošnih aktov, mnenje, poročil in stališč,
—	opravlja administrativno in strokovno delo za skupščino in njene organe
—	opravlja druge tekoče zadeve za skupnost
66. člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in njeno strokovno službo ureja samoupravni sporazum.
67.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
68.	člen
. K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega dela, k razvidu del in nalog ter k imenovanju vodje skupne strokovne službe je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva.
IX.	Nadzorstvo
69.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih.
70.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole:
—	nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva
—	nadzira uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva
—	nadzira delovanje strokovne službe
—	opravlja druge zadeve
71.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
72.	člen
Natančnejše določbe k delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.	/
73.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ občine Ormož.
X.	Javnost dela skupnosti socialnega varstva
74.	člen
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo svojo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odločanja.
75.	člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, $ katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustanoviteljic.
Skupščina je dolžna obravnavati priporočila, mnenja, pobude in vprašanja ustanoviteljic in jih o tem obveščati.
76.	člen
Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se izvaja:
—	preko delegatov v skupščini
—	s pismenimi gradivi za sejo skupščine in njeftih organov
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi
predsednik skupščine.
77.	člen
Pri delu skupščine in njenih organov se lahko iz posebno utemeljenih razlogov, ki so določeni v poslovniku, izključi javnost. Predlog za izključitev javnosti da predsednik skupščine.
XI.	Prehodne in končne določbe
78.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina in ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Ormož.
79.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za tolmačenje določb tega statuta je pristojna skupščina.
80.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati začasni statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož, ki ga je sprejela skupščina dne 31. 3. 1975.
81.	člen
Ta statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 02—34/82 Datum: 1.6. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSSV:
KORPAR Mira 1. r.
69.
/
Po 3. odstavku 10. Siena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 2. členu odloka o določitvi občinskega organa pristojnega za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9—97/74) je komisija za nadzor nad zakonitostjo splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož na seji dne 9. novembra 1983 sprejela
sklep
1. • Komisija daje soglasje k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ormož št. 02—34/82 z dne 1. 6. 1982.
2.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 025—13/83 Ormož, dne 9. novembra 1983
PREDSEDNIK KOMISIJE Marjan KUMER 1. r.
v

#
/
\
\
t
;

Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno. In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevllk pa la skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radlo-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.
/