Cerkvene zadeve. Zlata sv. maša preč. gosp. Janeza Bosina v Kozjem. " (Konec). V Kozjem so bili vredni naslednik Slovencem nepozabnega prelala Fr. Kosarja. Trudili so se za svojo župnijo, kateri so večkrat sv. misijon oskrbeli, prenovili župnijsko in podružno cerkev. Koliko dobrega so storili za kozjansko dekanijo, je le Hogu znano. Kako odkritosrčno Ijubijo svoje duhovne sobrate, to ve le tisti povedati, kateri je kedaj imel srečo, prag njihove gostoljubne hiše prestopiti. Vse njihove zasluge so pripoznali na višjem mestu in zato jih imenovali dne 20. julija 1893 častnim kanonikom in konsistorijalnim svetovalcem. — Po pridigi so peli gospod zlatomašnik zlato mašo z močnim glasom, pri kateri so jim slregli gospodje: ptujski prošt, nadžupnik konjiški z vikarijem, dekan Henrik Verk in novomašnik iz Št. Petra, Jožef Hohnjec. Po odpeti zabvalni pesmi smo šll v procesiji nazaj v župnišee. Tukaj so se razdelili belooblečenitn dcklelom in gostom mični spomini na zlato sv. mašo. Potem so se poklonile razne korporacije in posamezniki. Dekanijska duhovšuina je izročila po č. g. dr. Lipoldu slavljencu lepo izdelano adreso, glasečo se: »Vdano podpisana dubovščina kozjanske dekanije, Vam preč. gospod Janez Kv. Hosina, zlatomaSnik, častni kanonik kn. šk. lav. kapitola, konsist. svetovalec, 251etni dekan in župnik kozjanski itd. povodom Vaše zlate sv. ma."e. prisrčno čestila, proseč Hoga, da vas Ijubi Hog ohrani Se nlnogo let v blagor sv. eerkve in v vesel.(e kozjanske dekanije.« Obeinski odbor trga Kozje jih je imenoval častnim tržanom in jim vročil ukusno izdelano diplomo. Sosednji trg Pilštani je odposlal svojega župana z deputacijo, da jim izrazi udana voščila. Poklonili so se Se nadalje e. kr. okrajno sodišče, davkarija in ueitoljstvo. — Prisrčno je bilo veselje pri mizi, zdravica je sledila za zdravico, in ni nas motilo, da smo bili pj \cč sobab razdeljeni. V dokaz, da gospoda zlatomašnika ljubijo po celi Skofiji, da tudi v tujini, prišlo \e ogromno štcvilo p:smenih in brzojavnih eestitk. Hrzojavili so iz Maribora glavar Kankowsky, potem iz Slovenjgradca, Celja, Dobrne, Dunaja, Radgone, Mokronoga, Ormoža, Klanjca na Hrvaškem, iz Litije in drugib krajev. Mil. nadpastirju se je odposlala brzojavna zahvala duhovščine \n ljudstva za miloslao odlikovanje slavljenea. Vsakemu udeležencu ostane zlala maša v Kozjem v najprijetnejšem spoininu, vendar, da bomo §e laglje spominjali se milih gostov, fotografoval nas je vse skupaj g. Killer iz Hrastnika, in g. zlatomašnika še posebej s zlatomašniško palico v roki. Tako se je skončala ta slovesnost, katerc doživeli je le redko kateremu duhovemu pastirju dano. — Vam pa, preč. gospod zlatomašnik, prisrčno želimo, da Vas Ijubi (Jospod, ki Vas je tolikokrat ohranil v nevarnih boleznih, Se ohrani, da bi čez 10 lot, leta 1900. se zbrali k biserni sv. maši, da bi se lako spolnile besedo, ki so jih zapisali ptujski prošt v spominsko knjigo: Kar danes je zlato, bodi še biserno-diiamantno!