KATQLJSK CERKVEN LIST.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. BO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za četert leta 1 jrld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl.; ako zaaene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.	V Ljubljani, 9. vinotoka 1881.	Ust 36.
Sporočilo
bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in lepšanje nbožnih cerkev v ljubljanski škofiji za leto 1880/81.
(Konec.)
96.	Semič: 1 čem pluvijal.
97.	Cernomelj: 1 rudeč mašni plašč, 3 obhajilne burze, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
98.	Stari Terg pri Poljanah: 1 oltarni pert, 1 koretelj.
99.	Koprivnik na Kočevskem: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 velum, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
100.	Osii Inica: 1 antipendij, 3 oltarne perte.
101.	Banjaloka: 1 bel mašni plašč.
102.	Topla Reber: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno burzo, 2 oltarni blazinici, 1 oltarni pert.
103.	Ribnica: 1 bel mašni plašč.
104.	Loški potok: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih, 1 potezaj.
105 Dolenja vas: 1 rudeč mašni plašč.
106.	Skocijan pri Turjaku: 1 Čem mašni plašč.
107.	Struge: 1 čem mašni plašč, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih.
108.	Sent-Gregor: 2 beli oltarni blazinici, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
109.	Verhnika: 2 obhajilni burzi.
110.	Polhov gradee: 1 velum, 2 beli oltarni blazinici, 2 obhajilni burzi, 1 belo pridigarsko štolo, 2 ko-retlja.
111.	Horjul: 1 rudeč mašni plašč.
112.	Logatec: 2 štoli za obhajila, 2 vijolični oltarni blazinici, 1 koretelj.
113.	Borovnica: 1 rudeč mašni plašč.
114.	Rovte nad Logatcem: 1 vijoličen mašni plašč.
115.	Sent-JoŠt nad Polhovim gradcem: 2 vijolični oltarni blazinici, 2 koretlja.
116.	Podlipa: 1 vijoličen mašni plašč.
117.	Ziri: 1 vijoličen pluvijal.
118.	Spodnja Idrija: 1 rudeč mašni plašč.
119.	GodoviČ: 1 rudeč mašni plašč.
120.	Sv. Magdalena na Gori: 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih.
121.	Cirknica: 2 burzi za obhajila, 3 koretlje.
122.	Stari terg pri Ložu: 1 velum.
123.	Bloke: 1 rudeč mašni plašč, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 12 rutic za kelih, 6 rutic za lavabo.
124.	Planina: 1 plašček za ciborij.
125.	Sent-Vid pri Cirknici: 1 čem mašni plašč.
126.	Unec: 6 korporalov, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
127.	Postojna: 1 bel pluvijal.
128.	Hrenovice: 2 beli oltarni blazinici.
129.	Vreme: 1 belo in 1 rudečo pridigarsko štolo.
130.	Orehek: 1 plašček za ciborij.
131.	KoŠana: 1 oltarni pert, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
132.	Prem: 1 plašček za ciborij.
133.	Nadanje selo: 1 antipendij.
134.	Šent Vid pri Vipavi: 1 čern mašni plašč, 1 belo pridigarsko štolo, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
135.	Šturija: 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 rutic za kelib, 6 rutic za lavabo.
136.	Goče: 1 oltarni pert, 1 potezaj.
137.	Podvelb: 1 obhajilno štolo, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
138.	Slap: 1 belo pridigarsko štolo.
139.	Budanje: 1 belo pridigarsko štolo.
140.	Ustija: 1 plašček za ciborij.
141.	Frančiškanska cerkev v Kamniku: 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 rutic za kelih.
142.	Frančiškanska cerkev v Novem mestu: 1 plašček za ciborij, 1 velum.
143.	Kapucinska cerkev v Skofji Loki: 1 velum.
144.	Kapucinska cerkev v Kerškem: 1 velum.
145.	Frančiškanska cerkev v Samoboru: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 rutic za kelih.
146.	Cernovice v Bukovini: 1 velum.
147.	Adrijanopol v Bulgariji: 1 bel mašni plašč, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih.
148. Bosna: 9 mašnih plaščev, 1 burzo za obhajila, 1 belo pridigarsko in 1 obhajilno štolo, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 4 korporale, 4 pale, 32 rutic za lavabo, 40 rutic za kelih, 2 mašna ke-liha, 1 masne bukve.
Hvaljeno in češčeno bodi na veke presv.
Rešnje Telo!
V Ljubljani, veliki Smarinj 1881.
Vodstvo bratovščine.
Sveto teto pa spored saj enkrat r tednu.
(Dalje.)
Je pa še tudi drug vzrok in namen, zakaj da je želeti, da bi ^»1 ljudem, zlasti še pobožnim dušam, pomen besed „spovc- vsaj enkrat v tednu" dobro znan.
Da se kdo vdeleži odpustkov sploh, zlasti še popolnoma odpustkov, tirja se natančno spoinovanje predpisanih pogojev. Kako težko pa zvesto in pobožno vse to opravimo, vedel bo vsak povedati, ki se je za vse to že kterikrat prizadeval. Kako lahko se zgodi, da pri spovedi ni imel dovolj spokornega duha, da se je premalo pripravijal; pri sv. Obhajilu je bilo morebiti premalo gorečnosti in ljubezni do Jezusa Kristusa, vrinila se je pa nasprotno premišljeno kaka nepotrebna misel, ž^lja, raztresenost, mlačno morda molilo se v papežev namen; marsikdo ne obžaluje vsih svojih malih ali od-pustljivih grehov; zopet kdo drugi ima pri sv. Obhajilu kako prostovoljno nagnjenje h kakemu malemu ali od-pustljivemu grehu. In vender vsaka tu naštetih reči je zaderžek za popolno vdeleževanje popolnoma odpustka. Kdo ne previdi, da marsikdo, ki sicer misli, da se je popolnoma odpustkov vdeležil, se jih pri vsem tem vender popolnoma ne vdeleži? S tem pa ko rečem, da se jih v vsej njihovi polnosti ne vdeležijo popolnoma; vender ni rečeno, da bi se jih nič ne vdeiežili. Vdeležijo se jih, le v vsem obsegu se jih ne vdeležijo. Ako bi spolnili vse pogoje natančno, vestno, pobožno in tako, kakor Cerkev zapoveduje, vdeiežili bi se jih v vsem njihovem obsegu popolnoma, to je, oni bi ž njim zbrisali vse zaslužene časne kazni, tako, da bi, ako bi v tistem trenutku umerli, šli kar v nebesa, kakor otrok po sv. kerstu. Ker pa ljudje vsih pogojev, ktere cerkev v zadobljenje popolnoma odpustkov tirja, navadno ne spolnu ejo tako vestno, ne tako natančno, ne tako pobožno kakor je zapovedano, se tudi popolnoma odpustka v vsej polnosti ne vdeležijo. Oni so sicer, kakor je že bila njihova priprava, žalost čez grehe, ljubezen do Jezusa itd. večji ali manjši, več ali manj časnih kazen izbrisali, zbrisali morebiti skorej vse, da jim je le nekoliko časnih kazen še za izbrisovanje ostalo, da se torej niso prav popolnoma prosti zasluženih časnih kazen.
Ako se po tem takem morebiti le manjši število popolnoma odpustka v vsem njegovem obsegu popolnoma vdeleži, in ako se ga kdo vdeleži, prašam, kdo so navadno tisti, ki se ga popolnoma vdeležijo? Ali taki, ki redkokrat ss. zakramente prejemajo? Ne; kajti taki že tako kažejo, da imajo malo ljubezni do Jezusa Kristusa, in malo strahu pred grehom, ker sicer bi bolj pogostoma k spovedi in sv. Obhajilu hodili; taki bodo le s težavo vse pogoje natančno spolnili, nekaj ker jih morebiti še prav ne poznajo, nekaj pa se za njih natančno spolnjenje premalo prizadevajo. Pričakovati pa je natančnega spolnjenja pogojev pred vsemi drugimi od takih, ki vredno in pogostoma ss. zakramente prejemajo. Taki namreč čedalje bolj spoznavajo svoje sla-
bosti, jih obžalujejo, delajo terdne skleoe se tudi odpust-ljivih grehov varovati; pri sv. Obhajilu se v ljubezni do Jezusa Kristusa ogrevajo. Ta ljubezen jih z Bogom združuje in vnema celó naj manjše grehe sovražiti, hudo nagnjenje v sebi krotiti in kar mogoče vsako prostovoljno nagnjenje iz serca iztrebiti. Ako se že kdo popolnoma odpustkov popolnoma vdeleži, mislim, da to bi znali pred vsemi drugimi taki biti, ki imajo prelepo navado vsak teden vsaj enkrat k spovedi in z dovoljenjem svojega spovednika še večkrat med tednom k sv. Obhajilu iti.
Mislimo si torej tako pobožno dušo, ki je z velikim prizadevanjem in pogostnim vrednim prejemanjem zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa pa z božjo pomočjo to milost dosegla, da smé s spovedniko-vim dovoljenjem vsak teden k spovedi in vselej tudi, včasi še dvakrat ali trikrat v tednu k sv. Obhajilu iti in kar je še več, da se vselej silno lepo za spoved in sv. Obhajilo pripravi, sploh vse stori, kar je v njeni moči. Iz ljubezni do Boga sovraži in obžaluje celó ma!e in odpustljive grehe, nima nobenega prostovoljnega nagnjenja k grehu. Vpisana je tudi v bratovšino sv. Jožefa in Naše ljube Gospé in opravlja več pobožnost, da bi se tim več odpustkov vdeležila. Pot do vsih gnad in mnogoterih odpustkov ji je odperta. Bila je svoje mlade leta velika grešnica, veliko nedolžnih je pohujšala, ki so zdaj že v večnosti in morebiti zavoljo nje veliko v vicah terpijo. Zdaj pa spreobernjena, vselej kadarkoli gre k sv. Obhajilu, moli po dvakrat, trikrat ali še večkrat v papežev namen, kolikor se že tisti dan upa popolnoma odpustkov vdeležiti. Tudi namen, da se želi skozi celi dan odpustkov vdeležiti kolikor mogoče veliko, vsako jutro naredi; in ker bi za pohujšane tovarše in tovaršice, ki so že zdaj v večnosti in morda zavoljo nje strašne muke v vicah terpijo, rada vse storila, celó svoje življenje dala, da bi jih rešila, še vselej pristavi, da vse odpustke daruje za duše v vicah, zlasti še za pohujšane tovarše in tovaršice, ako bi ti še kaj potrebovali; zraven tega pa še tudi pristavi, naj bi iz vic rešene duše sprosile spreobernjenje zla3ti tistih grešnikov, ki so se zavoljo nje pohujšali in se Še zdaj niso spreobernili. V duhu je sklenjena tudi s svetim Očetom, priserčno prosi zdaj v svetem letu verne duše, naj bi one naše molitve s svojimi priprošnjami podpirale in iz tega namena, da bi jim tim več popolnoma odpustkov naklonila, hoče zdaj v tem svetem času, ko ves svet združeno moli, svojega spovednika prositi, da jo še večkrat k sv. Obhajilu spusti.
Dragi bravee, kaj ne, da srečo vošiš taki pobožni duši, veseliš se tudi v duhu, ko vidiš, koliko odpustkov se bo vdeležila in jih vernim dušam darovala, koliko jih utegne iz vic rešenih biti, kako bodo one prosile za spreobernjenje grešnikov, koliko za dosego namena ove-tega leta od Boga sprosile; kajti po odpustkih jih bo, upamo, mnogo rešenih, ki se bodo v nebesa preselile in ondi za nas v teh viharnih časih zlasti zdaj v svetem letu prosile.	(Dalje nasl.)
Oblast katoliške Cerkve.
Kakor v obče celemu kerščanstvu, tako je posebej cerkveni oblasti in veljavi za podlago vera, da Jezus je Sin Božji. Ker je Kristus v resnici Bog, toraj je Cerkev naprava Božja. — Jezus Kristus je bil prerok, duhoven in kralj. Isto trojno službo in oblast, ki jo je Sam imel, izročil je apostolom, t. j. Cerkvi, — učno, vsled ktere nam podaja božjo resnico ter ji moramo verovati, — duhovniško, vsled ktere nam deli božjo milost, — vladarsko, vsled ktere zahteva pokorščino.
I. Učna oblast.
To je služba, moč in dolžnost, Jezusov nauk ohraniti čist in nepopačen, oznanovati in razlagati ga ljudčm, gledati zapeljivcem na perste ter v verskih prepirih določevati o resnici tako, kakor je ravnal Zveličar sam, dokler je se kot učenik hodil po svetu.
Znamo, da je Kristus umeri za vse ljudi; vemo tudi, da se Njegovega zasluženja vdeležiti, zveličati zamorejo le tisti, ki verujejo, kar je On učil. „Brez vere ni mogoče Bogu dopasti; kdor namreč hoče priti k Bogu, mora verovati, da je Bog, ter da plačuje tistim, ki ga iščejo." (Hebr. 11, 6.) Iz tega sledi, da se Jezusov nauk mora obvarovati čist in nepopačen za vse ljudi, za vse narode. Kako se bo to zgodilo?
Morda Božjo voljo razlagati ter čisti nauk ohraniti zamore človekova pamet, svetna znanost? Kdo bo to terdil, če pomisli, kako zelo je naša pamet podveržena zmoti, kako je volja človekova nagnjena na slabo, kako rad bi se marsikdo znebil jarma Kristusovega, da bi spremenil Jezusov nauk ter s tem lahko in brez strahu zadostoval svojemu spačenemu sercu? Kdo bi hotel ter-diti, da se nauk Zveličarjev le z naravnimi pripomočki zamore obvarovati čist in nepokvarjen, ta bi moral ne samo terditi, da je človek nezmotljiv, marveč moral bi tudi tajiti moč človeških strasti; moral bi tajiti, kar zgodovina tako jasno spričuje, namreč, da se, bodi še sicer tako učen človek, ravno v verskih zadevah prelahko zmoti, ako si samo svojo pamet izbere kot učiteljico. Sej ravno za najvišim bregom je naj veči prepad.
„Naj imenitnejše reči bi pamet in znanost vendar lahko ohranila čiste in nepopačene", pravijo verski ba-rantači. Dobro. Ktere bi pa naj bile tiste „naj imenitnejše" resnice? „Verovati" se pravi: za gotovo in ne-dvomljivo resnico sprejeti in imeti to, kar mi naznani veljava druzega (t. j. Bog ali človek). Ne smem toraj misliti: menda je tako, morda pa tudi ne; sedaj bi že dvoumil a ne veroval. Kar je Bog razodel, naznanil, povedal, to moram imeti za gotovo resnico; to veljd o vseh njegovih naukih. Od kod bom pa zvedel, da je ta ali oni nauk od Boga, daje čista resnica? Tem manje še človek sam ob sebi bode zamogel razločevati resnico imenitnejšo od manj važne. Ne uči li nas skušnja in zgodovina, kako si človek zamore razlagati naj imenitnejše reči? Beseden, pr.: „To je moje telo" so tako razumljive, pa tudi imenitne; vendar so si ljudje, ki Cerkve niso vbogali, razlagali jih na premnoge različne načine. No, ko bi se prav vse „poglavitne" resnice po naravnem potu ohranile čiste in nepopačene, bi li zadostovalo to za zveličanje? Nikar ne pozabimo: kar nas uči človek, to nas ne bo zveličalo, temveč svoj namen, nebesa, bomo dosegli le po onem potu, ki nam ga je Bog odkazal. Bog nas hoče večno srečne storiti in imeti, toraj se ljudje morajo ravnati tako, kakor On zapoveda.
Tisoč in tisoč ljudi je sprejelo nauk Jezusov. Ali On ni vsem tem zapovedal, svojo domovino, znance in prijatelje zapustiti ter Njegov nauk dalje oznanovati in razlagati, razširjati; On si je izmed tolike množine izvolil le majheno družbico mož. Samo apostolom je rekel: „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsakemu (umnemu) stvarjenju; kdor bo veroval in bo kerščen, zveličal se bode, kdor pa ne bo veroval, bode se pogu-bil." (Marka 16, 15.) S temi besedaaii je Gospod samo apostole postavil kot učitelje vsem ljudčm, t. j. apostolom, ne pa tudi drugim ljudem, dal je oblast v njegovem imenu učiti; samo apostolom je celo zapovedal iti po vsem svetu ter učiti „vse narode" (Mat. 28, 19). Apostolom samo je rekel: „Naj se v njegovem imenu pokora in odpuščanje grehov oznanuje vsem narodom" in je pristavil: „Vi ste pa priče za to." (Luk. 24, 47.)
„Vi bodete pričali (o meni), ker ste od začetka z menoj". (Jan. 15, 27.) Za dokaz, da je nauk, ki ga bodo apostoli razlagali, resničen, bo jim pomagal s čudeži. Pri sv. Marku (16, 17) pravi: Verniki „bodo z mojim imenom izganjali hudiče, govorili bodo nove jezike, kače bodo prijemali, in če kaj strupenega izpijejo, ne bo jim škodovalo; na bolnike bodo roke pokladali in zdravi bodo". Kako se je ta obljuba spolnovala, to je popisano v zgodovini. A podlaga za to, da bodo apostoli razlagali nezmotljivo resnico, ni njihova človeška modrost, ampak pomoč sv. Duha, ki jim ga je bil Zveličar obljubil. Podlaga je toraj nadnaravna, čeznaturna. božja. Med drugim pri zadnji večerji govori: „Prosil bom Očeta, in druzega tolažnika vam bo dal, da ostane z vami vekomaj ; — kadar pa pride on, Duh resnice, napotoval vas bo na vsako resnico." (Jan. 14. 16; 16, 13.) Se pred svojim vnebohodom je rekel: „Prejeli bodete moč, ko pride sv. Duh nad vas in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji tija do kraja zemlje." (Act. 1, 8.) Ta obljuba se je deseti dan po Jezusovem vnebohodu začela vresničevati ter se spolnuje še danes in tudi v prihodnje se bode razodevala njena resničnost. Apostoli kot ljudje bodo sicer pomerli, toda služba, ker je Božja služba, ne bode prenehala, zato, izročivši jim Jezus službo učiteljstva, pristavlja: , Jaz sem (t. j. ostanem in bom) z vami vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 20.) Zveličar ni rekel, da bo pomagal apostolom do njihovega konca, t. j. do njihove smerti, ampak do konca sveta. Iz tega moramo sklepati, da oblast, ktero jim je izročil, mora obstati, dokler bode sveta in veka. Kje je ta oblast sedaj? Pri škofih. Oni so postavni nasledki apostolov.
Da se pa v Cerkvi ohrani jedinost, je Kristus izmed apostolov še jednemu dal večo oblast; sv. Petra namreč je izvolil kot glavarja apostolom in ostalim vernikom. S tem je sv. Peter dobil pervo besedo glede cerkvene službe, pri cerkvenih opravilih in naredbah, toraj tudi obzirom na nauk. Kot pervak in glavar Cerkvi je sv. Peter najviši učitelj. Ako je Zveličar sv. Petra postavil kot podlago svojemu duhovnemu poslopju, če je rekel, da Cerkve ne bo premagala peklenska moč, t. j. da Cerkev ne bode nikdar prišla pod oblast hudobnega duha, t. j. da se učeča Cerkev ne bode nikoli zmotila: mar iz tega ne sledi, da se tudi sv. Peter ne bode zmotil v zadevah, ki se tičejo Kristusovega nauka, t. j. kadar se prikaže kot učitelj vseh kristjanov. Ako Jezus (Luk. 22, 32) prosi, da bi ne opešala Petrova vera, mar moremo^ misliti, da bi Gospodova prošnja ne bila uslišana? Ce Gospodar postavi Petra kot pastirja svoje čede (Jan. 21, 15), bode li Gospodar dopustil, da njegov namestnik njegove ovce žene na pašo zmote in laži? Sv. Petru je v njegovi službi naslednik episkop rimski, papež, kakor so drugi škofje nasledniki apostolov sploh. Toraj je tudi slednji papež, kakor Peter, najviši in nezmotljivi učitelj v Cerkvi; sicer bi Zveličarjeva obljuba, da pekel ne Cerkve nikdar ne bo premagal, ne bila resnična. Če poslopje ostane celo, brez dvombe bo tudi podlaga pri miru.
Iz rečenega razvidimo, da je Kristus apostolom — Cerkvi — dal oblast druge učiti. Papež in škofje — to je učeča Cerkev — kot nasledniki apostolov sedaj to službo opravljajo kakor namestniki Jezusovi; toraj po vsej pravici o njih veljd Kristusova beseda: „Kdor posluša vas, posluša mene." (Luk. 10, 16.)
(Dalje sledi.)
*
f C. g. Anton Pintar, bivši fajmošter Zaliloski.
(Nekoliko Čertic iz njegovega življenja.)
pa ga je rešil Gospod Bog sam s tem, da ga je poklical k Sebi v večno-sladki pokoj sv. nebes.
(Dalje sledi.)
„Grob nemilo zine In angelj iz sveta mine.'
Slov. pesem.
(Dalje.)
Kar zadeva naprave novih ali pa poprave starih stvari pri cerkvi, farovžev itd., je bil rajni g. Pintar neutrudljivo skerbljiv in delaven; tako, da bi se bilo njegovim slabotnim telesnim močem komaj pripisovalo kaj tacega. Skor vsako leto napravilo se je kaj novega, ali vsaj snovale se priprave za to. Sprednik v. č. g. župnik Lovro Pintar popravil je bil prejšna leta cerkev in farovž. Gospodarsko poslopje treba je bilo še narediti, in sicer čisto iz novega. Tega dela se je moral lotiti tedaj rajni g. Anton precej pervo leto. Sledile so potem, kakor sfm že omenil, nove naprave in poprave leto za letom. Čisto nova in povekšana zakristija (z nadstropjem in z razgledom pred veliki altar); naprava čisto novega velikega altarja, za katerega je kipe delal umetnik g. Zaje (in za kar je štel plačilo po večjem le rajni sam); zmalanje vsega cerkveuega presvetisa na presni zid (po slikarju Janezu Gosar ju); prenovljenje stranskih altarjev in prižnice; prenovljenje in blagoslovljenje sv. križevega pota; naprava novega, jako iničnega božjega groba; preskerbljenje obilne masne obleke in belila verstilo se je eno za dragim. Zunaj vasi proti Že-leznikom je dalje pozidati dal mično kapelico (znamnje) kronanja Marijnega. Nova mertvašnica na pokopališču zidala se je menda še le lansko leto. —
Kar pa je storil rajni v Suši in za Sušo, to bodo gledali in imeli sedanji rod in nasledniki njegovi kot živi dokaz gorečnosti njegove za lepoto hiše Božje. Z velikanskimi trudi in stroški pozidana je bila nova cerkev; napravila se vsa nova znotranja oprava: trije altarji, prižnica, krasni svečnik sredi cerkve, svetilnice, svečniki in altarne oprave; omišljena sta bila dva nova zvonova, sploh: postavila se je vsa cerkev v taki lepi in mčni stan, da bi v čast služiti zamogla tudi vsakemu velikemu mestu. Milostljivi gosp. knezoškof dr. Jan. Zl. Pogača«* sami so skazali Suški lepi cerkvi posebno odliko s tem, da so jo, akoravno podružnico, posvetili kakor kako duhovnijsko 21. nedeljo po Binkoštih (14. oktobra) 1877. In da bi rajni č. g. Pintar za imenovano Marijno svetišče, ki je bilo, bi djali, začetek in konec vsih njegovih blagih želja, storil vse, kar se le koli storiti in doseči zamore. ni miroval poprej, da je bila Suška cerkev mesca sušca 1880 imenovana kot prava hči (podružnica) sloveče romarske cerkve v Loreti poleg An-kone na Italijanskem, in da se obiakovavci Suše (katero je rajni tako rad imenoval „Kranjsko Loreto") lahko vdeležijo vsih taistih milost in odpustkov, kakor če obiščejo Loreto, t. j. tai?ti pravi kraj, kjer se nahaja sveta hišica, v kateri je živela sv. družina v Nazaretu. Da je to v resnici kaj posebnega, nenavadnega, je očitno ter vredno večje pozornosti od strani vsega slovenskega naroda. Da bi bil rajni vterdil Sušo kot pravi romarski (božjepotni) kraj, in preskerbel prihodnjim romarjem potrebno stanovanje in prenočišče, želel je v Suši zidati novo hišo celo še zdaj, ko je bil zarad opešanja telesnih moči že zadobil dovoljenje stopiti v stalni pokoj. Ali okolišine in razmere, resno prevdarjene, kazale so vsaj za ta čas zoper tako zidanje, farani so bili temu do malega nasprotni, in rajni, namesto vživati pokoj, pokopal bi se bil s tem brezdvomno v največje skerbi, težave in stiske, z eno beaedo: v živi nepokoj. Tega
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Janez Krizostom,
po Božjem usmiljenji knezoškof Ljubljanski vsem vernim ljubljanske škofije izveličanje in blagoslov v Gospodu!
Velika nesreča je zadela Bistriško faro v Bohinju. Tamošnji farman, sploh revni, pridelajo v najboljših letinah komaj tretjino potrebnega žita, pa so vendar zadnja leta izveršili za čuda veliko. Naprave pri stari cerkvi in pri farovžu, novo šoisko poslopje — vse priča o nenavadni darežljivosti, ki je občudovanja vredna in zasluži občno pripoznanje. Iz žive vere, ki krasi ondotno ljudstvo, pa je oživelo še lepši in veličastniši delo: nova farna cerkev, za ktero je soseska v blagem navdušenji združila vse moči, ter rado volj no žertvovala vse, da bi se cerkev dodelala kakor hitro mogoče. Že je bilo skoraj doveršeno, kar so toliko želeli, toda zadela jih je strašna nesreča: meseca julija jim je toča naredila veliko škodo, 6. avgusta pa se je ravno dodelani stolp zgrudil na cerkveni obok, ter ga do kora vderl v cerkev. Po dolgoletnem trudu žaluje nesrečna soseska pri cerkvenih razvalinah, ki so več ljudi zasule v prezgodnji grob. Kdo bi ne bil ginjen do serca, ako premišljuje to po dobo!?
Imamo le eno tolažbo, blažilni žarek nebeškega usmiljenja, ki teši bridke solze nesrečnikom in vnema serca sobratov, da jim na pomoč hitijo z djansko ljubeznijo kerščansko. Ljubi Bog, ki vse modro vodi, On, ki nam v svoji neskončni modrosti in ljubezni vé osla-diti tudi najhujše udarce, On bo potolažil ubogo sosesko ter ji oživil serčno3t, pa bo tudi odperl svojo roko in ji po dobrih dušah delil obilno podporo, da bo mogoče dela se vnovič lotiti in cerkev kmalo dodelati.
Vem in terdno sem prepričan, da se bo milodar-nost ljubljanske škofije, kakor vselej, lepo skazovala tudi v tej nesreči. Če tudi ima vsak svoje potrebe in razne stiske, vendar zaupam, da boste po svojem premoženji kolikor mogoče pomagali tolikanj nesrečnim Bistričanom.
Deloma se je to že zgodilo; iz raznih krajev je došlo za Bistriško cerkev nekaj znatnih darov. Omenimo le, da je mala fara na Bohinjski Beli darovala 52 gld. — fara Šenčurska 45 gld. in fara Selška celó 83 gl. Naj bi ta lepi izgled posnemale tudi druge fare naše škofije!
V ta namen naj se eno prihodnjih nedelj po vseh farnih cerkvah napravi darovanje za novo farno cerkev v Bistrici, nabrani darovi pa naj se odpošljejo škofijstvu.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom!
S škofijskega sedeža v Ljubljani dne 24. avg. 1881.
Krizostom 1. r.
knezoškof.
Iz Ljubljane. (Redovnice „Pomočnic vernih duš v vicaliu v Kini in njih delovanje l. 1881. — Poroča dr. Ant. Jarc.) Bralci „Glasov kat. družbe" so že iz 12. in 14. zvezka razvidili, kako nevtrudljivo in vspešno in res s prav očitnim blagoslovom božjim delajo v Kini redovnice, zvane „Pomočnice vernim dušam v vicah" (Les Auxiliatrices des Ames du Purgatoire) za razširjanje kraljestva Božjega in za dušni in telesni blagor usmiljenja vrednih nevernikov. Zaalužljivih teh dobrih
del vdeležujejo se pa tudi vsi udje njihove bratovšine za duše v vicab, ktera je po Francoskem in več druzih deželah močno razširjena, se je tudi na Kranjskem zelo vdomačila, ter šteje že nad sedemnajststo udov. *) Vsem tem bo gotovo vstrezalo, pa tudi druge čitatelje utegne zanimivati, ako jim v sledečim priobčim, kar se mi v listu od 13. julija t. 1. o napravi in delovanju le tih redovnic v Kini sporoča. Pismo se glasi:
Pariz, 13. julija 1881.
Gospod prost!
Čast. mati verhovna naša prednica je ravnokar dobila sporočilo o našem misijonu v Kini, in pošlje ga Vam nemudoma, obžalovaje, da ste toliko časa nanj mogli čakati.... Hvaležne smo vam, da ste s svojim vprašanjem spodbubili naše ljube Sestre, da so objavile delovanje, s kterim se pečajo in ktero Vi v svojem zavetji ohraniti blagovolite...
Naše apostoljstvo, pravi pisanje, obsega štiri razne stebla: napravo devic Marijnega darovanja, odgojilnico naših mladih kristjanov, sirotišnico in veroučilnico.
1. Naprava darovalnic (devic Marijnega darovanja) ima redovniško obliko še le od kar smo v Kini, akoravno obstoji že 25 let. Stara vstanoviteljica teh devic še živi in se spominja rada pervega začetka ter išče se ravnati, kolikor le mogoče, po novih navadah in pravilih družbe, ki se vidno in srečno množi. Ta vstav šteje 37 udov, od kterih je 25 v raznih službah, ki silno veliko za misijon storč, bodi si kot nadzornice v sirotišnici, ali kot učiteljice v šoli ali kerševavke; 9 novink se odgo-juje v napravi za darovalniško življenje in z vajami v novicijatu se pripravljajo za samostansko obljubo, ki jih sklene z le to družbo, a ne zaveže za zmiraj. Kajti, ako jim ne dopade, ali jim sterpljivosti primanjka v življenju, ktero zahteva mnogo zatajevanj samega sebe, zamorejo izstopiti z dovoljenjem predstojništva. Novicijat dobiva odgojenk iz odgojilne naprave, v kteri se sedaj 7 ali 8 mladih deklet pripravlja, da bodo posvetile svoje življenje za dušno reševanje svojih rojakov in zato so vse goreče darovati se Bogu v redovni družbi. Naprava da-rovalniška ima že svojo vstanovo v nebesih, kajti pet se jih je že tje preselilo, in zadnji trenutki, ki so konec storili njihovemu dolgemu terpljenju, bili so silno spod-budljivi in tolažnjivi za nas.
Meseca avgusta pridejo vsako leto zunaj delajoče sestre Marijinega darovanja na počitnice v Seng-Mon-jen, da se spet navzemo družbinskega duha in od truda spo-čijejo: počitnice se končajo z duhovnimi vajami, pri kterih se vsaka poživi, preden se spet k delu poverne. Kratko to bivanje v samostanu je zanje velika dobrota, po več mescev ločitve se spet snidejo, pripovedujejo ena drugi o svojem težavnem delu in vspehu njegovem in spodbudujejo se tako med seboj k gorečnosti in veči vdanosti. Kinezi poganski in keršanski imajo do njih posebno zaupanje in delajo velik razloček med temi nunami in drugimi vnanjimi devicami; do njih se obračajo v sleherni potrebi, da jih tolažijo, preskerbujejo in podučujejo. Marsiktere čislajo močno kot zvedene zdravnice, kar jim pomaga priti v poganske hiše in tam ker-ševati umirajoče otroke, ki kmalu potem z angeli v nebesih hvalo prepevajo.
2. Odgojilnica, kjer se nahajajo dekleta vsake starosti, ne razodeva nič posebnega in znamenitega v svoji metodični pravilnosti, je pa vendar važen zavod, ker iz njega dobivajo mlade ude karmelitarice, kakor tudi družbe (kongregacije) pomočnic in darovalnic. Sedaj šteje ta vstav 100 gojen k od 9 do 29 let. V Kini
*) Vpisuje v to bratovšino v Ljubljani preč. gosp. prost dr. A. Jarc, stari terg št. 13.	Vr. •
ne poznajo važnosti odgojevanja otročjega, silno malo se jih pečd za-nje: doslej nismo imeli mi v svojem vstavu še nič deklet spod 16 do 17 let, sedaj jih imamo 34 od 9, 12 in 13 let; — to malo jedro nam dela mnogo nade, kajti le-te deklice niso še imele časa navzeti se tesnega in sumljivega duha svoje dežele, niti slabe od-goje, ktero veči del najdeš še celo v boljših hišah. Odgojilnica je pravo apostoljstvo vdanosti, res tolažljivo; je pa tudi veselje viditi spremenjenje, ki se godi s temi mladimi deklicami, zlasti pri onih, ktere se za kak poseben poklic odločene čutijo. Večkrat smo opazovali, da skoraj vse tiste, ki so poklic imele za samostansko življenje, so bile poprej odbrane za družbo Marijinih otrok, sostavljeno sicer res iz izverstnejših gojenk. Ta družba, ki ima svojo ravnateljico in eno naših sester v ta namen, da se posebej z njimi peča, njih gorečnost vzderžuje, in pospešuje napredek, silno koristi odgojil-nici, ker ene spodbuduje z željami pridružiti se njim, druge dajati dobre zglede in poganjati se za čast njih družbe, ktera obstoji iz 17 udov, in je že dala 6 novink karmelitaricam, 6 sestram pomočnicam, in 10 sestram Marijinega darovanja, in to v komaj 5 letih.
Odgojilnica, vstanovljena pod imenom presvetc Device in zvana zato Seng Mon-jen, to je, vert presvete Matere, ima dvojni namen: izrejevati dobre kristjanke, sposobne postati dobre hišne matere, — in dobre učiteljice, da pomagajo po deželi misijonarjem, podučevaje otroke, jih kot katekumene pripravljaje za kerst in pervo sv. obhajilo; nektere uče se tudi zdravilstva, da potlej službo kerševanja ložej opravljajo pri umirajoč h mladih poganih. Poduk obstoji dalje v tem, da se uče verskih bukev in katekizma. Ročna dela spadajo tudi k od^o-jevanju naših mladih deklet ravno kakor red in snažn<»st; cvetlično zališanje, vezenje in šivanje pripomore žen ski. da postane koristna in prijetna v takem kraju, kjer se le malo pozna važnost, da se z delom pečajo in se ogibajo lenobe. Naše kineške redovnice se šolajo, in dotika z njimi hasni odgojenkam, ki se radujejo, ko vidijo, da so marsiktere izmed njih dopušene k srečnemu poklicu, ki jih čez navadno povzdigne in zmožne napravi res dobre dela delati. Vsako leto združijo duhovne vaje ene dni starejše gojenke s tistimi, ktere stanujejo v Seng Mon-ienu; vse se tam vterdijo in pozive v lepih zgledih in naukih, ki jih tii dobivajo, in povemivši se k svojim, donašajo v sebi moč, da se kažejo dalje v nevarnostih, ktere jih obdajajo, velikodušne in prave kristjane. Velikrat nočejo dekleta več zapustiti naprave, kamor so bile prej zoper njih voljo pripeljane, in kadar nastopi ura ločitve, imamo to tolažbo, da jih vidimo hrepeneče po priliki razširjati vero, in ako ne več, vsaj zvesto ohraniti, kolikor le mogoče, tiste dobre nauke, ki so jih prejele.	(Dalje nasl.)
Iz Ljubljane. (Pogled na bivše slovansko romanje.) Spomina vredno je, da tudi rimska Propaganda se je posebno goreče pečala za slovansko romanje. V ponedeljek zvečer, 4. mal. serp., so gojebci ondi v krasno okinčani in razsvitljeni dvorani pred podobo Leona XIII prestavljali spomin ss. Cirila in Metoda z govori in de-klamovanji v latinskem, laškem, cerkveno-slovenskem, slovenskem, rutenskem, ruskem, češkem, poljskem in hervaškem jeziku, vmes pa je segalo tudi petje enacega obsega. Pričujoči so bili n. pr.: vstavni prefekt kardinal Simeoni, kardinala Hovard in Hassun, pa veliko število škofov in prelatov iz raznih obredov in druge duhovuke in civilne gospode izmed romarjev itd.
Tudi liberalni laški časniki so pisarili o slovanskem romanji. „Gazzetta d' Italia" n. pr. z berlinskim križnim časnikom vred pravi, da se ne more tajiti, da Leon XIII, ki hoče na Jutrovem vstanoviti misijon gre-
Skega obreda, pripravlja prav tehtne osnove, ki bodo imele važne nasledke ter merijo na to, da se pod njegovim papeštvom doseže zopetno zedinjenje (riunione) jutrove z zahodnjo Cerkvijo.
Imena Slovencev, ki so se vdeleŽili letošnjega romanja
v Rimu:
1.	Ažman Simon, kaplan na Jesenicah, Kr.
2.	Badalič Marija, kmetica iz Oseka pri Cernicah, Gor.
3.	Belec Ivan, kaplan na Igu, Kr.
4.	Bernard Josip, steklar v Ljubljani, Kr.
5.	Bernard Josip, steklarjev sin v Ljubljani, Kr.
6.	Bernard Kristina, gospodičina iz Ljubljane. Kr.
7.	Čeeonjin (?). •)
8.	Čerin Tomaž, vikar v Avčah pri Kanalu, Gor.
9.	Cerne Ivan, kaplan pri novem sv. Antonu v Terstu.
10.	Cibašek Anton, župnik v pokoju v Ljubljani, Kr.
11.	Čigon Karol, kaplan v Černičah, Gor.
12.	Dernovšek Jurij, administrator v Želimljah, Kr.
13.	Fröhlich Anton, nadžupnik pri sv. Križu poleg Slatine, St.
14.	Gabrieičič Ivan. gostilničar z Brezja, Kr.
15.	Goli Franc, tergovec iz Idrije, Kr.
16.	Golja Ivan.
17.	Golja Josip, vikar v Ponikvah pri Tolminu, Gor.
18.	Grazmuk Marija, hišna posestnica iz Ljubljane, Kr.
19.	Herg Lavrencij, kanonik v Mariboru, Št.
20.	Herman, gospa iz Ljubljane, Kr.
21.	Hren Ivan, tergovec iz Ljubljane, Kr.
22.	Jucko Simon, župnik v Podkloštru, Kor.
23.	Jereb Matej, župnik v Stopičah, Kr.
24.	Jereb Simon.
25.	Jerič Josip, župnik v pok. v Ljubljani, Kr.
26.	Jurman, iz Ljubljane, Kr.
27.	Kalan Andrej, bogoslovec v Ljubljani, Kr.
28.	Kalister Marija, posestnica v Terstu.
29.	Kapus Ivan, župnik v Kropi, Kr.
30.	Kavalič Ivan, vikar v Kopru, Istr.
31.	Kobal Peter, dekan pri sv. Petru pri Gorici.
32.	Koblar Anton, knezoškofov kaplan v Ljubljani, Kr.
33.	Kocijan Jakob, kaplan pri Jezuitih v Terstu.
34.	Kocmur Anton, gostilničar na Igu, Kr.
35.	Kocmur Lucija, žena njegova z Iga, Kr.
36.	Kogej Jože, dekan v Idriji, Kr.
37.	Kolar Matija, kaplan v Trebnjem, Kr.
38.	Kompare Andrej.
39.	Košar FranČišk, kanonik v Mariboru, Št.
40.	Kožuh Matej, dekan v Stari Loki, Kr.
41.	Krištofič Lavrencij, administr. pri sv. Ožbaltu, Kr.
42.	Kukovec Ivan, deželni poslanec iz Ljutomera, Št.
43.	Lahajnar Netika, gospoaičjna iz Ljubljane, Kr.
44.	Lavtižar Josip, kaplan v Šenčurja pri Kranji, Kr.
45.	Lednik Anton, kaplan v Rušah, Št.
46.	Leskovec Ivana, gospodičina iz Idrije, Kr.
47.	Levičnik Josip, posestnik in učitelj v Železnikih, Kr.
48.	Ločnikar Tomaž, fabrikant iz Ljubljane, Kr.
49.	Lovrec Anton, kmet iz Štirskega.
50.	Majar Matija, župnik in pisatelj v Celovcu, Kor.
51.	Mrak Jakob, župnik v Železnikih, Kr.
52.	Müller Anton, dr., stolni kaplan v Celovcu, Kor.
53.	Pauman, kanonik v Kopru, Istr.
54.	Peterlin Primož, administr. pri sv. Lenartu, Kr.
55.	Pirnat Tomaž, posestnik iz Ljubljane, Kr.
56.	Potočnik Lovro, dekan v Gornjem Gradu, Št.
57.	Pressel Josipina iz Ljubljane, Kr.
58.	Rakoše Mihael, župnik v Žuselmu, Št
59.	Rebeh Marija, gospa iz Tersta.
*) Pri oekterih nismo dobili zaznamka kerstaega imena, stanu itd.; prosimo za zame'ro.	Vr.
60.	Remškar Andrej, kmečki sin z Brezovice, Kr.
61.	Satler Martin, župnik v Nejšpergu, Št.
62.	Sernec Miha, posestnik v Rušah, Št.
63.	Slekovec Matej, kaplan pri sv. Marku, Št
64.	Smrekar Jerica, gospodičina iz Ljubljane, Kr.
65.	Stanovnik Janez, kmečki sin z Brezovice, Kr.
66.	Starč Alojzij, administr. na Rovib, Kr.
67.	Sabec Luka z Verhnike, Kr.
68.	Šmit Matija, kmet v Selcih, Kr.
69.	Šmit Marija.
70.	Šoklič France, kmet iz Teržica, Kr.
71.	Šuta Rupert, kaplan v Zaverčih, Št.
72.	Triler Jože, kmet iz Stare Loke, Kr.
73.	Trobec Uršula, gospa iz Tersta.
74.	Trobec Elmira, gospodičina iz Tersta.
75.	Turek Josip, posestnik v Terstu.
76.	Urbas Anton, kanonik in stoljni župnik iz Ljubljane, Kr.
77.	Urbas Leopold, vradnik iz Ljubljane, Kr.
78.	Vales Marko, vikar v Oseku pri Černičah, Gor.
79.	Vampelj Janez, kmet z Brezovice, Kr.
80.	Warto Julij, kaplan v Terstu.
81.	AVinterhalter Albina, gospodičina iz Ljubljane, Kr.
82.	Zamik Anton, tergovec iz Kertine, Kr.
83.	Zelnik Martin, župnik pri sv. Petru, Št
84.	Zelnik Marija, gospa iz Ljubljane, Kr.
85.	Zitterer Matija, stotnik v pok. iz Ljubljane, Kr.
86.	Zorman Janez, kupec iz Ljubljane, Kr.
87.	Zupanič Jakob, kaplan pri sv. Lovrencu, Št.
88.	Žižek Marko, župnik v Belatincu na Ogerskem.
Iz Ljubljane. {Die slawische Pilgerfahrt nach Rom *> [Bericht eines Theilnehmers.]) Neutrudljivi gospod dr. Jordan ima to posebno zaslugo, da tudi naše nemške brate s slovanskimi imenitnimi dogodbami sedanjega časa soznanuje. Nepristranskim Nemcem, zlasti avstri-janskim, bode prijazna, mirna, pa vendar navdušena beseda gosp. pisatelja zamogla veliko pomagati, da bodo rešeni predsoj in napačnih misel, ktere sovražniki Slo-venov med svet trosijo. Ravno je prišla na svitlo knjižica z omenjenim napisom, ki obsega tri adrese do sv» Očeta, nagovor škofa Strosmajerja, odgovor sv. Očeta in dotične poročila g. pisavca, ki se je sam pripravljanja in romanja samega vdeležil in toraj reč natanko vč. Prav iz serca katoliških avstrijanskih Slovenov je vzel, kar piše med drugim k sklepu, ko pravi: „Naj bi to gibanje v katoliški Cerkvi v prid Slovenov (Slovanov) imelo tudi blagren vpliv na skupno življenje Slovenov in Neslovenov v naši Avstriji, naj pripomore, da bode mir med njimi. To se bo zgodilo toliko prej, kolikor bolj se bodo tudi Nesloveni dali voditi zgoli keršanskim načelom ljubezni do bližnjega, sterpljivosti, pravičnosti in pravice oziroma na Slovene."
Ta knjižica, 8 4. in 5. zvezkom vred: „Bischofs Strossroajer: Cyrill u. Metod." in s 1.: „Jordan— Katholisches Bosnien" (ki se tudi še dobivajo) zadostno obravnavajo najbolj občutljive slovenske (slovanske) vprašanja današnjih dni; naj bodo toraj gorko priporočene vsim, ki se — v prijaznem ali neprijaznem smislu — pečajo za Slovene.
Gorenjsko, 5. kimovca. („Sora" ali „Sovra". Žalostno in veselo ob Sovri.) Nikoli nisem mogel z radostjo slišati spačenega imena „Sora", ker moji v slovniškem kopitu nezmotljivi domačini vselej pravijo „Sovra" in nikoli ne „Sora". Zdaj pa sem se sam prepričal, da je „Sovra". Kakor se namreč Jordan pod velikim Hermo-nom (Džebel-šejh) steka iz sedem potokov, tako „Sovra"
*) „Weckstimmen für das kath. Volk", 1881, 12. Jahrg., 7. Heft. Wien, I. Weihborggasse 21. (Cena 12 kr.)
8 o vre v a pod visokim gorovjem med Bohinom in S6-rico (gotovo tudi skerčeno iz So vri ca, Soverca) iz enega nekoliko obilnišega in več malih virčekov, kteri se pa o nalivih v dolu narastejo v strahotno Sovro, kakor je bila ravno undan, ki je v dolini, že za par sežnjev naraščena, naredila grozo in strahoto, pobrala skor vse mostove, razdjala več jezov, mlinov, pota spodkopala in raztergala, nad trinajst sto žagovcev — in kdo ve, kaj še vse — seboj dervila, njive in travnike preplula in obilno podsula, v Železnikih pa mnoge hiše visoko napolnila, ter je le čudo in dobrota Božja, da ni veliko otročičev ali tudi odrašenih potonilo. Škode je na tisoče in tisoče.... Zdaj naj pa še kdo reče, da je „Sora" in ne „Sovra"?
Žalostno razdjanje se vidi po dolini. Vidil sem pa tudi marsikaj veselega; — vidil soriško razumno in ošteno ljudstvo, vidil pa tudi njih koše, v kterih veli-rat po več ur visoko dostikrat s hriba v hrib morajo vse znositi. Naj bi se mehkužniki od njih učili vsakdanji kruh služiti! Vidil sem v Železnikih v prelepi novi cerkvi zali novi tabernakelj iz drazega belega marmorja, ki z vsim stane blizo tri tisoč; dva nova čisto simetrična altarja, izverstne orgije, okinčane, da jih je veselje gledati; vidil z veliko spretnostjo in pridnostjo vojeno in olikano šolsko mladino in čisto nepričakovanih, rudniškemu kraju prav primernih šolskih pomočkov v naj lepšem redu. Vidil po vsi dolini, kakor daleč Sovra teče, verlih prijatlov in poštenjakov, ki bi še nocoj vse zapisal v zlate bukve, ako bi že v njih ne bili.
Mali otrok moder učenik.
Mlad mož je bil k prijatlu na kosilo povabljen; ni davno tega. Opravila pa so ga bile nekoliko zader-žale, ker je prišel k mizi pozneje, ko so drugi že pri mizi sedeli. Kar precej se usede in začne jesti — ne da bi bil kaj molil, ker to mu ni bilo več v navadi. Jožek, petletni sinček njegovega prijatla, ga en čas molčč gleda, potem ga pocefrá za rokáv in reče: „Kaj je pa to, ti še nisi molil in že ješ?" Mož, v očitni zadregi, se izgovarja, da je pozabil, in v tej zadregi se urno sedé pokriža ter je znati, da moli češenamarijo.
Maliček pa s tem še ni zadovoljen, zopet popipa moža za suknjo in reče mu: „Ali ti obmizno molitev sedé moliš, kaj? — mi vsi molimo stojé tako-le" — nato dečko ročice sklene in mu naprej moli, kakor pravimo. Ta nauk je imel dober sad. Od tistega časa je mož tudi doma vsak dan s svojo ženo skupaj molil pred jedjo in po jedi.
Sv. Angeli svarijo pred grehom.
Sv. Ascelina je bila od otročjih nčg nedolžna deklica in je Bogu obljubila večno čistost Že kakor otro-čiček jo je svaril angel varh, če je hotla kako malo stvarico vzeti: iglo, jabelko; čutila je, da jo nekdo za obleko nazaj vleče, tudi je slišala glas: „Pusti to, ni dobro za te!" če tudi ni bilo nobenega človeka blizo. Kadar je bila odrasla, jo je neki mladeneč zalezoval in se ponudil, da jo hoče učiti peti. Nedolžno-priprosta kakor golobica ni hudega mislila in je bila s tem zadovoljna. Pride pa ubog berač, ji razodene hudobne namene tega Človeka in reče: Vari se, hči! hudoba te zalezuje in iše te po tem mladenču pogubiti! Prestrašena povč to materi, revež pa je bil zginil, noben človek ga ni vidil ne priti ne odhajati; bil je angel-varh te deklice, ki jo je o pravem času svaril... Ali ne svari
tudi tebe v tvojem sercu? Ali ga poslušaš in bežiš od brezna ?
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
12. kimovca. S. Pelagij. — 13. S. Virgilij. — 14. Povišanje sv. Križa. — 15. S. Nikodem muč. — 16. S. Ljudmila vd. — 17. S. Lambert šk. — 18. Petnajsta nedelja po Bink. S. Jožef Kupertinski.
Zahvale:
Št. 79. Bila sem za pljučno boleznijo hudo zbolela in tudi kri sem iz sebe metala; zdravnik je malo upan)a imel za moje ozdravljenje. Huda vročina me je kuhala in več celih noči nisem bila mirna. Nisem vedila, k>j očeti, ker človeške pomoči ni bilo; tedaj se obern<«m Materi Božji, k Mariji vedne pomoči, z zaupanjem sem se poslužila vode iz Lurda, in odleglo mi je cez nekaj Časa, ter sem bila v kakih 3 dneh čisto zdrava. Toraj bodi vedno češeno in hvaljeno presv. Jezusovo in Marijno Serce, in zahvaljena bodi Marija, vedna pomočnica!
V	Ljubljani, 28. rožnika 1881.	M. J.
Št. 80. Na prošnje Matere B., sv. Jožefa in hv. Ane, kterim na čast je molila vsa družina, rešeni smo prav velike in obupljive dušne in telesne zadrege; toraj tukaj očitno zahvalo naznimo dobrotljivemu Bogu, Mariji, sv. Jožefu in sv. Ani, pa tudi bratovšini, ki je za nas n»o-lila. Rečemo tudi, da naj nobena družina ne obupa, temuč pomoči iše pri Bogu, Mariji in svetnikih, in našla jo bo po stanovitnih prošnjah, če so zadrege tudi prav hude in velike.
V	Ljubljani, 6. kimovca 1881.	A. B.
V molitev priporočeni:
Mati skerbno priporoča svoje otroke v molitev družbi N. lj. O., da bi bili sploh v vsem dobri, pametni, in da bi imeli ljubezen med seboj. — Gospodinj» se priporoča v molitveno družbo, da bi ji Marija N. lj. G. sprosila dobro keršenico, srečo in blagoslov Božji pri delu in kupčiji. — Dobra deklica, da bi ji N lj. Gospi sprosila zdravje bolne noge. — Mati priporoča sina za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Mladeneč, da bi bil rešen iz žrela slabe tovaršije, živo priporočen. — Štiri osebe v dušnih potrebah. — A. B. in nekaj gg. dušnih pastirjev. — Nekdo v veliki nevarnosti sinert-nega greha. — Vsi dobrotniki naše ubožne šolske mladine. — Neka fara: Da bi nam N. I j. G. sprosila katoliškega učitelja.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
12.	kim. Kdor nima ljubezni v sercu in Boga pozabi, se kratkočasi z grajanjem druzih ljudi. (Tom. Kemp.)
13.	Kdor dobrote tega sveta v milošinjo obrača, jih s tem Bogu povrača, od koder jih je dobil.
14.	Bridka martra je naj boljše ogledalo, ker z gledanjem vanjo spoznavamo svojo lastno revšino.
15.	Bog nas večkrat pusti kakor zapletene v našo revšino, da bi jasno spoznali, da brez Njegove milostne pomoči se iz njih ne moremo izviti.
16.	Naša naloga je, vse, kar vidimo bližnjega delati, naj boljše, kar je moč, razlagati. (Franč. Sal.)
17.	Znamnje dobre duše je: vse, kar dela, v Božjo čast in ljubezen obračati. (Fr. Sal.)
18. Naloga, ki se je moramo dobro naučiti, je ta: Sedanje življenje nam ni za nič druzega dano, kakor zato, da bi si z njim večno življenje pridobili. (Fr. Sal.)
Listek za raznoterosti.
Spremembe. C. g. Bizjan Jan. gre iz Loke za ku-rata v kaznilnico v Begunje. (Drugo gl. st. 34.) Umeri je č. g. Leop. Ouk, v pokoju v Idriji. R. I. P.!
V	ljubljansko knežje-škofijsko semeniše so sprejeti dijaki po doveršeni osmi šoli: Adamič Andr. s Kerke, Bulovec Mih. iz Tersta, Elbert Sebast. iz Deisheim-a v Renski okrajini, Lesjak Ant. iz Zatičine, Novak Jož. iz št. Gotharda, Pakiž Marka iz Sodražice, Pe-trič Ant iz št. Gregorija, Vidmar Jan. iz Ljubljane.
V	kn šk. Alojzijeviše so na novo sprejeti naslednji dijaki: Iz 3. gimn. razreda: Debevec Jož. iz Begunj pri Cerknici, Hribar Ant. s Kerke, Kenk Fr. z Brezovice, Kosem Jož. iz Boštajna, Kunstelj Jan. z Gorij, Petrič Avg. iz Vipave, Podpečnik Ant. z Jeseuic, Steska Viktor iz Ljubljane, Všeničnik Fr. iz Poljan. Iz 4. gimn. razreda: Novak Matija iz Podzemlja; iz 5.: Berce Matija iz Mošenj; iz 7.: Drukar Avgust iz Kranja.
Na Ign pri Ljubljani je bil preteklo nedeljo slovesno vmeščen novi župnik č. g. J ako p Dolenec, bivši stolni kaplan. Bog daj srečo v dušni in telesni blagor pastirju in ovčicam!
Poterdilo. Poterjujem, da sem znesek 85 gl. za pogorelce na Dobračevi resnično prejel. Priserčna hvala vsem blagim dobrotnikom! Bog jim poverni stoterno!
V	Žireh, 6. kimovca 1881.
Jožef Vidmar, župnik.
V	Goriškem sred i šn jem semenišn se 19. t m. prično duhovne vaje za čast. gg. duhovne.
Glnhomdtci v Goriškem verlem vstavu so 1. t. m. imeli očitne skušnje, pri kterih so se gojenci prav dobro obnesli. Med 44 gojenci je 23 slovenskih, 21 laških, in med 27 gojenkami 17 laških in 10 slovenskih. Naprava je že davno sloveča. Prihodnje šolsko leto se prične 1. listopada.
Sv. Oče Leon XIII so amerikanskemu predsedniku Garfield-u po kardinalu Jakobini-u naznanili sožaljenje sarad napada in čestitanje, da se mu boljša. Deržavni tajnik Blainc je v priserčnem odgovoru povedal, da se je zdaj pri predsedniku sicer na hujše obernilo, vender ni brez upanja, pa da je bil predsednik globoko ginjen sarad pobožne skerbljivosti v prid njegovega ozdravljenja, ki se razodeva pri vsih verstvih, pa nikjer ne tako obširno in verno, kakor od rimsko-katoliške Cerkve.
Novi Trevirski skof mons. Korum je bil v zaslišanji pri nemškem cesarji Viljemu. Upa se, da preganjanje sv. Cerkve na Pruskem bode nehalo in da kmali dobi Nemčija katoliškega zastopnika pri sv. Očetu.
Tergovstvo S sužnji V Nubiji bivajoč misijonar Don Leon Henriot pisal je c. kr. konzulu v Hartumu, gospodu Hansal-u, ter v tem pismu razjasnuje, kako
*) Gosp. Ilansal, bivši učitelj na Dunaju, se je 1. 1853 pridružil katoliškemu misijonu za srednjo Atriko, in dasiravno šibke osebe in ne močnega zdravja, posebno slabih oči, se je vender dozdaj ohranil pod tem vročim nebnim pasom, ter je pozneje postal avstrijanski konzul. Misijonu pa je zmeraj prijazen in obkerbuje tudi kot konzul opravila orgljavca v katoliški kapeli v Hartumu.	Vr.
tam ljudi lové in ropajo, ter potem kakor blago prodajajo. Posebno sta v slabem glasu rodova Baggara in Dželaba, ker podpoveljniki Chira Goud in Carin v pokrajinah Golfaz, Fanda in Catela ropata in se z bogatim plenom ljudi in premoženja domu povračata. Misijonar piše in pravi : Osem mescev bivam tukaj, pa skoraj vsaki teden sem videl roparsko druhal; roparski rod Baggara ima glavni sedež v Deleju, rod Dželaba pa prebiva v El Obeidu, glavnem mestu Kordofanskem, in ta rod je silovit, ker ima tudi več tisoč vojakov. V Bir-ketu pa potem sužnje prodajajo. Misijonar je v pismu prosil c. kr. avstrijskega konzula, naj to reč naznani zastopnikom vsih evropejskih vlàd, ktere misijonar prosi, da naj bi konec storile tergovstvu s sužnji v Nubiji. — Znamenito je tudi naznanilo g. misijonarja do avstrijskega konzula, da so s pomočjo duhovnih sodelavcev sostavili slovar ondotnega jezika.
No? ognjometnik je vstal na Sandviških otocih, kteri so znani zarad ondotne gobove bolezni in kterih kralj Kalakava zdaj potuje po Evropi. 12. jul. je bil grozen potres na otoku Havaii in strahovito velika ognjena reka je začela bučati in dreti iz zemlje ; bližala se je glavnemu mestu Hilo; vse prebivalstvo je bežalo z otoka.
Dobrotni darovi.
„ Za pogorelce v Knežaku: Č. g. Fr. Marešič 2 gl.
—	C. g. župn. Bukovški J. Demšar 2 gold. — Ana B. z drugimi 1 gl. 50 kr.	„
Za pogorelce v Dobračevi v Zirovski far i: C. g. Fr. Marešič 2 gl. — č. g. župnik na Bukovšici J. Demšar
2	gold.
Za pogorelce v Cerkljah: C. g. župnik na Bukovšici J. Demšar 2 gold. — Č. g. Fr. Marešič 2 gld.
Za razne pogorelce: Č. g. župnik BI. Petrič 5 gl. Za Študentovsko kuhinjo: č. g. Fr. Tavčar 3 gl. — Č. g. J. D. 2 gl. — Č. g. A. Ponikvar 1 gl. — Č. g. J. Škerjanec 1 gl. — U. g. M. Kumar 1 gld. — Ana B. z druzimi 1 gl. — Č. g. BI. Petrič kupon za 2 gl. 10 kr.
—	Č. g. J. Demšar, župnik |na Bukovšici, 2 gl. — R. P. 40 kr.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Č. g. Fr. Marešič 6 gl. — Č. g. Mih. Barbo
3	gl. — Fr. P. 2 gl. (že med oddanim). — Č. g. župnik Bukovški J. Demšar 2 gl. — Johana Bobek 1 gld. — Polona Gerčar 1 gld. 50 kr. — Ana B. z druz. 1 gld. 50 kr. — Č. g. župnik BI. Petrič kupon za 2 gl. 10 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Vogelj 10 gl. — Fr. P. 2 gl. — Č. g. župnik na Bukovšici 1 gl. — Dobrotnik iz Ljubljane 1 tol. za 2 gl.
—	Oseba po č. g. stolnem kapi. J. Erkerji 1 gl. — Johana Bobek 1 gl. — Lucija Bonomelli iz št. Vida 2 gl.
Za opravo ubožnih farnih cerkev nase Škofije: Iz Osilnice 7 gl. — Iz Vinice po č. g. Fr. Rozmanu 1 gl. 40 sld. — Iz Kočevja za to in preteklo leto 65 gl. — Od preč. g. dekana M. Kožuha 20 gld. — Pri čč. gg. Uršulinaricah oddano 8 gl. 24 sld. — Od sv. Lovrenca ob Temenici 10 gl. 30 sld. — Z Gorič 25 gl. 40 sld. Za sv. Očeta: Iz Vogelj 2 gl. Za afrikanski misijon: Po č. g. Mih. Barbo-tu 2 gl. Za sv. Detinstvo: Č. g. župn. na Bukovšici 2 gl. Za bratovšino Čist. Spočetja: Po č. g. Mih. Barbo-tu 1 gld.
Za bratovšino N. lj. Gospe presv. Serca: Ana B. 1 gl. (Opomba: Ce smo prav razumeli? Če ima pa drugi namen, prosimo, naznanite. Vr.)
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikoTi nasledniki v Ljubljani.