20. Štev. PoStnlna platana v gotovini.	V	Ljubljani,	S0b0ta	16.	maja	1925.	Pos»m>ina	Mavllka	r-gOPjn	Leto	V.
ousao NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE.
ta	iI	Izhaja	vsako	soboto.	I	i«*«-««	se	Računajo	p« vcSfk»«ti. Gen* tu Mftdmn
h\J$*	IP,	|	»fčnl«:	n	hucmatvo	6	Din,	z*	Inonemitvo	»	Din.	|	”	v	•glasnem delu.
Zbor delesotou Narodno- socijalistične stranke.
Bratski pozdrav čeških gostov. — Referati strankinih funkdjonarjev. — Vsi sklepi sprejeti soglasno. — Navdušenost In borbenost strankinih delegatov.
Ljubljana, dne 9. maja.
Pretekla sobota in nedelja sta bili posvečeni delu in manifestaciji narodno socialistične misli. Kakor smo že preje javili, so prispeli v Ljubljano že v petek delegati bratske eeškoslovenskie socijalistične stranke in sicer podpredsednica češke NSS sestra Zeminova, ki zavzema v ženskem gibanju na Češkem vodilno mesto in ji ]e bratska stranka poverila tudi poslanski mandat. Poleg nje so se udeležili našega zborovanja tudi poslanec br. Spatny, voditelj češke narodno soc. mladine, nadalje generalni tajnik stranke br. Sole in urednik glavnega glasila stranke »Češkega Slovac br. Černy. češkim gostom na čast se Je v
petek zvečef vršil v restavraciji Slon pozdravni večer, ob kateri priliki je bilo izmenjanih več iskrenih bratskih pozdravov. Za Češko Obec se je tega večera udeležil tudi njen predsednik ing. Kasal.
V	soboto ob 8. uri zvečer je predsednik tov. Deržič otvoril delegatsko zborovanje, pozdravil predvsem češko naro<lno socialistično stranko in njene navzoče zastopnike, zastopnike naših krajevnih organizacij, mladinskih organizacij, in strokovnih organizacij ter konštatiral, da je na delegatskem zboru zastopanih 40 organizacij s 120 delegati. Vsled tega je v smislu organizatorič-nega reda torej delegatsko zborovanje sklepčno.
Govor tainika čehoslov. soc. stranke br. Šolca.
Po opominu, da naj bodo vsi delegati pri svojih izvajanjih kratki in stvarni, poda predsednik, predno se preide na dnevni red, besedo generalnemu tajniku ČSL soc. stranke STR br. ftoleu, ki izvaja:
Prihajamo k vam v imenu češkoslov. strany socialistickc ter vas kot njeni, ofici-jelni zastopniki najiskrenejo pozdravljamo. Z veseljem konštatiramo tudi letos, da Je naša stranka in vaša stranka eno telo in ena duša, ker med našim in vašim programom, med našimi in vašimi idejami ni razlike.
Leto za letom prihajamo med vas, da učvrstimo medsebojno simpatije, medsebojno zvezo med našimi srci. Da pozdravimo ne samo vašo stranko, ki je tudi naša, ker kakor rečeno, med našo in vašo vodilno idejo ni razlike, temveč, da pozdravimo tudi vašo državo in utrdimo zvezo z njo. Ker prepričani smo, da sta obe naši državi v prvi vrsti poklicani, da ohranite mir v srednji Evropi in se oprete vsaki izpre-menibi mirovnih pogodb, ki bi bile v škodo razvoju in obstoju naših narodov. Pri tem pa smo tudi prepričani, da ne sme ta zveza obstojati le v zvezi med vladami, le v diplomatičnih stikih, temveč, da se mora graditi od zdolaj, od moža do moža, od žene do žene, od srca do srca, od delavca do delavca.
In ob tej priliki bi povdaril še nekaj. Čudno se bo morda zdelo, da mi zastopniki vladne češkoslovaške stranko prihajamo pozdravljat vas opozicijonalce jugoslovanske in vam ponujat bratso svojo roko. Toda velikanska je razlika med opozicijo pri nas v ČSR in pri vas v Jugoslaviji. Pri nas obstoji opozicija iz strank, ki bi rade čiinpreje zabodle bodalo v hrbet republiki in ki nestrpno čakajo trenutka, ko bi ji zamogle zadati smrtni udarec. Pri vas pa je opozicija prožeta ljubezni prave in resnične ljubezni do države, ki Se ne straši nobenih žrtev, da jo ohrani. — Vi hočete Jugoslavijo boljšo kot je, demokratično. To je osnovna razlika in v toliko ste na boljšem, ker si lahko dovoljujete luksus, da se bojujete proti slabemu v lastnem narodu, medtem, ko smo mi večkrat prisiljeni, da sklepamo kompromise tudi z onimi, ki so nam načelno nasprotni, samo, da rešimo našo ljubljeno republiko pred proti in izven narodnimi sovražniki. Mi si tega luksusa privoščiti ne moremo in ne moremo se bojevati med seboj, temveč moramo v blagor domovine vstrajati v koaliciji, ki jo sestavlja 5 raznonačelnih strank, katerim je skupno le eno in to je ljubezen do republike. Kako močna pa je baš ta vest, ljubezen do republike, nam kaže dejstvo, da imamo že tri leta isto vlado.
V	vašem lastnem pa tudi v interesu naše republike bi želeli iskreno, da pride do take koalicije tudi pri vas, ker popolnoma naravno je, da bi se in da se bo vaš
položaj še neprimerno zboljšal kakor hitro bo zavladala v vaši državi sloga.
Naših besed pa ne smete smatrati za kritiko. Mi nismo prišli kritizirat, temveč zbliževati, ker narodno socijalistična stranka more pomenjati s svojim programom in svojo taktiko velik faktor v zbližan ju med posameznimi stremljenji v vaši državi. Nar. soc. stranka more igrati veliko vlogo v bodočnosti. Pa ne samo more, ona to vlogo igrati mora! V vas mora biti sila, ki postane temelj socijalne pravičnosti v državi. Program stranke to nedvomno omogoča in
vi	morate samo najti pravo taktiko, da to dosežete. Organizirajte delavce, obrtnike, kmete, skratka vse stanove, ki jih tepta kapital bank, veleindustrije ih veleposest-ništva.
Veseli smo, da ste se zbrali k delu brez parad. Mi ne damo nič na parade. Glavno je podrobno delo. To jo najvarnejše. Preiti moramo od besed k dejanju. Le organizirano delo med delavci in kmeti nas približuje cilju. Povdarjain, da ne samo med delavci, temveč tudi med kmeti. Vi se no smete nikakor zadovoljiti z organiziranjem delavstva in inteligence, temveč morate zanesti idejo narodnega socijalizma tudi v vasi in pridobivati za njo seljaštvo. Brez seljaštva socijalizcm ne more doseči svojih ciljev. Niti socijalnih, niti kulturnih, niti gospodarskih. Vsled tega morate posvetiti temu važnemu vprašanju svojo največjo pozornost.
In povdarjain še enkrat, samo resolucije ne pomagajo. Treba je podrobnega praktičnega dela. Naš znak, kladivo in pero simbolizira smer, v kateri se mora to delo gibati. Od dela žuljeve roke se morajo združiti v skupnem stremljenju, z rokami, ki delajo s telesom. Delavec in kmet se mora združiti v eno fronto in telesne skupnosti z duševnim delavcem. Le na ta način more zmagati socijalizem.
Naše delo pa ne sme iti samo za tem, da povzdignemo človeka samo materijelno, temveč povzdigniti ga moramo tudi kot človeka, to se pravi, duševno in moralno, da postane boljši in izobraženejši, kulturno višji človek. Če boste šli po teh naših smernicah, bo zmagal narodni socijalizem tudi v Sloveniji, na Hrvatskem in Srbiji ravno-tako kot je zmagal pri nas v naši republiki. Tudi v tej smeri mora postati narodno socijalistična stranka kristalizacijska točka vašega notranje in zunanjepolitičnega življenja.
Ideja bratstva med delavnim ljudstvom vodi k enakopravnosti v narodu in enakopravnosti med narodi. (Delegati zahvaljujejo br. Šolca za njegova izvajanja z viharnim odobravanjem).
V	imenu delegatskega zbora se bratu Šolcu zahvali načelnik Deržič in ga zagotovi, da se bo na lastne oči prepričal, da gremo tudi mi po poti Klofačevih idej. katerim smo prav tako zvesti, kakor pristaši narodnega socijalizma na Češkem.
Govor urednika br. Černya.
Na to pozdravlja delegatski zbor brat čorny za osrednjo delavsko šolo irt izvaja: »Dragi bratje in sestre! Oprostite, da ue govorim v vašem lepem jeziku, temveč v bratski hrvaščini. Čast mi je, da vas pozdravim v imenu osrednje delavske šole in
v	imenu br. Pichla, ki je žal zadržan, ni mogel priti z nami vred med vas v belo Ljubljano, vašo bratsko zemljo, v kateri se človek počuti kot doma. In to ni nič čudnega, ker mi ljubimo narod Prešernov, Ko-
pitarjev in Aškerčev, ki je bil od nekdaj v tesni zvezi z našim narodom, z našimi najznamenitejšimi ljudmi. Naša in vaša kultura sta medsebojno vplivali druga na drugo in tudi politično smo v bivši Avstriji stali bok ob boku. In srce nam je žalostno ob mislih, da je vaša duša težko ranjena, da je cela tretjina vašega zavestnega naroda ostala pod neznosnim jarmom italijanskih fašistov in avstrijskih pangormanistov.
V	drugem oziru pa nas veseli, da so padla
legla nemške ekspanzivnosti v Mariboru, Ptuju, Celju itd. Vaša radost je bila in Je vedno tudi naša radost, vaša bol, tudi naša bol.
Vi ste se pridružili narodno socialistični ideji in dobro ste napravili, ker pojem naroda sc izpopolnjava s pojmom socijalizma. Treba je še v naprej negovati kulturo duše in srca in vzgajati boljšega človeka, kakor to zahteva naš vodja br. V. Klofač. Urez dobrega človeka ni dobre družbe. — Vsled tega sledi naša stranka z vso pozornostjo kulturnemu delu in intenzivno popo-larizujc znanost v najširših narodnih slojih. In mi ne dvomimo, da bo tudi vaša stranka napredovala v velikem delu izobraževanja naroda. K temu vam želim v imenu osrednje delavske šole veliko sreče. Naj živi slovenski narod od Gorice, Trsta in špilja, naj živi in napreduje!« (Živahno odobravanje).
Nato se preide jia dnevni red in na predlog, ki je bil sprejet na popoldanski seji izvrševalnega odbora, se izvolijo verifikacijski odsek, odsek za resolucije, in odsek za kandidatno' listo*, ki se takoj sesta^ nejo k delu. Medtem poda lov. Juvan poročilo osrednjega tajništva.
Iz poročila osrednjega tajništva.
NSS ima 56 krajevnih organizacij, večina teh je v Sloveniji. Vse organizacije skupno imajo 2148 članov. Tekom leta je pristopilo 263 novih članov, izstopilo pa jih je 118.
Shodov je bilo v pretečenem letu 117.
Zaupniških zborovanj in konferenc 96,
predavanj in diskusijskih večerov 33, skupno 246. Pri teni pa niso všteti sestanki in seje, katere so imele krajevne organizacije. Povprečna udeležba je bila 40 do 50.
Dopisov je odposlalo osrednje društvo 1383.
Dopisov prejelo 844, vseh okrožnih je bilo razposlanih 1050. Skupno vseh dopisov 3277.
Načelstvo je imelo 58 rednih sej, večinoma pri polnoštevilni udeležbi.
Osrednji izvrševalni odbor je imel 8 sej, izmed katerih se je ena vršila v Mariboru, druge pa v Ljubljani.
širši izvrševalni odbor Je imel 2 seji.
Med letom se je ustanovilo okrožno tajništvo v Mariboru.
Narodno spcijalna strokovna Zveza, kot strankina strokovna organizacija ima svoje strokovno tajništvo v Narodnem domu ter ima 14 podružnic z 1434 člani.
Mladinske organizacije kažejo jako lep napredek. Dosedaj Je ustanovljenih 19 »Bratstov«, nekoliko se jih pa ustanovi v najbližnji bodočnosti. Osrednji izvrševalni odbor mladine ima svoj sedež v Ljubljani ter posluje tajništvo v Pulpanovi čitalnici v Gajtevi ulici-. Ustanovila se je skautska organizacija, ki prav lepo napreduje.
Zadružna knjigarna ima svoje lokale v Pulpanovi čitalnici v Gajevi ulici ter ima 319 članov.
VAŽNEJŠI DOGODKI.
Pri skupščinskih volitvah je nastopila naša stranka skupno z Davidovičevo ter smo dobili v Sloveniji približno 4000 glasov.
Mladinski kongres v Mariboru meseca septembra je v vsakem oziru sijajno uspel. Jdeležencev je bilo blizu 000.
Strokovni kongres v Št. Pavlu je izborno U9pel ter je bilo nad 300 udeležencev.
Razvitje prapora na Jesenicah. Ob priliki proslave 1. maja 1924 je razvila Jeseniška strokovna organizacija svoj prapor. Udeležba je bila izredno velika, ter se je prireditev razvila v sijajno manifestacijo narodno socijalistične ideje.
Razvitje prapora v Sp. Šiški tamošnje-ga »Bratstva« je bila nekaka skupna proslava narodno socijalistične ideje ter je bilo udeležencev nad 1000.
Občinske volitve.
Ljubljanski občinski’ svet je bil med letom razpuščen. Naša stranka je protestirala proti razpustu in zahtevala čimprejšnji razpis novih volitev po čistem proporcu. Pred skupščinskimi volitvami so bile volitve sicer razpisane, potem pa razpis zopet razveljavljen. Na mestnem' magistratu še vedno vlada gerent.
Občinske volitve so se izvršile v Mariboru, Ptuju in Celju, pri katerih je naša stranka nastopila v narodnem bloku. Tudi v raznih drugih občinah so so vršile občinske volitve tekom leta ter ima naša stranka v Sloveniji 66 občinskih odbornikov.
Stranka ima tudi svoje zastopnike v delavski zbornici, , v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, v borzi dela in v raznih drugih korporacijah, kjer naši člani sodelujejo pozitivno.
Strankino tajništvo se je meseca fe-
bruarja preselilo v sedanje spodnje prc>-store v Narodnem domu ter so uradne ure vsak dan od pol 9. do 12. in od pol 3. do 6. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. Tajništvo ima naročenih več raznih časopisov ter urejeno knjižnico za strankine funkcijonarje.
Tajniškemu poročilu sledita
poročili blagajnika in pregledovalcev rač.,
katera poročila se vsa sprejmejo na znanje. Načelnik lov.Deržič poroča na to
O političnem položaju v državi.
Povdarja, da je narodnost predpogoj vsakemu kulturnemu in socialističnemu delu ter razpravlja na to o razmerju narodno socijalistične stranke do II. in III. internacionale. Podčrtuje dejstvo, da je stranka nastopala vedno v smislu svojega programa in svojih načel, ter kritizira delo meščanskih strank, katerim je glavni cilj v politiki le pridobitev oblasti in moči, pri čemur so proglasili nas za protidržavne elemente, ker se nismo strinjali s korupcijo. Tudi nadalje se moramo boriti za pravo narodnost in pravi socijalizem, ker jasno je, da se z nasiljem ne bo moglo dolgo vladati. Nato razpravlja o notranjepolitičnem razvoju in o vzrokih nazadovanja socijalistične misli v naši državi. Omenja našo vedno pripravljenost in prizadevanja za ustvaritev enotne socijalistične fronte, ki žalibog vsled nerazumevanja s strani voditeljev ostalih socialističnih strank dosedaj
ni uspelo. Zahteva vec odporne sile in iniciativnega dela v lastnih vrstah in dokaže potrebo enotne delavske kmečke fronte.
Prvo, kar moramo zahtevati je popolna enakopravnosti vseh pred zakonom, tako v političnem kot gospodarskem oziru,
dokler se v tem vprašanju ne bo dosegel zadovoljen sporazum, je vsako drugo delo skrajno otežkočeno. Z vsemi silami se mora delati na to, da se veleproduktivna sredstva konsolidirajo, da se pravično izvede agrarna reforma, da se bo kapital uporabljal v prid in korist vsega ljudstva, ne samo privilegiranih posameznikov in skupin. Iz tega vidika moramo duševno zrevolucijo-nirati naš narod. Pot je sicer težka, toda privedla bo do uspeha, če bomo ostali zvesti svojim idejam ter z vnemo delali za njih uresničenje. (Živahno odobravanje.)
Nato poroča dr. Ivo Politeo o temi:
Narodni socijalizem in kmetijstvo.
Samo številnost brez zavednosti ni zadostna za dosego političnih ciljev. Tega se mora zavedati tudi NSS. Večina našega naroda obstoji iz seljaštva. In če lioče biti NSS ne samo idejno, temveč tudi številčno močna in silna, se mora nasloniti na seljaštvo. To je zaenkrat najvažnejše vprašanje za slranko, ker nikakor ne moremo računati na to, da bi se stranka ojačila na račun drugih pri nas itak zelo maloštevilnih socijalističnih in meščanskih strank.
Napačna je velikokrat ponavljajoča se trditev, da socijalizem nima pomena za kmetsko državo. Nasprotno, socijalizem Jo prav za kmetstvo nekaj prirodnega ih to zanikajo le oni, ki nočejo dobro niti soci-jalizmu, niti seljaštvu, ali pa ki stvari ne razumejo.
Svojo napačno trditev argumentirajo s tem, da kmet nikoli ne bo pristal na odpravo privatne lastnine. Odprava privatne lastnine je res zahteva marxove' socijalistične teorije. Mi tej teoriji tudi v tem pogledu ne moremo slediti. Socijalizem se mora prilagoditi razmeram posameznega naroda, ako hoče temu narodu koristiti. To je osnovna razlika našega socijalizma od dogmatičnega socijalizma II. in III. internaci-jonale, kateremu je ustvaril osnove Marx. Mi moramo raziskavati potrebe našega naroda in' jim prilagoditi socijalizem, ker socijalizcm je tukaj radi naroda in ne narobe.
Kmet ljubi svojo zemljo in hoče, da je in ostane njegova lastnina in mi moramo reči, da ima popolnoma prav, dokler jo obdeluje sam ali s svojo rodbino. Do te meje priznavamo privatno lastnino. Pobijamo pa privatno lastnino, kadar izkorišča tuje delo.
. Pojdimo med kmete in jih učimo, da socijalizem zanj ni škodljiv, nasprotno, da mu hrani njegovo zemljo. Učimo ga, da gre
danes veliko uspeha njegovega dela v žep veletrgovca in da mu more samo socijali-žem pomagati, da se odpravi ta nedostatek v njegovo korist.
(Govornik razpravlja nato o zadrugar-stvu in enakovrednosti stanov, o čemur Je razpravljal tudi v svojem referatu na glavnem občnem zboru, vsled česar ta izvajanja tukaj izpuščamo.)
Pot do resnice je težka in prav zato, ker stremi narodno socijalističnn stranka za resnico, se razvija tako počasi. Vsled tega počasnost njenega razvoja ni nikak dokaz za to, da so njena načela ali vodstvo slabo. Nasprotno, mi vidimo vsak dan kako hitro dobiva pristaše demagoštvo, ki obljublja vse nemogoče in ne namerava ničesar držati, kako počasi pa dobiva tal resnično dobra misel. Toda kakor slabo hitro dobiva pristaše, tako hitro jih tudi izgublja. — Vsled tega nikakor ne smemo obupati nad uspehom naše stranke. Vztrajno moramo hoditi med delavstvo in seljaštvo, poduče-vati ga in pridobivati jih za naša načela. Pridobili jih bomo dva, tri, deset. Pridobili jih bomo 10, 20, dokler ne dosežemo one politične moči, ki nam je potrebna za uresničenje naših načel, ker zavedati se moramo vedno, da smo stranka bodočnosti in da so stranke sedanjosti že stranke preteklosti. Dokazovati moramo tako delavstvu, kakor tudi seljaštvu, da nam ne gre samo za njihov glas, temveč tudi za njihovo srce. Da ne vidimo v njih samo objekt sebičnega izkoriščanja, temveč enakovrednega sodelavca. In seljaštvo, kakor delavstvo bo uvidelo, da je socijalizem, naš narodni socijalizem, njegova bodočnost in s tem bodočnost države in da je v njihovih lastnih rokah možnost, da pride do delavske kmetsko vlade na osnovah narodnega socijalizma.
(Govornik žanje vihnrno odobravanje).
Izprememba organizacijskega reda.
Ta točka se odstavi iz dnevnega reda,
ker niso še vse kraj. organizacije zavzele svojega stališča. Izvoli se 5 članska komisija, ki ima lekom treh mesecev predelati
vse zadevne predloge ip protipmlloge in predložiti rezultat svojega dela izrednemu delegatskemu zboru, ki se v to svrlio skliče po preteku treh mesecev.
Določitev strankinega davka.
Blagajnik tov. Ambrožič predlaga povišanje dosedanjega strankinega davka, ki je znašal 5 Din na leto na Din 20.— letno. Tov. Juvan stavi spreminjevalni predlog, da naj se uvedejo razne davčne stopnje in
sicer Din 10.—, 20.—, 50.—, 100.— na leto. Po daljši debati v katero posežejo tov. Koglič, Kazine, Starec i. dr. se sprejme z večino glasov spreminjevalni predlog tov. Juvana.
Volitve.
Medtem je odsek za kandidatno' listo njegovem imenu sledeče kandidatne liste, končal svoje delo in tov. Gobec predlaga v ki so bile vse soglasno sprejete. ,
Načelstvo.
Načelnik: Ivan Deržič,
I. podnačelnik: Rudolf Juvmju,
II. podnačelnik: Drago Gobec,
člani: Josip Ambrožič, Janko Jarec, Fran Rupnik, dr. Ivo Politeo, Anton Šircelj, Karel Urbančič.
Osrednji izvrševalni odbor.
Bavdaš Janko, Bavdek Vekoslav, Bertoli Alfonz (Zagreb), Bizjak Luka (Litija), Blažek Anton (Ptuj), Bračič Ivo (Tržič), Derča Fran (Št. Pavel), Est Rudolf, Hiter Ivan, Jošt Fran, Koprivec Ivan, Korošec Blaž, Letnik Josip (Trbovlje), Leskovec Fran (Logatec), Po-ropat Josip, dr. Peterlin Viktor, Roglič Ivan (Maribor), Starec Franc (Maribor), Šetinc Ivo (Jesenice), Tavčar Ivan, Tre-bušak Lovro (Zagorje), Tomc Albin, Uderman Andrej (Novo mesto), Zupančič Ivan (Slov. Gradec).
NAMESTNIKI.
Ančik Josip (Ribnica), Fajt Mirko
Ivan (Bled), Ličen Alfonz (Kočevje), Loštrk Jakob (Žiri), Majce Karel, Malgaj Tone, Pleničar Pavel, Rozman Alojzij (Ponikva), Sušnik Albin (Kranj), Tomc Stanko.
NADZORSTVO.
Pelan Vlado, Petek Ivan, Podpac Rudolf, Podkrajšek Rudolf (Novo mesto), Šerona Vinko. ^
FINANČNO GOSPODARSKA KOMISIJA.
Eisenstadter Artur (Zagreb), Hiter Ivan, Jošt Fran (Celje), Roglič Ivan
.	V-/7	«1	>	'	«	'	'
(Maribor), Hafner Mirko, Hudovernik l (Maribor), Stopar Davorin.
Resolucije.
V imenu odseka za resolucije, predlaga tov. Tavčar sledeče resolucije, ki so bile vse soglasno sprejele.
I.
Glavni zbor NSS izjavlja v soglasju z resolucijami prejšnjih svojih glavnih zborov ponovno, da Sinatra za predpogoj notranje konsolidacije in s tem utrditve zunanjepolitičnega položaja naše države iskren sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci na podlagi popolne de* janske enakopravnosti v vsakem oziru.
V dosego tega cilja je v mejah svojili osnovnih načel NSS pripravljena sodelovati z vsemi političnimi strankami in skupinami v državi, ki so kot predsta-viteljice svobodne volje naroda resnično za sporazum.
II.
V svrho socijalne zaščite delavskega razreda in z njim na isti gmotni višini stoječih stanov (malih kmetov, malih obrtnikov, uradnikov, učiteljev itd.) in njihovih človeško - eksistenčnih pravic proti kapitalističnemu izkoriščanju, smatra NSS za najnujnejše, da se ves jugoslovanski duševni in ročni proleta-rijat združi v enotno socijalno solidarno ironto, ker na tej podlagi edino jo možna pridobitev one , politične moči, ki je potrebna za uresničenje upravičenih zahtev interesne skupnosti delovnega ljudstva potom legalne socijalne zakonodaje. NSS odklanja marksistično
misel internacijonalne resvolucijonar-nosti, ker človeštvo bo demokratično le v toliko, v kolikor bo vsak narod sam v sebi razvil lastne moralne in duševne sile ter v kolikor bo sam pokazal demokratične zrelosti in soc. pravičnosti. Zato smeri naš socijalizem k enakopravnosti med narodi potom intenzivnega dola za socijalno enakopravnostjo predvsem v lastnem narodu in državi. Da vodi nadalje pot našega socijalizma preko ^slovanske socijalistične solidarnosti k mednarodni socijalistični solidarnosti hočemo na tem mestu ponovno povdariti.
III.
Pozdravljamo delo Male antante stremeče za zagotovitvijo evropskega in posebno srednjeevropskega ravnovesja in miru. Posebno pozdravljamo sodelovanje Jugoslavije in Češkoslovaško in želimo, da so temu sodelovanju pridruži čimpreje tudi Poljska in Bolgarska, ki enkrat, rešena krvavega in nečloveškega Cankovega terorja, more in mora postati močen sestavni del Jugoslovanstva in s tem vsega Slovanstva. Prav /tako iskreno želimo priključitev Rusije pod prapor slovanske demokracije.
Ta miroljubna slovanska grupacija bo najjačji protiutež šovinistični cks-panzivnosti Nemčijo in Avstrije ter fašističnemu terorizmu Italije.
Ponovno povdarjamo, da so našemu neodrešenemu ozemlju nikdar in pod nikakimi pogoji ne odrečemo in zahtevamo vsled tega, da naša država pode-setori svoje delo v zaščito naših narodno zasužnjenih rojakov.
IV.
Narodno - socijalistična stranka je prepričana, da se mora socijalizem, če hoče doseči svojo glavno svrho, to je materijelno in duševno blagostanje naroda in s tem njegovo zadovoljstvo, prilagoditi posebnim razmeram naroda in da vsled tega mora biti socijalizem naroden.
Ker sestoji pretežen del našega naroda iz seljaštva, se mora tudi naš narodni jugoslovanski socijalizem prilagoditi posebnim prilikam srbskih, hr-vatskih in slovenskih kmetov, posebno s tem, da prizna privatno lastnino kmetov nad ono zehiljo, ki jo more obdelovati sam ali v zajednici s svojo rodbino (eventuelno zadrugo), ker taka zemlja ni in ne inore postati tak produktiven kapital, potom katerega bi privatni lastnik mogel izkoriščati tujo delovno moč.
NSS bo podpirala zadružništvo kot sistem, ki mora vzgojiti kmete k družabni solidarnosti in jih približati čim najbolj socialističnemu načelu kolektivnosti. Zadružništvo bo omogočilo kmetom, da bodo svojo zemljo mogli racijonalno obdelovati, svoje pridelke dobro vnovčiti, s čimer bo zavrlo dosedanje spe-kulovanje kapitalističnih veletrgovcev s poljskimi pridelki. Proizvajalne nabavne in konzumne kmečke zadruge morajo biti v zvezi z ostalimi deli splošnega zadružnega pokreta, posebno z zadrugami delavstva in mestnega prebivalstva tako, da ne bo niti ena zadruga v nikakem pogledu, posebno z ozirom na cene izrabljala svojega položaja na škodo ostalih stanov, oz. zadrug.
NSS obsoja , dosedanji demagoški način propagando med kmeti, s katerim so se neke stranke laskale kmetom, proglašujoč jih za prvi stan, ki da mora imeti privilegij nad drugimi stanovi in vladati nad njimi. NSS smatra vse stanove, ki žive od svojega poštenega dela, enakovrednim, in da ne sme imeti nobeden od njih kakih predpravic, ker vsak po svoji sposobnosti vrši koristno nalogo v ljudskem društvu. NSS obsoja vsako stanovsko sebičnost, torej tudi kmečko in smatra za najzrelejši oni stan, ki se zaveda svoje naloge v družbi, pa vseeno priznava vrednost ostalih stanov in potrebo solidarnega dela med njimi vsemi.
Ker je dosedanja propaganda privedla seljaštvo pa tudi celo državo do današnjega žalostnega stanja, smatra NSS za svojo dolžnost, da to propagando pobija in da jo s svoje strani zamenja z najživahnejšim delom med selja-štvom, katero delo bo osnovano na res-N nici, na strokovni in gospodarski izobrazbi, na misli solidarnosti vseh stanov delovnega razreda, posebno na istovetnosti interesov vsega delovnega razreda, torej tudi vseh kmetov v Jugoslaviji, z eno besedo, ki bo osnovano na narodnem socijalizmu.
V.
Svoboda tiska je poleg zborovanja in združevanja najvažnejši / predpogoj za napredek človeške družbe tako v kulturnem kot v političnem življenju. Zato protestiramo proti načrtu tiskovnega zakona, kot ga namerava predložiti vlada narodni skupščini, ker bi moral v tej obliki postati s svojimi vsako svobodno besedo dušečimi in nejasnimi odločbami, ki dopuščajo najobšir-nejšo interpretacijo in podreditev vseh mogočnih dejanj kainjivosti, neznosna ovira vsakega svobodnega tiskovnega udejstvovanja.
VI.
Protestiramo proti kršenju občinskih avtonomij, proti razpustu občinskih odborov in imenovanju gerentov.
V	občinah, kjer so razpuščeni občinski odbori je razpisati brez odloga volitve.
Izrekamo se za čisti proporc pri volitvah v avtonomna mesta in je zadevno spremeniti občinski volilni red.
Pri uzakonjenju novega občinskega reda je kar najbolj razširiti samoupravne pravice.
VII.
Vodstvo javnih socijalnih zavodov in n stanov mora biti izključno le v rokah nameščencev in delavcev. Komisa-rijate pri socijalnih navodili in ustanovah je ukiniti in razpisati volitve.
VIII.
Urediti je službeno razmerje med državo in nameščenci tako, da bo vsakemu nameščencu omogočeno udejstvl-ti svojo delovno moč kvalifikaciji In zmožnosti odgovarjajoče. Disciplina v službi, zagotovljena stalnost, gmoten in socijalen položaj, depolitizacija službenih mest, to so predpogoji za ustvaritev dobre uprave v korist države.
Stranka sc pridružuje vsem zahtevam kongresov javnih nameščencev in vpokojencev vseh kategorij in jih smatra za popolnoma upravičene. Posebno
povdarjamo potrebno po ustanovitvi zbornice javnih nameščencev.
Protestiramo proti nameram, da se, četudi samo začasno ukine neodvisnost sodnikov, ki je po celem kulturnem svetu pogoj za nepristransko uveljavljanje pravice.
IX.
Odločno obsojamo nemoralne, nedemokratične in celo protizakonite strankarske persekucije javnih nameščencev. Taka dejanja se obsojajo samo po sebi, ker ubijajo eksistence, omejujejo politično svobodo in škodujejo ugledu države.
x!
Protestiramo, da že več ko po šestih letih nobena vlada ni rešila vprašanja vojnih žrtev. Zahtevamo, da se takoj sprejme socijalno pravični invalidski zakon v tem smislu, kakor si ga žele same vojne žrtve in kakor je bil izdelan načrt z njihovo organizacijo.. To vprašanj® je treba izenačiti za celo državo ter vojnim žrtvam nuditi razmeram in percentualni nesposobnosti primerne pokojnine, zdravstvo, pridobitne poklic«? in druge vrste socijalne pomoči. Država naj podpira tudi ustanavljanje samostojnih invalidskih zadrug. Redukcije vojnih žrtev so sistematične in ne odgovarjajo dejanskemu stanju,
zato jih mora bodoči zakon popraviti, sicer bodo invalidi vedno v večjem številu padali na breme svojih občin.
X.
Izrekamo se proti obdavčenju ne-obhodno potrebnih življenskih potrebščin.
Obsodbe vredna je krivična uvedba 2 odstotnega davka na ročno delo, krivična tembolj, ker je v veljavi le za nekatere pokrajine države.
Ponavljamo svojo nujno zahtevo po takojšnjem izenačenju davkov za vso državo. ’
XII.
Končna izvedba agrame reforme (razlastitev in kolonizacija | Veleposest-' niške zemlje) ne izvzemši cerkvena veleposestva je neodložljiva. K izvajanju agrarne reforme je pritegniti interesente in jim omogočiti sodelovanje pri izvedbi zakonitih predpisov. '
XIII.
Drag denar ovira podjetnost in je posebno malim obrtnikom in trgovcem onemogočen obstoj in samostojen /razvoj ter je tudi vzrok draginji. Državna akcija cenenega kredita se naj izvede v največjem obsegu. Dovolitev kreditov naj bo podvržena javni kontroli in morajo biti krediti procentuelno dostopni vsem pokrajinam.
XIV.
Vpoštevamo težavni {položaj hišnih posestnikov, ki so si pridoblili svoje imetje s poštenim delom. Seveda pa ni mogoče dopustiti prostega razpolaganja s stanovanji toliko časa, dokler ne bo odpravljena stanovanjska beda. Zato je zaenkrat popolna zaščita stanovanjskih najemnikov in podnajemnikom glede stanarin in odpovednega roka neobhod-no potrebna. Nov osnutek stanovanjskega zakona je v škodo najemnikov, kar bi ne smelo biti.
Stanovanjsko vprašanje se ne bo rešilo z zakoni in pravilniki, ampak izključno le z gradbeno akcijo, katero izvesti je dolžnost države. Država in samoupravne edinice morajo zidati in dovoljevati brezobrestne kredite. Javnim nameščencem se mora zvišati stanarin-ski prispevek, oziroma se jim mora omogočiti zidanje hiš.
Pri slučajnostih
se oglasi k besedi tajnik mariborsko celjskega okrožja tov. Brandner, ki razpravlja o specijelnih razmerah v tem okrožju. Po njegovem govoru zaključi tov. načelnik ob pol 1. uri z zahvalo vsem navzočim lepo uspelo delegatsko zborovanje.
Glavni strankin zbor.
/
Velika udeležba delegatov. — Pomembne in bodrilne besede gostov iz Čehoslovaške. - Navdušene manifestacije za narodno socljalistično idejo, za Jugoslavijo in zasuinjene brate v Primorju In na KoroSkem
Ljubljana, dne 10. maja.
V	nedeljo, 10.. t. m. ob pol 10. uri otvarja načelnik tov. Deržič glavni zbor stranke, ki se je vršil v lepo okrašeni veliki dvorani hotela »Union«. Na sredi nad odrom visi velika slika Vaclava Klo-fača, ustanovitelja narodno socijalistične stranke na Češkem in njenega dosedanjega voditelja, na obeh straneh pa po troje zastav nar. soc. organizacij. Navzočih je okoli 500 delegatov nar. soc. političnih, strokovnih in mladinskih organizacij.
Tovariš Deržič pozdravlja predvsem podpredsednico bratske češkoslovaške socijalistične stranke, poslankinjo sestro Zeminovo, ki je pri »la k nam v Ljubljano, da se na lastne oči prepriča, kako prospeva pri nas ideja narodnega soci-jalizma. Izraža upanje, da se bo na last-
ne oči prepričala, da je tudi pri nas že globoko pronikla Klofačeva ideja o kulturni in politični enakopravnosti, ne samo vseh slojev, temveč tudi moža in žene in da je baš NSS najvnetejša propa-gatorica teh idej. Pozdravlja na to ostale odposlance CSS, poslanca br. Spat-nyja, glavnega tajnika Šolca in urednika br. Černjja kot tudi vse zastopnike političnih, strokovnih in mladinskih organizacij. Pozdravlja tudi navzoče novinarje ter povdarja, da je vodstvo stranke sklenilo pripustiti tudi urednike narodnemu socijalizmu nasprotnih listov, da s tem dokaže, da se našemu delu ni treba bati javnosti. Njegov predlog, da naj se pošljeta pozdravna brzojava načelstvu fsl. socijalistične stranke in njenemu pr-voboritelju br. Vaclavu Klofaču se z navdušenjem sprejme.
Govor poslanca br. Spatnya.
Nato dobi! besedo poslanec Spatny, ki izvaja:
Jugoslovanski proletarci, tovariši in tovarišice! Z veseljem v srcu Vas pozdravljam v imenu vodstva češkoslovaške socijalistične stranke. Med vami in nami je vedno vladala in vlada tudi sedaj bratska ljubezen in sožitje. Zadnji čas ste morali bojevati krute boje. Vse se je strnilo proti vam, da vas uniči. Treba vam je podvojene eneržije, da od-bujete te napade. Predvsem morate posvetiti vso svojo pozornost podrobnemu delu med delovnim ljudstvom. Nikakor se ne smete samo izgovarjati na neprili-ke in krivične nasprotnike, ker persekucije pač lahko samo uničijo posameznike, toda ideje uničiti ne .novejo, ker ideja je neuničljiva. Zato mora zmagati tudi pri vas ideja narodnega socijaliz-ma, če boste obdržali narodno socijali-stično idejo čisto in izpeljali podrobno organizacijo v celem narodu.
Ravnokar se vračamo od vaših
zasužnjenih bratov v Italiji.
Obiskali smd vse Slovane v Italiji in videli, kako kruto jih tlači italijanska nasilnost. Spominjamo se dobro, kako so jim še leta 1917 v rimskem parlamentu obljubljali najširšo narodno s.obodo in enakiopravnost v političnem in kulturnem pogledu. Dančs pa nimajo podjarmljeni Slovani v Italiji niti enega urad-
nika, niti enega učitelja, niti ene narodne šole. Škod-.-, ki so jim jo prizadjali italijanski fašisti, je neprecenljiva. Toda kljub temu ne klonij >. Oni z vero in upanjem v srcu Sakajo na uro o.-vobojo-nja, ki jim mora priti, če boste vi Izpolnjevali nap ram njim svoje dolžnosti.
Prešli smo Istro in Goriško in povsod smo culi biti slovanska srce. Spominjam se na dogodek, ko nam je stara Slovenka s solzami v očeh zatrjevala, da žive po teh kraj1,h samo Slovenci. Obenem pa z žaio.djo dejala, da s-o tukaj sicer samo Slovenci, da pa zna biti mlajša generacija že poitaljaučena. Iu teh bednih vaših bratov, ne bodo rešili nobeni orjunaši, te more in mora rešiti le slovanski socijalizem.
»Lepa naša domovina.«
Vi imate krasno pesem »Lepa naša domovina«. Res, je lepa ta vaša domovina, toda z vašim delom morate doseči, da ne bo lepa samo na zunaj, da »e bo nudila le tujcem lepega razgleda, da ne bo lepa le za velekapitaliste, temveč da bo lepa za vsakega proletarca, za vsakega proletarca v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, pa tudi Beljaku, Trstu in Skadru.« (Ogromno odobravanje.)
Tovariš načelnik se zahvali govorniku za njegova krasna izvajanja, posebno pa za njegove izraze sočutja za naše brate v Italiji in na Koroškem.
Govor poslankinle s. Zeminove.
Nato poda besedo poslankinji s. Ze-minovi, ki burno aklamirana, izvaja:
»Dragi bratje, mile sestre! Kot podpredsednica ČSS Vas pozdravljam v imenu cele naše velike češkoslovaške narodno socijailistične rodbine. Sem prvikrat v Ljubljani, toda ko vidim toliko zanimanja v vaših očeh, toliko ognja v vašem delu, ta red pri vas, me obhaja globoka radost. Krasna je Ljubljana, krasen je Zagreb, krasna je vsa slovanska zemlja, treba je gledati le z očmi ljubezni in najde se to krasoto.
Vežejo pa nas med seboj ne le simpatije, temveč ozko nas veže tudi naša skupna usoda. Tisoče let smo morali tlačanih Madžarom, Nemcem in Lahom. Tisoče let so tlačili ti narodi enako Slovence, Hrvate in Srbe, ravnotako kakor nas. In baš sedaj se dviga na obzorju Evrope nov oblak. Hindenburg na
Nemškem dela pot reakcijonarnim imperialističnim kajzerom. In sedaj mora po vsem slovanskem svetu iti samo eno
geslo:
Slovani vkup!
Čas je, da mi Slovani spoznamo že enkrat svojo silo, svojo številnost in svojo kulturno moč. 60 procentov evropske zemlje pripada Slovanom, 50 procentov evropskega prebivalstva je slovanske krvi. In vendar, kako mizerno vlogo igramo. Anglija, Nemčija ali Italija pomenijo v koncernu svetovnih velesil tisočkrat več kakor mi. Odločajo s svojo besedo tisočkrat več, kakor mi vsi skupaj.
Slovanstvo živi kot da je v ječi. Veliko Rusijo so zaprli z Dardanelami, veliki Poljski so odvzeli Gdansko, Jugoslavija je pa okradena, surovo okradena za
velike dele ozemlja, ki ji po vsej pravici pripadajo.
Toda mi nismo prišli pritoževat se semkaj ,temveč prišli smo, da se pogovorimo o skupni direktivi za bodoče boje. Mi v Češkoslovaški republiki živo čutimo potrebo ujedinjenja Slovanstva. Zato prihajamo v Ljubljano, zato smo šli v Varšavo in šli bomo tudi v Zagreb in Beograd, šli bomo v Rusijo. Ker le ako se bo vse slovanstvo strnilo v solidaren slovanski blok, potem bo enkrat za vselej minulo stanje, v katerem se svetovne velesile lahko igrajo s slovanstvom, kakor z žogo.
Velika ideja je to, ki polni naše srce. Ker prepričani smo, da pomeni slovanski blok — demokracijo.
Mi smo se za svobodo toliko bojevali, da ne moremo bitil ničesar drugega, nego demokrati. In demokratična Evropa pomeni svobodo Slovanstva. Demokracija Slovanstva pa pomeni svobodo prole-tarijata. In do slovanske demokratične internacijonale mora priti, če hočemo vsak trenotek biti pripravljeni na vse eventualnosti.
Pri nas v, Češkoslovaški republiki igrajo socijalisti veliko vlogo. In v smislu socijalizma veliko vlogo. In v smi-z možmi. To se izraža tudi v našem dnevnem političnem življenju. Pri nas so-cijalisti vladajo in se ne dajo od nikogar odrivati. In tudi vi morate organizirati vse sile, pridobiti za narodno socija-listično misel najširše sloje, da se bo enkrat tudi v vaši zemlji uveljavila politična in socijalna enakopravnost.
Socijalizem pri nas ne izhaja od Marksa. Izšel je iz duše našega naroda. Dolgo smo tudi mi ječali v srednjeveški duševni temi. Toda naše hrepenenje po j svobodi se je izražalo že v našem husit-stvu, v našem bratskem pokretu. Že ta- j krat, ko se je bil boj za versko osvobo-! jenje, se je pripravljalo osvobojenje na političnem polju. In kako smo ga pripravljali? Do zadnje vasi, do zadnje koče v vasi smo pošiljali knjige, časopise in brošure. Smo hodili učit in pripravljat. Inko je prišla ura osvobojen ja, so bili vsi pripravljeni.
In kaj je danes naša naloga? Ma-saryk, veliki mislec, filozof, politik in prvi boritelj socijalizma je dejal: Socijalizem je program in uteha miljo-nov ter strah tisoče v.
Dvajseto stoletje ne živi v znamenju prestolov in zlata. V dvajsetem stoletju doživljamo nekaj višjega: probuja se človek, prebujajo se narodli. Vsled tega se moramo vedno zavedati, da ne živimo le samo za se, temveč da živimo ih moramo živeti za bodočnost. Vsled tega ne smemo pustiti polovice naroda v temi. Je čas, da vzamemo tudi žene v svojo sredo. Pri nas je pol milijona, v Evropi 15 milijonov žena več kakor možkih. In kamor se bo nagnila ta sila, tam bo zmaga. Ker
tudi me žene potrebujemo svobodo.
Potrebujemo toliko več svobode, kolikor j dalj časa smo bile zadržane v politični in duševni sužnjosti. Tisoče let se je na nas pozabljalo. In prej se je gradilo za može univerze, nego za nas ljudske šole.
Voditelj naše klerikalne stranice, monsigndr Šramek je dejal °b priliki zborovanja ženskih društev, ko je nagovoril zbrane delegsitinje:	Žene	katoli-
\
ške, žene slovanske! Udarila je ura, ko se morate prebuditi in poslali bojevnice sv. očeia v Kirnu. Takrat pa smo se vzdignile me, žene socialistične in dejale: Udarila je ura, da se osvobodimo. Ura svobode človeka. In mi žene slovanske, ki imamo v naših rokah dete, se moramo zavedati, da ga nimamo zato, da vzgojimo iz njega sužnja duševnih ali političnih gospodov, temveč zato, da vzgojimo iz njega svobodnega človeka.
Še pred 150 leti so živeli naši in vaši dedi v tlačanstvu. Toda kakor delavstvo, tako vstaja tudi seljaštvo in zaideva svoje pravice. In kakor delavstvo, luko morate imeti pri svojem delu pred očmi tudi seljaštvo. Ker socijali-zem bo zmagal le kadar bo združeno
v enotni fronti kmečko - delavsko ljudstvo.
Na to dobi besedo tov. dr. Politco, ki izvaja:
Tovariši! Zdelo se bo nekako neaktualno, času nepring eno govoriti o načelili v lej breznačelni dobi; v dobi, ko se načela menjajo lažje kot obleka, ko se republikansko načelo naenkrat zamenjuje z monarhističnim, se preide od negacije ustave k njenemu priznanju, ko postajajo protivniki korupcijonistov in nasilnikov njihovi zavezniki. Kdo, vraga, bi ostal pri taki brez-načelnosti še človek načel?!
Toda, tovariši, če je čas in če so razmere take, se ne smemo pustiti od njiju zapeljati. Kavno kljub tej breznačelnosti in zato, da jo pobijemo, se moramo mi tem krepkeje poprijeti naših načel in druge vspodbujali v boju zanje. Kajti zato smo stranka! Če je nekaj, kar daje razlog za nastanek in obstanek strank, so to načela!
Stranke so radi načel, ne pa načela radi strank!
Načela so nad strankami, ne pa obratno!
Mi torej, narodni socijalisti, smo stranka načel in ponosmi smo, da smo ostali svojim načelom zvesti! In ostati jim hočemo zvesti, tja do končne zmage in v zmagi sami! Do zmage hočemo delati, truditi se zanje, v zmagi pa uživati pošteno z vsem delovnim ljudstvom ono stanje, v katerem bodo ta načela ožitvotvorjena!
Ali, katera so naša načela? Narod in socijalizem! To bi mogli izraziti tudi samo z eno 'besedo: alti narod', ali socijalizem, ker kadar izrečemo eno, mislimo tudi na drugo. Ne moremo si misliti naroda brez socijalizma, kakor si ue moremo predstavljati socijalizma brez naroda! Pa vendar uporabljamo obe imeni, in, namesto da se imenujemo samo socijaliste ali samo narodne, nazivljemo našo stranko narodno-socija-listično! Zakaj? Zato Via naglasimo vsem onim izven naše stranke, ki se zadovoljujejo ali samo z narodom ali samo s socijalizmom, da ni dovolj samo eno od obeh, temveč, da drugo brez drugega ni nič, temveč šele oboje skupaj ivori skladno celoto!
Narod, samo ali pretežno narod, po-vdarjajo običajno kapitalisti. Socijalizem, samo 'in pretežno socijalizem, povdarjajo običajno socijalistični dogmatiki, ljudje, ki so izgubili z narodom vsako zvezo, vsak narodni čut.' Zakaj so kapitalisti, zakaj socialistični dogmatiki tako enostranski?
Kapitalisti
so zato tako enostranski, ker, če bi poleg narodne strani povdarjali tudi drugo, soci-jaluo, bi izgubili svoj privilegirani položaj, ki ga uživajo danes v kapitalistični družbi. S tem, da govore 'ljudstvu sanio o tem, kar narod dela narod, kar ga razlikuje od drugih narodov, t. j. o imenu iu o jeziku, odvračajo narod in zlasti delovni razred od lega, kar je vsem ljudem skupno, odvračajo njegovo pozornost od potreb, katere ima vsak človek, ki hoče živeti polno materijal-no in duševno življenje. Delavski razred, ki ga vodijo v boju takozvani kapitalistični rodoljubi, pozablja od teh istojezičnih, isto-narodnih, istoimenskih svojih kapiitalistov, da ga naj ne ropajo, da naj mu vrnejo, kar jim je s svojini delom preveč dal, da mu omogočijo človeku dostojno in potrebnao življenje. Ta okolnost seveda kapitalistom ugaja in zato vidite, da so pri nas največji rokomavhi, najmočnejši kapitalisti obenem najbolj razvneti patrijoti, ki neprestano povdarjajo svetost hrvatskega ali srbskega imena. Pri tem pa pozabljajo ali opuščajo nekaj, kar je enako sveto, in to je dolžno|t, da gledajo na to, da bi bil vsakdo, ki nosi to sveto hrvatsko, srbsko ali slovensko ime euako zadovoljen in zadovoljen kakor so zadovolni in zadovoljeni oni, kapitalisti.
' Socijalistični dogmatiki
zapadajo zopet v drugo skrajnost s tem, da povdarjajo socijalizem, pri tem pa zapostav-Ijajo narod, zavračajo domovino. Oni mislijo, da izven Marlesu ni socijalizma in se zato še vedno drže stare trditve: proletarec, delavec nima domvine! Jih je nekaj med njimi sicer takih, ki so v tem pogledu izboljšali i Marksa i sebe, ali kljub vsemu temu žrtvujejo v praksi v takozvanih inter-uucijonailah interese domačega proletarija-'a, žrtvujejo samostojnost narodnega delav-skega pokreta. Kaj koristi priznati narod, priznati domovino, če se njihova usoda mora ravnati — in ravno zato tudi trpeti! — po odločitvah onih, ki ne samo nimajo smisla za narod in domovino, temveč ju niti ne poznajo?!	,
H koncu v imenu cele naše velike narodno socijalistične stranke v Republiki še eno:	Rodite prepričani, da
stojimo na vaši strani in da bomo stali na vaši strani, tako v veselih, kakor v žalostnih trenutkih.; In bodite prepričani, da bo dan, ko ho odrešena tlačanstva vaša tužna Istra, vaše Primorje, vaš tužni Korotan, za nas prav tako iskreno radosten, kakor za vas. (Viharen, več minut trajajoči aplavz. Govornici se pokloni šopek z narodno trobojko.)
Tovariš načelnik se zahvaljuje sestri Zeminovi za njen prekrasni govor in ji zagotovi, da je tudi v naših srcih isto bratstvo, katerega je bil prežet njen govor.
Komunistična in te mučijo nula v Moskvi
n. pr. nima točnega vpogleda v razmere v Jugoslaviji vobče, posebno pa še ne v razmere našega delavstva. Če bi čilali poročila z njihovih konferenc, bi se zgražali nad tolikim nepoznavanjem naših razmer. Pa vendar si uzurpirajo oni od zunaj, iz daljne Moskve pravico, da odrejajo taktiko in pra-vec našega delavskega pokreta tako na strokovnem, kakofc tudi na političnem polju. Posledica temu so nepremišljeni komunistični izpadi v Jugoslaviji, Moskvi pokorna, toda škodljiva politika komunistov pri nas, in seveda tudi današnje slabo stanje delavstva v Jugoslaviji.
Tudi mi, narodni socijalisti ne gremo tako daleč, da ne bi imeli smisla zo potrebe delavstva ostalih držav iu narodov; tudi mi se ne odrekamo solidarnosti s tistim proletarijatom drugih narodov, ki je v resnici prežet s socijalizmom. Toda ta naša solidarnost ima meje, katerih ne dovoljujemo prestopiti na škodo naše samostojnosti in našega narodnega delavskega pokreta vobče. Mi pravimo: mi poznamo dobro socijalizma ali enako dobro — od vseh drugih izven naše domovine najbolje 1 — poznamo tudi sebe, svoje razmere, svoj narod, svojo domovino. In zato hočemo mi ta socijalizem uravnati napram našim razmeram tako, da bo služil najbolje svoji svrhi, to je v dobro delovnemu ljudstvu. Zato socijalizem ne bo prestal bjitji socijalizem p ravno nasprotno, izpopolnil' se bo, ko sprejme vase vse to, kar je specifično naše narodno. Dovolite mi navesti povsem navaden primer: čevelj ne prestane biti čevelj zato, če je na eni nogi večji, na nogi drugega manjši, če ima tretji koničastega, čelrji topega, peti rumenega itd. Vsak teh čevljev je vendar čevelj in vsak od njih ravno zato služi svoji svrhi, ker je različne velikosti, oblike itd. Smešni čevljarski dogmatik bi bil oni, ki bi trdil, da ja samo tisti čevelj pravi čevelj, ki je tak in tak' in ima številko 40! Glejte, taki so Vam tudi socijalistični dogmatiki, tisti, ki mislijo, da je samo en socjalizem, ki mora biti v vsaki državi, v vsakem narodu,
v	vseh razmerah strogo in za las enak.
Marks je rekel: pogoji produkcije iu ' mutcrijalne razmere ter odnošaji delujejo na človeštvo, na delavce, tia družbo in zato je treba te pogoje, te oduošaje spremeniti. Marks je tako rekel, ker je tako in samo tako videl, No, mi smo videli poleg tega še .nekaj drugega. Videli smo, da na človeka delujejo tudi vzgoja, delujejo tudi ideje, da je mogoče nanj vplivali tudi s čustvi ideali. In ko smo to uvideli, smo popravili Marks«, in rekli: res je, tudi materijalni pogoji delujejo na človeka, na družbo, toda tudi idealni. Zato je treba z materijalninii pogoji spremeniti tudi idealne; treba je človeka vzgajati, treba razvijati njegovo duševno življenje, treba povzdigati njegove ideale. In
eden najlepših idealov je domovina;
ne ona domovina, o kateri deklamirajo bur-žuji, temveč tista domovina, ki vsebuje v sebi vso lepoto našega kraja, vso ‘niilo-zvočnost našega jezika, naše narodne pesmi, vse lepo iz naše preteklosti in vse odlike našega narodnega življenja. Socijalizem mora vzdržati to domovino, mora ji služiti!
* Ulejte, v tem smislu je naš socijuli-zem nacijonalen napram internacijonalnemu;
idejen napram materijalističnemu socija-liznuT Marksa in njegovih učencev v 'sedanjosti.
Po teh načelih si urejamo mi, narodni socijalisti, tudi svoje delo. Mi, nasprotniki privatnega posestništva nad produktivnimi sredstvi, zaradi njegovih slabih posledic, dopuščamo z ozirom ‘ na naše posebne razmere privatno posest kmeta nad malim kompleksom zemljišča, ker bi ukinjeuje te privatne kmetske posesti prineslo slabe posledice i za kmeta, i za gospodarstvo, i za državo. V toliko smo mi narodni. Poleg tega pa smo socijalisti v tem, da pospešujemo za-drugarstvo, torej neke vrste kolektivnega dela in kolektivnega posestništva; ker hočemo tudi kmetu dati socijalistično mišljenje, ker preprečujemo, da bi izrabil kmet svojo privatno posesništvo na teh, ki potrebujejo njegove produkte.
Mi hočemo, da se dvigne domača industrija, da v njej
najde zaposlenje v prvi vrsli naš domači delavec.
V	lem smo narodni. Obenem smo socijalisti, ker ne pustimo, da bi kapitalist zato, ker je domačin, slabo plačeval delavca, ker ne
pustimo, da bi odiral kousumente z dragimi ci nami svojega blaga, ker zahtevamo obdavčenje kapitalistov sorazmerno z njihovimi dohodki in ker uaposled zahtevamo, da se ta davek porabi v svrhe, ki so poštene in v interesu siromašnih ljudskih slojev.
Ista načela hočemo uveljaviti v komunalni politiki, in iste seveda tudi pri reševanju tistega vprašanja, ki skozi 6 let ni prenehalo biti aktualno — t. j. ustavno vprašanje. Današnja Vidovdanska ustava nasprotuje tem načelom. Mi zahtevamo revizijo ustave, dalekosežno revizijo v tem smislu, kakor sem to laui na kongresu obširno obrazložili; revizijo, ki bo omogočila vsakemu delu našega naroda, vsem tistim, ki delajo, da upravljajo našo državo po svoji volji in po svojih interesih. Mi zahtevamo sa-mooprcdcljcnje tako na. znotraj, kakor na zunaj. Ne dovoljujemo, da bi nas opredeljevali od zunaj, pa naj bi bili to še tako dobri socijalisti, ker smo mi zase prepričani, da smo dobri socijalisti; ne dovoljujemo pa tudi ne, da bi nas od znotraj opredeljevala manjšina ali kaka klika, ki je z nasiljem in korupcijo prišla do tistega števila glasov, ki ji je omogočilo večino mandatov. Samoopredeljenje
Predsedstvo zbora prevzame tov. podnačelnik Juvan in poda besedo tov. načelniku Ivanu Deržifu, ki izvaja:
Pri presoji položaja naše države moramo narodni socijalisti imeti pred očmi vedno oba glavna momenta I. j\ narod in socijalizem. Vsaka državna politika, bodisi notranja ali zunanja je dobra takrat, kadar je dobra za narod in socijalizem. In če vprašamo, kako je pri nas, dobimo, samo en odgovor: da ni dobro ne za narod iu ne za socijalizem. Pretečeno leto jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu ni prineslo ni-kakega pozitivnega napredka, ‘nikakega izboljšanja, bodisi kulturnega, socijalnega ali pa gospodarskega značaja.
Celo leto je divjal politični boj za in proti sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Po padcu radikalne homogene vlade in koalicije med radikali ih samostojnimi demokrati se je ustvaril takozvani ožji opozicijski blok pod vodstvom Davidoviča, ki je potem podprt od Radičeve stranke tudi prevzel vlado. Da se ta vlada ni mogla držati, je zakrivila predvsem
vrtoglavost in nepreračunljivost politike Stjepana Radiča.
Po par mesecih je prišla zopet radikal-no-samostojno-demokratska koalicija na vlado, ki je izvedla volitve. Med volilnim bojem je bila HRSS razpuščena, Radič in vodstvo te stranke pa aretirani. Volitve so dale par mandatov več vladnemu bloku, a zato je ta blok za preko 300.000 oddanih glasov zaostal za opozicijo.
Tudi v novi skupščini se je boj nadaljeval, oziroma še traja za mandate Radičeve stranke. Vzlic senzacijonelni izjavi sedanjega voditelja krvatskih poslancev Pavle Radiča, katerega izvaja v parlamentu pomeni popolno preorijentacijo hrvatske politike, traja politična borba z vso besnostjo naprej. Vrše se pogajanja za sporazum med radikali in Radičevo 9tranko. Ne moremo verjeti, da bi se gospodu Pašiču in samostojnim demokratom posrečilo zdrobiti politični odpor hrvatskega kmečkega ljudstva. Država se dejansko — torej tudi sedaj —. nahaja v najhujšem vrtincu političnega boja za sporazum oziroma proti sporazumu, to je, za likvidacijo državno-pravnega spora med Srbi in Hrvati.
To j"e dejstvo. Pri tem dejstvu pa ne smemo preiti druzega dejstva, da je meščanskim strankam uspela popolna
izločitev delavskih strank od soodločevanja.
Duševni iu ročni jugoslovanski prole-tarijat je klonil duhom, verjel geslom meščanskih strank in s tem sam povzročil, da je taka izločitev bila sploh mogoča. Ko to povdarjamo, moramo izrecno naglasiti, da NSS preko tega ni šla brez dela. Ravno mi, narodni socijalisti, smo bili tisti, ki smo sc ponovno trudili, da bi prišlo do skupnega nastopa vseh delavskih strank, če ne v celi državi, pa vsaj v Sloveniji. Ni naša krivda, da se to ni doseglo. Odgovornost pade na one, ki so odbili iskreno ponudbo. To pa obenem dokazuje, da sc jugoslovansko de-1 lovno ljudstvo še ne zaveda potrebe enotnega političnega nastopanja.
Vsled državno-pravnega spora, oziroma političnega boja za likvidacijo lega spora je bilo vse drugo državno delo ria kulturni, gospodarski in socijalni napredek ljudstva onemogočeno. Vsakokratna vlada je skrbela in skrbi samo za to, da se potom raznih ukrepov utrdi in uporablja ali celo izrab- . Ija vse bogatstvo naše države v te svrhe. Kopica vprašanj, ki so za obstoj delovnega ljudstva življenskega interesa, še dosedaj niso rešena, niti ni pričakovati skorajšnje pravične in zadovoljive rešitve. Delavske mezde, osemurnik, zaščita delavstva pri nezgodah in starostno zavarovanje, zaščita žensk in mladine, invalidsko vprašanje, agrarna reforma, krediti malini kmetom in obrtnikom, revizija zakona o javnih nameščencih in železničarjih, draginjske doklade, pokojnine, provizije in miloščine, zakon o pobijanju draginje, izenačenje davkov, kontrola nad industrijskimi podjetji itd. niso rešeni. ..Vlada torej popolnoma zapostavlja potrebe delovnega ljudstva in podpira direktno ali indirektno velekapital,
je samo tedaj samoopredeljenje, če je demokratično, t. j. če je dana možnost vsakomur v narodu, da izrazi svobodno svojo voljo. Ljudje, ki imajo danes oblast, so preprečevali svobodo izražanja in zato ne predstavljajo volje naroda, niti naroda samega.
Mi zahtevam« sporazum — svoboden v narodu z narodom;
zahtevamo sporazum z zavestjo naroda, a ne z njegovo nahujskanostjo ali zaslepljenostjo; zahtevam<i| sporazum tistih, ki so nesumljivo v večini v Jugoslaviji, to pa je delavski razred, da on uredi državo, tako da bo mogoče reči, da je Jugoslavija uarod-no-socijalistična država. Toda ni dovolj zahtevati, temveč se je treba zato tudi boriti, 'loda pri današnjem kolebanju in opotekanju, neznačajuosti in slabosti je treba posebno naglasiti:	vztrajno in požrtvovalno
boriti se! Tak boj bo dokazal ljudem izven naše stranke, da smo načelna stranka, ki bo pritegnila k sebi vse več in več pristašev, da naposled z okrejiljeno močjo dovede načela narodnega socijalizma do popolne zmage.
oziroma vodi velekapitalistično bankokrat-sko politiko, ki ščiti domači in njemu aso-cijirani tuji velekapital proti bitnim in življenskim interesom delovnega ljkidstva. Politična svoboda je omejena, skoraj odpravljena. Draginja vedno na isti višini, pritisk davkov vedno večji, a vlada se pogaja in dela razne projekte o zaščitni carini.
Najhujše zlo pri vsem tem pa je dejstvo, da se je v državno upravo vpeljalo strankarstvo. Nestalnost javnih nameščencev in železničarjev po novem zakonu je suspendirala vse pravice teh. Kot nujna posledica je morala slediti demoralizacija v državni upravi. Dokazov zato pač ni potrebno navajati. Vsled tega je ljudstvo zgubilo vsako zaupanje, polašča se ga vedno večja apatija. To pa je znak, ne samo preteče popolne propasti morale in kulture jugoslovanskega ljudstva, temveč tudi njegovega gospodarskega poloma.
Reklo se bo, saj Je vendar naš dinar porastel za precej točk in se drži, saj Imamo za 1. 1924 aktivno trgovsko bilanco. To je vendar dokaz za gospodarski napredek države! Temu nasproti mirne duše konšta-tiramo, da od porasta dinarja in aktivne trgovske bilance delovno ljudstvo nima prav nobenega dobička.
Draginja je vseobča
in večja negu v ostalih sosednih državah. Se celo glede najnujnejših življenskih potrebščin nad svetovno pariteto. č'e pa pogledamo cene neobhodno potrebnih industrijskih predmetov, vidimo, da je še slabše. Ne samo moka, mast, meso in premog, ampak tudi manufaktura, usnje, oziroma čevlij, torej neobhodno potrebni predmeti ža življenje so dražji nego zunaj. Država s carino favorizira izvozničarje in bančne konzorcije proti interesom in na škodo kmetskega ljudstva, z zaščitno carino pa ščiti od tujega kapitala odvisno domačo špekulativno industrijo. Ne sme nas biti strah, da to jasno in javno povemo, kajti prepričani smo, da je možnost ustvariti solidno industrijo le s poštenim delom, ne pa s špekulacijo. To nam primanjkuje in je eden glavnik vzrokov za
ogromno brezposelnost
v naši domovini. Ni samb vpitje, je dejstvo, da so na takozvanih boljših mestih v industriji tujci - neslov.ani in da se povsod našega človeka pritiska za najnižja dela: to je tako znano, da o tem pišejo tudi meščanski listi. Naglasiti pa moramo z vsem povdarkom, da nočemo biti objekt, da nočemo in ne smemo zagovarjati nikakih beneficij za od tujega kapitala odvisno špekulativno industrijo, najmanj pa zaščito carin, kakor jo zahtevajo razni takozvani gospodarski krogi.
Navedeno jasno dokazuje, da za narod, za delovno ljudstvo v naši državi ni dobro. Dobro vsled tega biti ne more za socijalizem.
Vsled slabega notranjega vseobčega položaja našega delovnega ljudstva, je jasno, da tudi stališe naše države napram drugim ni rožnato. Kapitulaciji1 v Rappalu slede no-
vi	udarci s strani Italije. Konferenca v Fi-renci je dovolj jasen dokaz. Jasno pa je, da brez nam ugrabljenega ozemlja, ni uje-dinjenja, ni svoboda jugoslovanskega ljudstva popolna. To kar velja za Italijo, velja tudi za Avstrjijo.
Btilkan je jugoslovanski.
Radi tega najtežje občutimo bratomorno borbo v. Bulgariji. Kmetsko in delavsko ljudstvo v Bulgariji ječi pod najhujšim pritiskom Cankova, preki sod ubija nedolžne ljudi, eksponenti tujih aspiracij na jugoslovansko zemljo pa se, kopljejo v krvi svojega naroda. Želimo in uverjeni smo, da bo kmetsko in delovno ljudstvo v Bulgariji imelo dovolj sile in premagalo vse težkočo ter se s tem 'pripravilo mi oni veliki dan, ko se združijo vsi jugoslovanski bratje oti severne Adrije pa doli do Egejskega in Urnega morja v svobodno jugoslovansko državo.
Svetla točka v teh tei/kih časih je naše bratstvo s Čehoslova ,ško republiko.
To bratstvo moramo poglobiti in ga
utrditi za vedno. In ko pozdravljamo iz vse duše in srca bratski češkoslovaški narod in njegovega očeta, predsednika Masaryka, moramo na ves glas povdariti, da je dolžnost jugoslovanskega ljudstva, da z delom in ljubeznijo utrdi svojo državo in jo tako usposobi za skupen boj za pravice slovanstva.
Ce je uspelo bratski Češkoslovaški, da je likvidirala spor s slovansko Poljsko, potem moramo pričakovati, da se naša država tej zvezi pridruži iu z likvidacijo sporov na jugoslovanskem Balkanu postane močan in trden steber te skupnosti. Manjka še pri tem najmočnejši član slovanske družine! Akoravno se ne strinjamo z metodami komunistov v Rusiji, vendar smatramo, da je potrebno, da s priznanjem dejanskega stanja naša država stopi V direkten stik z bratskim ruskim narodom.
Mirovne pogodbe so v nevarnosti z izvolitvijo Hindenburga za predsednika Nemčije. Nemštvo se zbira v eno fronto. Dolžnost slehernega slovanskega rodoljuba je, da dela na tem,
tla se Slovanstvo na znotraj strne in okrepi.
To pa je mogoče le, ako so v notranjosti take razmere, da je vse ljudstvo enotno v temu mišljenju.
Če pregledamo torej situacijo jugoslovanskega delovnega ljudstva v lastni državi in uspehe te države na zunaj, vidimo, da ni vse tako, kakor neobhodno zahtevajo vitalni interesi jugoslovanstva in slovanstva. Tega se morajo odgovorni faktorji zavedati, delovno ljudstvo pa je poklicano, da točno vrši kontrolo nad delom teh merodajnih faktorjev, lil če povdarjamo, da ne reakcija, ne terorizem, ne suspendiranje ustavnih pravic, ne velekapital ne diktatura —■ da vse to ni in ne more biti zadostna garancija za miren in smotren razvoj naše Jugoslavije, smo globoko uverjeni, da je to naše stališče pravilno. Svoboda in pravica sta granitna temelja, ljubezen vseh državljanov do svoje države pa najjačja obramba vsake države.
V	spoznanju teh resnic mora vsaka res demokratična organizacija usmeriti delo med jugoslovanskim ljudstvom. In če naša stranka, zvesta svojemu pragramu, vedno in povsod povdarja, da je predpogoj konsolidacije naše države bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, da je močna in nepremagljiva samo res svobodna in soci-jalno pravična Jugoslavija, smo globoko prepričani, da s tem vršimo res pravo narodno in socijalistično dolžnost za dobrobit jugoslovanskega delovnega ljudstva, za dobrobit Jugoslavije.
Strankino organizacija in tisk.
Nato poda tov. načelnik besedo tov. podnačelniku Rudolfu Juvanu ki re-ferira:
Večletne izkušnje so pokazale, da dosedanji organizacijski red ne zadošča več, da je preozek in da ga je treba sedanjim razmeram primerno prikrojiti, da se omogoči organizaciji čimvečji razmah.
Kljub vsemu temu, da je
organizacija najvažnejši činitelj za naš pokret,
pa se vendar še najdejo lastni ljudje, ki ne morejo ali nočejo ražumeti pomena organizacije in tudi za organizacijo vse premalo cilje. Ne zavedajo se, da je ta organizačni v katerem se zliva stotine in stotine duš, katere vse imajo iste želje, iste težkoče in iste cilje. Ne zavemajo se, da je ta organizačni aparat enotna idejna sila za čimprejšnjo udejstvitev naših zahtev. Vsi bi se morali zavedati, da imajo danel kapitalisti mogočno organzacijo, s katero hočejo onemogočiti pokret delovnega ljudstva — pokret socijalizma. Obžalovati moramo, da ljudstvo, ki največ trpi vsled sedanjih neurejenih razmer, še vedno ni spoznalo pravo moč organizacije.
Naše strankine organizacije še niso popolne v svoji izpeljavi. V Sloveniji imamo že lepo število organizacij, nekoliko tudi v Hrvatski, v Dalmacji ter tudi v Srbiji se kažejo razveseljivi kačetki. Vendar bi bilo število lahko še enkrat toliko, ako bi se naše ljudstvo zavedalo pomena organizacije. Tudi posamezni funkcijonarji ne kažejo pravega razumevanja za organizacijo, kar je dostikrat tudi posledica nazadovanja pristašev in tudi nazadovanja uspehov. Priznati pa moramo, da je v naših vrstah nešteto vstrajnih in pridnih borcev, ki so storili za razvoj naših organizacij preko svojih moči. Naš ideja zahteva celih ljudi, potrebuje idealnih požrtvovalnih delavcev, ki so za razvoj naše misfi pripravljeni doprinnšatj tudi žrtve.
Kako je organizacija važen faktor, nam jasno pričajo izidi zadnjih skupščinskih volitev. Nasprotne stranke, ki so razpolagale z dobro organizacijo, pa četudi so to izvedle s pomočjo denarja, imajo zabeležiti svoje uspehe le na rovaš organizacije. Tudi za našo stranko je izid zadnjih skupščinskih volitev podučen. V onih krajih, kjer so naše organizacije brezhibno funkcijonirale, je bil tudi uspeh popolen. V onih krajih pa, kjer so bile organizacije pomanjkljive, smo pa kljub organizaciji doživeli razočaranje. Kjer pa organizacije sploh ni bilo, so bili glasovi, pridobljeni za našo stranko, malenkostni
Načela narodnega socijalizma
Notranja in zunanja politika.
kljub raznim poizkusom, ki smo jih napravili zadnje dni. Ali« ni organizatorjem' zavesti, ni odporno silo. in to nas mora izučiti za bodočnost.
Naša strankina organizacija je izvedena na (»opolen demokratičen način. Vsak organiziran pristaš ima priliko uveljaviti svoje naziranji in odločati o smernicah in o taktiki stranke, Nov organizacijski rod pa l>o k izpopolnitvi našo organizacije brez dvoma teliko pripomogel.
Da organizacija pravilno in dobro uspeva, zato nosijo glavno odgovornost
stran kini funkcijjonarji.
Ni dovolj, da se na občnem zboru izvoli ljudi v odbor samo radi tega, da se število odborniških mest izpopolni, temveč gledati moramo predvsem, da si izvolimo take tovariše, o katerih smo prepričani, da bodo svoje 'funkcije tudi pravilno izvrševali. Y naših vrstah ne sme biti nikakih častnih mest, temveč vsa mesta morajo bili mesta dola. Pogrešeno bi ludi bilo, ako bi smatrali strankini pristaši, da so s tem, ko so na občfiem zboru izvolili funkcijonarje, že izvršili svojo dolžnost, temveč imajo tudi ()ni iste naloge, da pri vsaki priliki mislijo na svojo organizacijo ter skrbijo za to, da se krog naših organiziranih tovarišev vedno bolj širi. Vzbuditi pa moramo tudi v naših organiziranih tovariših zavest, da ni dovolj, da se je priglasil kot član, da je plačal malenkostni znesek kot strankin davek, temveč, da je s tem prevzel tudi velik del nalog, katere nam predpisuje naš program in organizacijski red.
Da bo naša organizacija brezhibno poslovala, se mora uvesti pri vsaki kraj. organizaciji
pravilno administrativno poslovanje. Vse kraj. organizacije morajo biti v stalnih stikih s svojimi centralami, ker le na ta na-čn je organizatorično delo usrpešno. Vsak posamezni funkcijonar se mora zavedati dolžnosti, katere so mu naložili njegovi tovariši in je dolžan te funkcije vestno izpolnjevati. Predvsem morajo vsi strankini pristaši poznati organizacijski red tor se brezpogojno po njem ravnati. Zato priporočamo, da si ‘inabavi vsaka krajevna organizacija toliko iztisov organizacijskega reda, kolikor ima organiziranih pristašev.
Organizacijsko tlelo je treba smotreno razdeliti
med vse člane. V to svrho je potrebno, da vsak odbor kraj. organizacije izvoli izmed svojih članov referente: za 1. politično, 2. strokovno, 3. zadružno, 4. žensko, 5. mladinsko in kulturno gibanje, (j. tisk in 7. finance. Izvoljeni referenti morajo vestno skrbeti za svoj referat v svojem okraju. Funkcijo-r.ar, ki mu je bil poverjen kak referat naj se takoj obrne na načelstvo ali okrožni odbor i>o nujna pomožna sredstva, oz. navodila in itiu poroča in vdržuje z njim pismeno stik.
Pri krajevnih organizacijah mora prevzeti političen referat predsednik ali podpredsednik krajevne organizacije. Za druge referente naj se izvolijo člani, ki kažejo za dotični' referate posebne zmožnosti. V slučaju pomanjkanja pripravkih (oseb, lahko ena oseba prevzame več referatov, toda le pod pogojem, da bo v obeh strokah vršila prevzete dolžnosti.
To naj bi bile kratke smernice za naše podrobno delo v strankinih organizacijah. Ako se bomo vsi r/:,vdali pomena in nalog, ki nam jih narekuje organizacija, potem bomo velike cilje, ki jih imamo, lažje in čim-• preje dosegli. Ideja t>odi nam vodilo in smoter na težki poti vsakdanjega življenja, n ne krinka in sredstvo za gmotno in duševno izkoriščanje svojega bližnjega.
Strankin tisk.
V svetovni vojni smo najbolje spoznali kako važen je tisk in kako velik; vpliv .ima na javno mnenje. Zato je povsem razumljivo, da tudi politične stranke skušajo, predvsem l>otom svojega časopisja, ustvarjali javno mnenje v smislu svojih programov. Tisk je ogromna sila, dnevni tisk pa nedosegljiva velesila.
Stranka brez rednega tiska, brez političnega in strokvnega časopisja ima lahko organizirane armade pristašev in idealistov, ali ta armada je že v naprej izgubljena, ako nima hrbtenice v časopisju, ker kaj pomaga polno lepih gesel in idealov proti veliki časopisni premoči nasprotnikov.
Stranka, ki hoče razširjati svoj program, mora imeti v prvi vrsti
dober ih razširjen tisk,
'ker je sicer vsa lepa organizacija nepopolna. Ni tolika nesreča, ako nimamo poslancev, temveč veliko večja nesreča je, da nimamo dnevnega časopisja, ker nam ne sme iti samo za poslance, temveč predvsem zato, da potom časopisja uplivamo na merodajne kroge, da se vodi politika v smislu naših načel. Ni glavno, da govorimo raz govorniške tribune v parlamentu, ker, ako imamo dober, razširjen tisk, lahko govorimo s tribune svojega časopisja, pa bomo dosegli za javnost iste, ako ne celo večje uspehe.
Žurnalistika ima največji vpliv na ustvarjanje javnega mnenja. Ako je la žur-nalistika v naših rokah, prepojena' z našimi idejami, bo lahko paralizirala nasprotno časopisje in s tem koristimo našemu pokretu največ. Časopisje, v rokah nasprotnikov, pa bodisi meščanskih ali drugih demagogov, so največja nesreča za našo državo in ljudstvo. Vsi smo temu priča in to nam kažejo slučaji vsak dan, da živi naše ljudstvo pod
l absolutnim vplivom meščanskega časopisja, četudi piše največje neresnice.
Velika in žalostna resnica pa je tudi, da je večina našega časopisja padla na zelo nizko stopnjo časopisne polemike. Vsak dan čilamo v dnevnem in vsak leden v tedenskem časopisju o gnusnih osebnih napadih, ki gredo lako daleč, da se opljuje in osramoti posamezne osebe, samo radi tega, ker so slučajno drugega političnega prepričanja.
Namesto dostojnega načelnega boja ostuden oseben hoj.
To je žalostno poglavje naše jugoslovanske in prav posebno še slovenske žurnalistike.
Brez dvoma je neštelo slučajev, ki jih je potrebno javno ožigosati poltoni časopisja. So ludi osebe, ki zagrešijo stvari, ki se jih mora javno v časopisju razkrinkati. Vendar se mora vedno najti premerna dostojna for ma in mora biti kritika tako napisana, da bo čitatelj takoj dobil utis, d« ne gre za osebno gonjo, temveč, da se v resnici hoče s tem koristiti dotični stvari. Resna in dostojna kritika koristi stvari veliko več, kot pa ona. ki že na prvi pogled kaže osebno gonjo.
Naš strankin tisk ima še prav posebno nalog, da jasno in poljudno razširja velike
ideje narodnega socijalizma, da s stvarno kritiko graja kar je slabega v
državi, da na ta način ustvarimo tako državo, ki bo v korist vsemu jugoslovanskemu narodu in ne samo posameznikom. Naše časopisje mora imeti pred očmi interes države, interes proletarskega ljudstva ter mora prednjačiti pred ostalim časopisjem, ki raz-palja politične strasti in goji sovraštvo med brati. Naša naloga bodi, da tudi v časopisju pokažemo jugoslovanskemu ljudstvu resnico in ga privedemo na pot pravilnega razumevanju narodnosti in spoznavanja socija-lizma.
To se pa more izvršiti le s pomočjo in sodelovanjem vseh strankinih pristašev. Največja naloga vsakeza zavednne* nanid-nega socijalista mora biti, da razširja naš tisk, da pridobiva novih naročnikov, pa tudi novih sodelavcev. Ni dovolj, da je vsak organiziran pristaš naročnik lista, temveč njegova dolžnost je tudi. da širi naš tisk med neorganizirane, da izrabi vsako najmanjšo prilko kako bo mogel zanesti med široke mase naše ideje in misli. Vsaka gostilna, kavarna, brivnica in sploh vsak lokal, kamor zahajajo naši ljudje, mora imeti na razpolago naš list, ne samo radi naših ljudi, temveč, da se spoznavajo z našo idejo !udi politični nasprotniki.
Važno je tudi, kako čitamo naše liste. Ni dovolj in nisi še storil svoje dolžnosti, če si naročil časopis in pridobil nekaj novih naročnikov, temveč časopis moraš tudi tfcko prečitati, (la ves kaj si čital in zakaj si čital. Dobijo se tovariši, ki našega časopisa niti ne prečitajo ali pa ga prečitajo površno, medtem ko z veliko slastjo čitajo meičanske časopise. Naše časopise moramo čitaii tako, da pričnemo z uvodnikom in končamo pri zadnjem inseratu. Ko si list prečital, pa ga oddaj uaprej. Nekolikokrat boš napravil lako, pa boš kmalu dobil s tem novega naročnika.
Naš strankin tisk je šele v razvoju. Nimamo še tako potrebnega dnevnika, katerega naš .pokret slilno pogreša. A dokler nam sredstva ne dopuščajo izdati dnevnik, se moramo tembolj okleniti naših tednikov in storiti vse, da bo število naročnikov raslo in s tem omogočili dnevnik.
Ako hočemo, da bo delo napredovalo, potem je potrebno, da tudi naš tisk delimo.
»NOVA PRAVDA«
je naše oficijelno strankino glasilo, zalo mora iti naše stremljenje za tem, da število naročnikov potrojimo in da lisi razširimo med jugoslovansko delovno ljudstvo. Vsakdo bi se m|oirail zavedati, da ako' agitira za naš lisk in pridobiva naročnikov za »Novo Pravdo«, da s tem izvršuje častno delo za razvoj naše ideje. Naše stremljenje mora pa iti za tem, da bomo imeli čimpreje dobro razširjen tisk tudi v ostalih pokrajinah naše domovine, predvsem v Hrvatski, Dalmaciji in v Srbiji. Strokovna organizacija mora dobiti lastno glasilo, četudi bi izhajalo zaenkrat mesečno ali 14 dnevno. Tudi pokret naše mladine zahteva, da ima svoj mladinski list. kar bi bilo z mesečnim izdajanjem »Kladi-varjac zaenkrat doseženo. Zadružna knjigarna pa naj bi predvsem skrbela za redno izdajanje raznih brošur in poljudnih spisov ter spopolnila vrzel, ki je v tem pogledu nastala. Predvsem pa naj Zadružna knjigarna pospeši izdajo dr. Rostoharjeve knjige »Soci-jalizem«, ki bo za idejno poglobitev naših tovarišev in v obče socijalizmu zelo dobro došla.
Vse to pa bomo mogli izvršiti le, ako bo med našimi funkcijonarji in tovariši dovolj razumevanj^ za naš tisk. Zal, moramo konštatirati, da do danes tega pravega razumevanja ni bilo, ali vsaj v zadostni meri ne. Ako hočemo, da bo naš tisk neodvisen, da bo mogel popolnoma vršiti svojo nalogo v prospeh narodno scijalistične ideje, v korist naroda in države, potem zavisi to od naših organizacij in od slehernega našega človeka.
Predvsem je potrebno, da vsaka organizacija izvoli agilnega tiskovnega referenta, katerega naloga bo širiti naš tisk, organizirati kolportažo ter imeti v strogi evidenci vse naročnike našega časopisja. Istotako pa je tudi dolžnost slehernega našega tovariša, da stori vse, kar je v njegovih močeh, da razširi naš tisk in se pri tem zaveda, da na ta način največ pripottnore k zmagovitemu pohodu narodnega sacijalizma.
Soglasna odobritev resolucij In volitev.
Nato prečita tov. Tavčar že na delegatskem zboru sprejete resolucije, ki jih glavni zbor soglasno sprejme. Ravlio-
tako soglasno potrdi tudi ua delegatskem zboru izvršene volitve.
Pozdrav naiega ienstva.
V imenu narodno - socialističnega ženstva pozdravi zborovanje tov. Mara Jarčeva:
Tovarišice in tovariši!
Nastopim kot jugoslovanska žena in mati. Kot žena, ki hrepeni po svobodi in solncu, kot mati, ki želi imeti deco očuvano pred zlim, kot članica, ki svojo stranko ceni zlasti iz sledečih razlogov: 1. Ker NSS zagovarja načelo enakopravnosti moža in žene. 2. Ker je narodni socijalist osvoboditelj, ki osvoboja narod slarih predsodkov in krivic. 3. Ker narodni socijalizem izravnava razlike med stanovi in se bojuje proti premoči kapitala. Vse to delo narodno soci-.falistične stranke odgovarja ženski notranjosti, saj žene smo poslanice dobrote, sočustvovanja, ljubezni in miru.
Naš vzgled je češka žena. Na današnji strankin zbor nam je bratska češkoslovaška stranka poslala ženo, katero moramo občudovati radi njene jake volje, soc. čuta In iskrenega ogrevanja za vse lepo, dobro In pošteno. V tej silni ženi je združen moški razum in žensko srce. To je pravi človek-In kot človeka-socijalista Te po-sestra! Zanesi pozdrav naših žen
socijalist.
zdravljan,
ludi v češke šume in planjave. Povej tvojim sestram tam gori, da se na jugu prebuja in izvija iz povojev tradicije jugoslovanska žena, povej jim, da so topli vrelci vašega dela ogreli tudi nas, povej jim, da si navezala iskrene vezi med čclioslovaško in jugoslovansko ženo, in da te vezi nikoli ne prenehajo, povej jim, da je tudi v naših dušah mnogo lepega stremljenja in da slutimo sladke slutnje lepše, vrednejše bodočnosti.
Povej jim, da se veselimo časov, ko bomo vsi na zemlji ros bratje in sestre.. Pa če tudi toga časa ne doživimo zase, pripravljati ga hočemo za naše otroke.
V tej prijetni nadi pozdravljam v imenu jugosl. narodnih socijalistk vse tovariše in tovarišice, ki so danes dospeli sem, da se skupno ogrejemo za narodno-socijalistično misel. (Viharno odobravanje.)
Za strokovno organizacijo. Narodno socijalno strokovno zvezo pozdravi zbor tov. Frbežar z Jesenic, za mladinsko organizacijo pa tov. Poženel iz Hrušice. Oba pozdrava sla bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem!
Zaključek zbora.
Tovariš načelnik se zahvaljuje vsem za njihovo sodelovanje ter naglasa, da so bili vsi sklepi sprejeti popolnoma soglasno. Zahvaljuje se posebej še enkrat bratom Čehom in jim zagotavlja, da bomo tudi mi delali za idejo narod-
nega socijalizma z isto požrtvovalnostjo, kakor oni v Republiki. Vsi za enega, eden za vse! Na delo! Med zvoki »Lepe tiaše domovine^ in »Hej Slovani«, zaključi na to krasno uspelo zborovanje.
VESTNIM A
Naš prvi shod.
V zadnjem času se čujejo skoro neverjetne vesli, da se v prihounjem šolskem lelu najbrž ne bodo mogle otvoriti obrino-nadaljevaliie šole, ker — ni denarja- < o in pa neznosne razmere v nekaterih idustrij-skiu in obilnih podjetjih, pou katerimi trpe zlasti vajenci iu vajenke, je dalo povod,, da je o. i. o. NSM sklical /.a nedeljo, ilne 10. t. m. popoldne sliod narodno-sgeijaUsučue
mladine.
alioda, ki se je vršil v ukusno okrašeni bivši restavraciji Narodnega doma, sla se udeležila tudi predsednik oiatske češkoslovaške socijalističue mladine, poslanec orat Krnil !spatny in zastopnik češkoslovaške osrednje delavske šole, urednik br. F. Cer-uy. Shodu je predsedoval br. Koziuc, ki je v uvodnih oesedah iskreno pozdravil mile goste, zlasti braia spatnyja, ki je soustanovitelj naše mladinske organizacije in ki je z vsem svojim delom v vrstah proletarske mladine vzor nesebične in požrtvovalne delavnosti. Po pozdravnem govoru je podal referat o položaju delavskega uaraščaja, zlasti vajencev iu vajenk ter o zahtevah in pravicah delavske mladine. Omenjal je pomen obrtno nadaljevalnega šolstva za strokovno, kakor tudi za splošno izobrazbo proletarske mladine, navedel je več slučajev, v katerih se vajenci izrabljajo za poljska in gospodinjska dela. Naroduo-socijalistična mladina pričenja strokovno borbo, ki jo bo nadaljevala z vso energijo, dokler ne doseže za vajence in vajenke vsaj one ne le teoretične, marveč dejanske zaščite, ki jo že dolgo vživa delavska mladina zapadnih kulturnih narodov.
Burno pozdravljen je spregovoril br. Špatny, zahvalil se je za pozdrav iu pov-darjal skupne interese, ki vežejo jugoslovansko in čehoslovaško delavsko mladino ua narodnem, zlasti pa na socijalnem polju. Na slovanskem severu je močna armada mladega proletarijato, ki z ljubeznijo zasleduje razvoj in boje bratske organizacije na jugu, vedno pripravljena, ji moralno in dejansko pomagati. Naša moč je v slovanski socijalistižni vzajemnosti in naša zmaga je v medsebojni ljubezni in bratski požrtvovalnosti. Mi moramo biti predbojev-niki narodnega socijalizma, mi moramo biti pijonirji slovanske socijalistične solidarnosti.
Predsednik br. Kozinc je izrekel br. Špatnemu prisrčno zalivalo za njegove bratske besede. '
Na to je v imenu češke osrednje delavske šole pozdravit zborovalce brat Cerny, želeč jim predvsem mnogo uspehov na polju kulturno-izobraievalnega dela, ki je predpogoj za uspešno borbo na strokovnem polju.
Podpredsednik br. Paropat je pozival mladino k solidarnosti in delavnosti.
Br. Kravos j^ pozdravil shod v imenu narodno - socijalne strokovne zveze.
Brat Poženel1 je z' navdušujočimi besedami izročil pozdrave naše najmlajše krajevne organizacije »Bratsfva« na Hrušici na Gorenjskem, br. Boka 1 z Jesenic pa je v krasnem, globoko zas novanem in tehnično dovrSenem govoru po vdarjal pomen narod-
1. I. LAZAREV
znani voditelj ruske stranke socijalnih revolucijonarjev praznuje te dni svojo sedemdesetletnico. Večina ruskih socijalnih revolucijonarjev živi v inozemstvu v emigraciji, predvsem na Češkoslovaškem. Socijalni revolucijonarji so v najožjih stikih z bratsko češkoslovaško socijalistično stranko.
nosocijalističnih mladinskih organizacij ne-le za proletarsko mladino, marveč za celokupno jugoslovansko delovno ljudstvo.
Po končanih govorih je bila sprejeta sledeča resolucija:	,
Narodnosocijalistična mladina, zbrana na shodu dne 10. maja 1925 v Ljubljani, odločno protestira proti vsem onim faktorjem, ki hočejo zabraniti vajencem in vajenkam udejstvovanje v delavskih mladinskih organizacijah, katere edine jim morejo nuditi oporo v boju za zboljšanje socijahiega gospodarskega položaja. Protestira proti zapostavljanju vajenštva v industrijskih in obrtnih delavnicah ter z vso odločnostjo zahteva, da se zakoni glede zaščite delavstva v polni meri upoštevajo in izvršujejo tudi v kolikor se nanašajo na delavski naraščaj. Naroča o. g. o. NSM, da z vso odločnostjo vodi strokovno borbo za zaščito pravic delavske mladine, ki so zapopadene v sledečih točkah:
1. Zahtevamo za vse vajence in mladoletne delavce redne .obrtno - nadaljevalne šole.
2. Zahtevamo, tla država in podjetniik dajo zadostna sredstva ua razpolago, da se bo mogel poduk na šolah redno vršiti.
3. Zahtevamo za vajence brezplačen poduk.
4. Zahtevamo, da se vrši obrtno-stro-kovni poduk med delovnim časom. Nedelje m prazniki morajo biti poduka prosti.
5. Zahtevamo strogo nadzorstvo, da bo v vseh podjetjih poleg vajencev zadostno število kvalificiranih delavcev, da se zamo-rejo vajenci izučiti v svoji stroki.
6. Zahtevamo največ triletno učno dobo.
71 Zahtevamo, da se vajenci vzgajajo le
v svoji stroki in protestiramo proti izrabljanju vajencev za hlapčevska dela.
8. Zahtevamo, da se 8urni delovni čas v smislu zakona za zaščito delavcev tudi v manjših obratih ne prekorači. Za mladino do 18. leta je v obratih, kjer je težko fizično ali zdravju škodljivo delo, znižati delovni čas na 6 ur.
9. Zahtevamo odpravo individualnih in
uvedbo kolektivnih pogodb.
10. Zahtevamo, da merodajne oblasti posečajo več pažnje zdravstvenemu stanju mladine in higijeničnosti obratov, v katerih dela.
Vajence in vajenke pa vabimo, da se v svrho solidarnega boja za te zahteve z vso ljubeznijo oklenejo narodnosocijali-stičnih organizacij ter s tem v svojem lastnem interesu pripomorejo naši strokovni borbi do zmage.
Resolucija je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Nato je predsednik zaključil ta naš prvi, lepo uspeli shod.
Pred odhodom je mladina stoje zapela himno: Lepa naša domovina!
t Br. Franjo Ček.
S skromnim pismom nam naznanja br. Nande Koprivc iz Karlovca, kjer služi pri ,vojakih, da je 1. maja t. 1. tam utonil znan in priljubljeni br. Franjo Ček. Mlad nadebuden mladenič je odšel, da si služi kruh
da si ustvari bodočnost ali vsaj zboljia
bedno življenje, toda v valovih, ko se je vozil s čolnom, mu je kruta usoda prestregla pot. Zginil je v vodo daleč od domačih, daleč od bratov in sester iz narodne socijalistične mladine. Dragi Franjo! Za Teboj žalujejo in Te težko pogrešajo Tvoji roditelji, Tvoji svojci, a vedi, da Te nuj-bolj pogreša družina narodno-socijalističnih proletarcev. Pogrešamo Te, ker si bil še eden izmed najboljših, ker si bil zvest in vnet pristaš naših misli in sobojevnik na naši poti. — Ker Te pa ne moremo nič več ubuditi, ker je Tvoja blaga duša že odplula v vsemirje, Ti želimo le sladak sen v oddaljeni zemljici.
Maribor. Srbohrvatskii učni tečaj »Bratstva« se zaključi 26. t. m.
»Bratstvo« v Celju je zaključilo svoj srbohrvatski učni tečaj v četrtek, 7. t. m. ob 8. uri zvečer na deški meščanski šoli. Podučeval je g. učitelj Adolf Radič. Zaključnega izpita se je v imfenu ministrstva prosvete udeležil g. prof. F. Mravljak, referent, prometnega oddelka vel. žup. za mariborsko oblast. G. prof. Mravljak je. bil z uspehom izredno zadovoljen j n je izjavil, da ni pričakoval takih rezultatov. Tečaj je obiskovalo tudi par Nemcev. Prihodnje leto se tečaj ponovi.
Trbovlje. V soboto, 16. t. m. predava v tukajšnjem »Bratstvu« brat Kozinc iz Ljubljane o /.aščiti industrijskega in obrtniškega delavskega naraščaja. Predavanje je javno in se vrši ob 8. uri zvečer v gostilni pri Pravdiču.
IZ OSREDNJEGA TAJNIŠTVA NSM.
. Opozarjamo vsa »Bratstva«, da nemudoma odgovore na zadnje okrožnice.
Tz STRANKE.
Celjsko okrožje.
Krajevna organizacija Celje. Redni članski setanek se vrši zopet danes, soboto .16. maja 1925 v navadnih prostorih gostilne pri Jelenu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je poročilo o glavnem strankinem zboru, ki se je vršil v Ljubljani pretečeno soboto in nedeljo in na katerega je odposlala naša krajevna organizacija številno odposlanstvo. Vseh celjskih delegatov in udeležencev, ki so zastopali krajevno organizacijo, izobraževalno društvo Bratstvo in Delavsko podporno društvo Je bilo 25 ter so prinesli vsi najboljše utise in najlepše spomine iz Ljubljane. Tovariši, pridite torej polnoštevilno.
Strankin davek. Ker so vzlic opetova-nirn opominom še vedno nekteri zamudniki in ker je v smislu sklepa strankinega zbora tozadevno treba napraviti enkrat energičen zaključek, - tem potom ponovno pozivamo vse one cenjene tovuriše, ki se jih tiče, da svojo dolžnost nemudoma storijo, ali pa blagajniku vsaj povedo, do katerega časa želijo, naj bi se jim obrok še morebiti podaljšal. Vsekakor se mora lo prav kmalu zgoditi, ker se bode sklical v najkrajšem času potrebni izvanredni občni zbor, ki se ga pa zamore udeležiti le tisti pristaš, ki s^ izkaže s člansko legitimacijo, iz katere je razvidno, da je strankin davek poravnan. Želimo, naj bo to naš poslednji tozadevni opomin.
KATEDRALA V SOFIJI,
kjer se je izvršil eden najstrašnejših	rušena. Časopisi poročajo, da se bo
atentatov, kar jih pomni zgodovina. Ka-	pred katedralo izvršila smrtna obsodba
tedrala je sedaj skoraj 'popolnoma raz-	nad krivci in sokrivci atentata.
po mtJCKH
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Maki antanta sloni na bratstvu med Jugoslavijo in češkoslovaško. To bratstvo ni nastalo slučajno potom diplomatskih zvez, ampak izvira iz desetletnih lx)jev, ki sla jih češki in jugoslovanski narod bojevala za osvobojenje izpod habsburškega jarma. Kakor smo se pa svojčas vzajemno podpirali v boju za osvoboditev, tako se moramo sedaj podpirati v boju, da svobodo tudi ohranimo.
Pred dnevi so se sestali zunanji ministri Male antante dr. Ninčič, dr. Be-neš in Duca v Bukarešti. Sestanek je bil izredne važnosti, ker je bilo zavzeti stališče napram pomembnim dogodkom v evropski politiki.
Z izvolitvijo Hindenburga se je znatno okrepil nemški nacijonalni šovinizem, ki ne misli na ničesar drugega, kot na zrušitev mirovnih dogovorov in na oboroženo revanžo. Vsled dogodkov v Nemčiji je tudi Avstrija in Madžarska pričela dvigati glijvo in ogrožati mir v srednji Evropi. Posebno v Avstriji je na delu propaganda, da se Avstrijo priključi Nemčiji. Avstrija utemeljuje prir ključitev k Nemčiji s tem, da ji je samostojna eksistenca vsled nevzdržnih gospodarskih razmer nemogoča. Nevarnost avstrijske propagande je tem bolj očitna, ker je našla že tudi na Angleškem precej poslušnih ušes. V interesu Jugoslavije in Češkoslovaške pa gotovo ni, da ima za sosedo Nemčijo, namesto malo Avstrijo. Na sestanku Male antante v Bukarešti je bil predmet najvažnejšega razmotrivanja vprašanje Avstrije. Poroča se, da bi bila Mala antanta pripravljena gospodarsko pomagati Avstriji in se je po nekaterih vesteh celo mislilo na to, da se vzame Avstrijo v zVezo Male antante, samo, da se jo odvrne od Nemčije.
Na sestanku Male antante je poročal dr. Beneš o dogovorih Jugoslavije z Grško. Težišče Male antante je, da se raz-l širi in pridobi za svojo zvezo tako Poljsko, kot Grško.
Na sestanku je dr. Ninčič tudi poročal o razmerah v Bulgariji. Pretresa-vala se je zahteva Bulgarske, da zviša število svoje vojske in dovoli olajšave pri plačevanju vojne odškodnine. Vsem zahtevam Bulgarije so gotovo ne bo ugodilo.
V izjavah zastopnikom časopisja so zunanji ministri izjavili, da vlada med članicami Male antante popolno soglasje.
KALFOV V BEOGRADU.
Pretekli teden se je na potu v Rim in Pariz ustavil v Beogradu bulgarski zunanji minister Kallov. Obiskal je našega zunanjega ministra Ninčiča, s katerim se je razgovarjal o sofijskem atentatu, da definitivno likvidira spor, ki je tozadevno nastal med našo in bul-garsko vlado. Pri tej priliki je Kalfov nagovarjal Ninčiča, da se naša vlada priključi akciji proti boljševizmu in da se dovoli Bulgarski zvišanje vojaškega kontigenta. V Beogradu je Kalfov obiskal tudi francoskega poslanika Gre-narda, ki se je pa izjavil proti temu, da se Bulgarski zviša vojaški konti-gent, ali celo dovoli, da prične Bulga-rija šele čez pet let plačevati reparacije, kot propagira Kalfov. Bulgarski zunanji minister računa pri svoji misiji v Parizu predvsem na pomoč Italije.
OBSODBA SOFIJSKIH ATENTATORJEV.
Dne 11. maja je bila v Sofiji razglašena obsodba proti sofijskim atentatorjem. Po razsodbi preki soda so obsojeni na smrt na vešalih: Friedman, cerkovnik Zadgorski, dr. Koev, Stanko Di-
mitrov, Gručarov, Kosovski, Peter Abadžijev in Petrini. Petrini in Kosovski sta voditelja bulgarskih zemljorad-nikov in sta bila že pred razsodbo ubita v zaporih. Dalje je bil obsojen Daskalov na 15 let ječe in Kamborov na tri leta ječe. Friedman in Koev sta smejoče sprejela razsodbo, dočim je kazal Zadgorski apatijo. Čitanje razsodbe je trajalo eno uro in pol. V razsodbi je rečeno, da je dokazano, da je obstojala zemljoradniška ilegalna organizacija, ki je povzročila tudi atentat na kralja. Ta organizacija je bila v zvezi z emigranti v Srbiji in s tretjo internacijonalo v Moskvi. Razsodba je zelo slabo obrazložena in ji manjka dok azilni materijal. Na smrt so obsojeni celo taki, za katere je gotovo, da niso niti vedeli, da se pripravlja atentat. Poudarek razsodbe, da so bili soudeleženi pri atentatu tudi bulgarski emigranti v Srbiji, ni dokazan. Obsodba se izvrši v nekaj dneh, ker se je obsojencem dala možnost, da se pritožijo na višje sodišče.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Pretekle dni se je Vršil v Brnu kongres Češkoslovaške narodno-demokrat-ske stranke. Kongres v Brnu ni prinesel nobenih posebnosti. Voditelj stranke dr. Kramar je pqnovil staro pesem, katero poje že osem let, da je prepričan na ustanovitev nove velike slovanske Rusije. Seveda pa dr. Kramar za to Rusijo ni pripravljen voditi realne politike. On samo krasnoslovi. Glede notranje politike ,se narodni demokrati izrekajo za sedanji vladni sistem.. Drugače je pa Kramafova stranka izrazito velekapitalistična in izgublja vedno bolj na pristaših. Po prihodnjih volitvah^ gotovo ne bo imela več one pozicije v parlamentu, kakor jo ima sedaj.
HINDENBURGOV PRIHOV V BERLIN.
Proti Hindenburgovi izvolitvi se je pritožila socijalno - demokratična stranica. Volilno sodišče petorice je zavrnilo pritožbo in maršali Hindenburg je bil proglašen za izvoljenega državnega predsednika. r
Dne 11. maja se je predsednik Hindenburg pripeljal v Berlin, kjer ga je sprejel na kolodvoru državni kancler dr. Luther. Hindenburga so na kolo-dvpiru pričakovale ogromne množice ljudstva. Pri tej priliki se nemški naci-jonalisti demonstrirali proti republiki. Skoraj povsod so ob priliki Hindenbur-govega sprejema prevladovale nemške nacijonalme zastave nad službenimi: državnimi zastavami. Naslednji dan je položil Hindenburg prisego na weimarsko ustavo. Če je bila prisega resno mišljena — je drugo vprašanje 1
TROCKI ZOPET V MOSKVI.
Ravno ko je revolucijonarni vojaški svet razpravljal na predlog Zinovjeva in Buharina o tem, da mora Trocki še nadalje ostati v internaciji na Kavkazu, se je dognalo, da je Trocki že v — Moskvi. Boljševiška vlada se je morala udati in Trocki bo oprt na vojsko in delavstvo zopet aktivno posegel v rusko politiko. Pri svojem prihodu v Moskvo je Trocki inozemskemu časopisju izjavil, da so neresnične vesti, da je zagovornik popuščanja / o komunističnem gospodarstvu. Nasprotno, je naglasil Trocki, jaz ostajam veren pristaš Lenina in prepričan, da je sistem politične proletarske diktature predpogoj za ureditev - socijalistične družbe. Če se že ozira na interese malih producentov, se s tem še ne pravi, da se priznava nadmoč privatne inicijative in trgovske svobode nad socijalizmom. Končno je Trocki izjavil, da je cilj sovjetske politike, polagoma dovesti kmete k socija-lizinu..
Protestiramo!
V Mariboru, 12. maja 1925.
Med našimi somišljeniki je zavladalo povsod velika ogorčenje radi premestitve tovarišev nadučitelja Lešnika in profesorja Bračuna. Kako tudi ne! Ta premestitev ni ničesar druzega kakor akt škodoželjnosti gotovih nizkih in hudobnih ljudi v demokratski stranki v Mariboru. Do. bi tako delali iz maščevalnosti, kar bi bilo seveda ravno tako malo opravičljivo, za to nimajo prav ni-kakega povoda, ker naša stranka še ni zavzemala takega mesta, da bi mogla prestavljati učitelje, profesorje in ostale uradnike; pa četudi bi bilio to v njenih močeh, bi se take moči ne posluževala, ker bi bilo to proti njenemu programu. To je pokazala pri vsaki priliki s tem, da je prav vsako vlado (tudi Davidovieevo, čeprav je bila mnogo boljša od sedanje), opozarjala na to, da naj se nad uradništvom ne izvajajo per-sekueije, pač pa naj se spoštuje svoboda prepričanja.
Torej se vrše preganjanja naših članov zgolj iz škodoželjnosti, te grde človeške lastnosti; kajti, kdo se upa trditi, da radi protinarodnosti ali protidržavnosti? Ali mari ni stala NSS vedno na braniku domovine? General Maister jim vsak čas lahko pojasni, da narodni socijalisti takrat, ko je bilo treba reševati Maribor in, druge obmejne postojanke, niso držali rok križem, še manj pa bežali, kakor marsikdo, ki se sedaj proglaša za patentiranega Jugoslovena. P» bi se tudi bili po svojih lastnih zobeh, če bi kaj takega trdili o nas v času, ko skupno z nami sedijo v občinskem svetu mariborskem, v katerega smo šli skupno v volitve pod devizo, da je treba utrditi jugoslovanski značaj mesta, kakor je to naglašeno v skupni pogodbi, ki smo jo sklenili, predno smo šli v občinske volitve v Mariboru. Tako ni samo v Mariboru, marveč tudi v Ptuju, Celju in Slovenjgradcu. Četudi nam je pri delavstvu škodovalo, ker smo šli v občinske volitve skupno z buržuazijo in reakcijo, smo to vendar le storili z ozirom na nacijonalno stran vprašanja, dasi ne bi bilo težko, izogniti se skupni fronti, ker bi eventuelni neugodni izid padel na dr. Žerjava, ki je oče neproporcionalnega volilnega reda.
Kljub temu naša stranka tega ni storila, ker je pri njej prevladoval zmiraj na-cijonalui moment. Sramota je in tudi nelo-gika, če si sedaj upajo utemeljevati šikane nad našimi somišljeniki z našo protidržav-nostjo. Ce smo protidržavni, zakaj potem sedijo z nami pri eni mizi v občinskih svetih?! In še dalje gremo:	Ce smo protidr-
žavni, potem je protidrž&vna (protijugoslovanska) tudi češka narodpo - socijalistična stranka, ki ji pripada zunanji minister dr. Beneš in minister Stfibrny, s katero stranko smo v najtesnejših stikih, kar demokratsko časopisje samo priznava. Ali se gospoda zaveda, kak nesmisel vzdržuje, ako kaj takega trdi? Ali ne vidi, da kaj takega prav nihče ne verjame, ker je laž preveč oči-vidna. Eno vprašanje pa postavlja vsa poštena javnost:
»Kdo je vladni poslanec iz mariborsko-reljskega volilnega okruija?< In odgovor se glasi: »Dr. Ljudevit Pivko!« Torej bi bil on lahko preprečil, da se njegove kolege profesorje pošilja iz škodoželjnosti daleč proč od doma in družine doli v južno Srbijo in učitelje iz boljšega na slabši položaj in daleč stran od železnic v gore. Dr. Pivku bi ne bilo treba druzega ko udariti ob mizo in odločno izjaviti sledeče:
»Izstopam iz kluba Samostojno demokratske stranke, ako se nemudoma ne anulirajo prcmestitvoni dekreti nadučitelja Mirka Lešnika, profesorja Frana Bračuna, kakor vseh ostalih profesorjev in učiteljev, ki se jih šikanira po krivici in protizakonito, kakor ta dva.« Ali mislite, da se Pribičevič ne bi.nemudoma uklonil? če tega dr. Pivko ne stori, pade vsa odgovornost nanj!
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
P. n.
DOM. ČEBIN,
Lj ubljana.
Z Vašim angleškim kovaškim premogom in angl. livarniškim koksom, ki ste ga nam dobavili, smo bili povsem zadovoljni. Cena je z ozirom na kakovost in v primeri s ceno oglja vsekakor nizka.
Z odličnim spoštovanjem
Lovro TEBINA, žzdr. upr. drž. podkovske šole SELO-LJUBLJANA
mpjocjcim m
i
POLITIČNI POLOŽAJ.
Pretekli teden ni nudil ničesar posebno zanimivega v razpletu notranjepolitičnih odnošajev. Glavni politični interes se osredotočuje v tem, ali pride do sporazuma med Hrvati ali ne. In ravno v tem pogledu ni bilo ničesar novega. Enketua komisija je sicer končala svoje posle v Zagrebu, izjavlja se tudi, da ne bo zadržka proti verifikaciji HRSS mandatov, vendar se pa faktična verifikacija skoraj gotovo ne bo takoj izvršila. Splošno se sodi, da bo vladna večina odglasovala preje v skupščini vse zakone o katerih sedaj razpravljajo posamezni parlamentarni odbori, potem se bo šele glasovalo o usodi, hrvaških mandatov. Da pa odglasovauje raznih zakonov, s katerimi se ne strinja HRSS, ne bodo najbolj ugodno vplivali na sporazumno akcijo, je več kot gotovo. Pretekli teden se med radikali in Hrvati niso vršili posebni razgovori, če tudi ni zamolčati dejstva, da so razni radikalni prvaki ponovno izjavili, da razgovorov s Hrvati niso prekinili.
NARODNA SKUPŠČINA.
Na torkovi seji narodne skupščine je predsednik najpreje odgovarjal na razne interpelacije, med temi tudi na Smodeje vo glede napisa na vratih Jugoslovanskega kluba. Pri tej interpelaciji je prišlo do burnih pregovarjanj med radikali in klerikalci, ki so trdili, da se zapostavlja latinico. Na seji je bil nadalje prebran sklep radikalnega kluba glede zasedbe mest v državni hipotekarni banki.
Na poziv predsednika so se izpopolnili nekateri skupščinski odbori. Predložen je bil zakonski načrt dr. Radosavljeviča glede nošenja orožja. Seja je bila nato zaključena.
ENKETNA KOMISIJA V ZAGREBU.
Delo enketne komisije v Zagrebu, ki je zbirala materijal, ki naj služi vladni večini v presojo, ali naj verificira še ostale mandate Radičeve stranke, je zaključila svoje delo. ,V Zagrebu so bili zaslišani vsi vodilni faktorji HRSS, ki so podali zadovoljive izjave. Enketna komisija je napravila tudi več izletov v zagrebško okolico, kjer je prišla v stik s hrvaškimi kmeti. Splošno se sodi, da bodo vsi sporni mandati HRSS verificirani, med temi mandat Pavla Radiča. Po izjavi nekega člana enketne komisije, ni najvažnejša verifikacija spornih mandatov, ampak predvsem to, kar bo verifikaciji sledilo. Očividno se pri. tem misli na sporazum med radikali in Ra-dičevci.
ČLANI DRŽAVNE HIPOTEKARNE BANKE.
Zasesti je več upravniških mest v državni hipotekarni banki. Radikalni klub se je o zasedbi teh mest posvetoval in prišel na predlog svojega šefa Pašiča do zaključka, da poslanec ne more biti upravni svetnik državne hipotekarne banke, in ne sme zasedati tudi nobenega sličnega mesta. Sklepu radikalnega kluba so se hočeš, nočeš, moraš, priključili tudi samostojni demokrati. Sedaj je samo počakati, kdaj se bodo pričeli posamezni poslanci zahvaljevati za razna bančna in družbina upravna mesta. Pričakujemo, da ne bo ostalo samo pri sklepih.
ODNOŠAJI Z VATIKANOM.
Minister za zunanje zadeve je imenoval delegate za zaključek konkordata z Vatikanom. Za prvega delegata je imenovan naš poslanik v Vatikanu dr. Josip Smadlaka, za drugega delegata pa poslanec dr. V. Janjič. Poleg tega je imenovanih še več ekspertov. — Razprava o internacionalnem zakonu je baje odložena. Gotovo je pogrešno, da se razmerje države do cerkve ne uredi najprej doma, potem se pa šele stopi v dogovore z Vatikanom. Pred to ureditvijo sklepati konkordat ni primerno, ker bi znali dogovori z Vatikanom ustvariti kvaren prejudic. Cerkvam kot družabnim organizacijam posameznih kon-fesij, v demokratični državi ne moremo praznati značaja javnopravnih korporacij. V interesu vere same je, da se izogne posvetnim težnjam, v interesu države pa je, da se izvije že enkrat iz zgodovinske zveze z cerkvijo.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
V nedeljo so se vršile občinske volitve v Zagrebu. Udeležba je bila jako slaba. Od vpisanih 34 tisoč volilcev se je volitev udeležilo le 16633 volilcev. Pri olitvah so dobile liste: Krudelj (komunist) 1250, dr. Politeo (nar. soc.) 296, dr. Budak (frankovec) 1220, Štengl (mali obrtniki) 425, dr. činič (radikal) 622, dr. Markulin (klerikalci) 327, Mo-dec (sam. demokrati) 1395 in g. Košu-tič (radičevci 9590, dr. Kouch (Židje) 742, Stiasni (gospodarska lista) 415 in Uocicam (davidovičevci) 4149 glasov. Od zadnjih skupščinskih volitev so skoraj vse stranke nazadovale in je značilno, da so sam. demokrati dobili pri skupščinskih volitvah 2047 glasov, pri občinskih pa le 1359 glasov.
jrmoKMHM mvEftNm „
Glavni zbor NSSZ.
Ob binkoštih, 31. maja in 1. junija t. 1. se vrši na Jesenicah glavni zbor NSSZ po sledečem redu.
V soboto 30. t. m. ob 6.. uri zvečer v gostilni Ravhekar na Savi seja upravnega odbora. Po seji istotam popravni večer gostom.
V nedeljo 31. t. m. ob 9. uri sprejem. gostov na kolodvoru in obhod. Točno ob 10. uri dopoldne v dvorani
[Bleščeče beio perilo^ zlatorog Maori?
tis®
ZLATOROG
gostilne Vergles na Savi glavni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor in pozdrav predsednika.
2. Poročilo osrednjega vodstva:
a) predsednika,
b) strokovnega tajnika,
c) blagajnika,
d) nadzorstva.
3. Volitve:
a) osrednjega vodstva,
b) upravnega odbora,
c) nadzorstva.
4. Delavsko zavarovanje, referira br. Ivo Šetinc.
5. Delavska zaščita v Jugoslaviji, ireferira br. V. Kravos.
6. Debata o referatih in resolucijah.
7. Predlogi:
a) upravnega odbora,
b) razni.
B. (Slučajnosti in zaključek zbora.
Po glavnem zboru skupni obeh. Popoldne 6b 4. -uri v vseh prostorih gostilne Vergles ljudska veselica.
V pondeljek 31. maja izleti skozi Vintgar na Bled, Bohinjsko Bistrico ali na Gblico.
Pozivamo vse nase člane in prijatelje, da se udeleže glavnega zbora y čim večjem številu.
Naprošeno je za polovično vožnjo. V prihodnji številki lista javimo uspeh prošnje. Za <obed in prenočišča bo v polni meri preskrbljeno.
Ob binkoštih vsi na Jesenicel
Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev
■   • — ■ ■ "■ se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA.  --
Iz strokovnega tajništva. Ta teden smo razposlali vsern podružnciam vabila za zbor in obširne okrožnice. Prosimo vse podružnične odbore, da razpravljajo o okrožnici na seji in nam. potem na njo takoj odgovorijo. Vsi odbori naj gredo nujno na delo, da bo tudi letošnji naš zbor veličasten.
Seja upravnega odbora se vrši o priliki glavnega zbora v soboto 30. t. m. na Jesenicah. Vabila so že razposlana. Vabimo vse odbornike, da se je sigurno in točno udeleže.
Ustanovni občni zbor podružnico NSSZ v Ptuju se vrši v nedeljo, dne 24. maja ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne pri »Dravski kleti«. Poživljamo vse člane, da se ga udeleže v velikem številu. Poroča tudi član osrednjega vodstva iz Ljubljane.
Ustanovni občni zbor podružnico NSSZ v Kranju se vrši v nedeljo, dne 17. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih »Bratstva«, hotel »Nova pošta« I. nadstropje. Poroča tudi delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. Vabimo vse člane k polnoštevilni udeležbi.
Zaključek strokovnega čevljarskega tečaja NSSZ v Ljubljani. V nedeljo 10. t. ni. se je zaključil letošnji strokovni čevljarski tečaj, ki ga je priredila NSSZ. Tečaj je obiskovalo nad 30 čevljarskih pomočnikov. Poduk je vodil strokovni učitelj br. Karol Majce, kateremu so se obiskovalci ob zaključku kar najlepše zahvalili.
Čudne metode. V Št. Pavlu je tkalnica in do zadnjega časa nismo imeli preveč pritožb proti upravi te tkalnice, akoravno je v nemških rokah. Toda v zadnjem času je našemu delavstvu napovedan boj, ki ga moramo seve sprejeti. Za danes navajamo en čuden način, kako se delavstvo meče iz stanovanj. Dve delavki sta prejeli sledečo odpoved: »Ker se od vas zasedeno stanovanje nujno potrebuje, se Vam služba pri nas danes odpoveduje na štirinajst dni. Ko boste si preskrbeli stanovanje drugod, nimamo nič proti temu, če zopet stopite v naše delo.. Št. Pavel 25. 4. 25. Jugosl. tekst, tvornice Mautner d. d.« Take odpovedi so mogoče le pri nas, ker nimamo prave delavske zaščite. 6 tem kričečem slučaju bomo še pisali.
HOMCE
Im
— Vse cenjene naročnike, ki so prejeli pred dobrim tednom dopisnice, prosimo, da poravnajo naročnino naj-kesneje do 20. t. m., ker jim bomo sicer morali list ustaviti, dolg pa izterjati. Vsakdo naj torej nakaže naročnino, da ne bo pozneje pritožb in zabavljanja.
Uprava.
— Vsled tehničnih ovir je iz današnje številke izostal roman.
— Mladinsko opravičilo. — Po zadnjih persekucijah slovenskih profesorjev je mladinsko »Jutro« opravičevalo to postopanje, sledeče:	»Profesor Remec je predsednik
one Gospodarske Zveze v Ljubljani, k(i je (iila v aferi Sušnikovih prevoznic radi sleparij in oškodovanja države toliko kompromitirana, da bi g. prof. Remec kot njen predsednik moral izvajati konsekvence, ako bi se zavedal položaja kot državni uradnik in vzgojevalec mladine. Za prof. Jarca menda zadostuje afera, v katero se je zapletel po lastni krivdi pred volilvami, ki se je razčiščevala pred sodiščem in ki prof. Jarca onemogoča kot vzgojitelja mladine v Ljubljani.« — No, in kaj je zagrešil prof. Franc Bračun? Prosimo, (la povedo gospodje še to in tudi ta korak »opravičijo«. — Potem pa bomo slavili mi svoja vprašanja in iznesli nova »opravičila«, zakaj smo proti mla-dinom 1	1
— Persekucije. Tudi v finančni službi se vrše persekucije. Vrše se namreč neprestana premeščanja v Srbijo, ki se jih ne more drugače imenovati. Od nas odhajajo najboljše moči, ki niso hotele slišali imena gotove politične stranke. Sedaj sla zopet premeščena komisarja Franc Golob in Anton Česnik.
— Inozemstvo o našem glavnem strankinem zboru. — O našem glavnem strankinem zboru se peča tudi inozemsko časopisje. Povdarka dajejo avstrijski listi zlasli o konstataciji zbora glede naših zasužnjenih bratov v Italiji in na Koroškem, ter pri tem posebno naglašajo govor poslanca Špatnyja.
— Razpis službe. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani je razpisano mesto pisarniškega pomočnika. Prošnje se vlože do 15. junija pri predsedstvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani. — Dalje je v območju tega sodišča razpisano mesto pisarniškega uradnika III/3. Prošnje tudi do 15. junija na gori imenovano sodišče. — Končno je zasesti mesto izvršilnega uradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, za katerega lahko prosijo tudi sodni poduradniki, ki imajo izpite. Prošnje do 22. junija na predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani. — Več je razvidno iz Uradnega lista št. 43.
— Oddana služba. Svojčas smo poročali o razpisu službe krvnika na Madžarskem, za katero je bilo veliko »kvalificiranih« prosilcev z večjo ali manjšo prakso. To so sliši sicer malo čudno, pa je le res ,in čisto mogoče, saj na Madžarskem so obešali ljudi kar v masah. Beli teror, ki je zavlada) po prevratu, je izvežbal za krvnike mnogo ljudi. Zato so bili nekateri prosilci v stanu svoje prošnje utemeljevati s takimi dokazi, in zato je bila tudi ta mastna služba podeljena enemu takemu iz-vežbanemu prosilcu, ki je izvršil že nad 300 justifikacij z vrvjo, to je 65 let stari Karl Gold.
— Čoški poslanik Šeba no zapusti svojega mesta v Beogradu kakor smo poročali v zadnji številki.
— Brez objektivnosti. — j Mladinsko časopisje je tolikanj neobjektivno, da poroča v svojih listih o »pičli« udeležbi našega strankinega zbora v »Unionu«. Vsi ti listi trde uni sono, da se jte zborovanja udeležilo 200 ljudi. Vsakdo.pa si je na jasnem, da jih je bilo še enkrat Več in to je tudi prav, kar dokazujejo številčni podatki v našem tajništvu. Samostojni demokrati naj
bodo kar lepo mirni in naj čakajo še kratek čas, pa bodo videli, kaka glavna zborovanja bodo imeli oni. Kolo časa se že suče nekako tako. Mi smo na naš glavni zbor ponosni, ker tako lepega zborovanja še nismo imeli, pa tudi toliko ulehe in spodbude še nikdar ne dobili. Da pa je Ljubljančanov res nekaj manjkalo, to> priznamo prav radi in lega tem našim dobrim in zvestim pristašem tudi ne zamerimo. Saj se vsakteri boji brezobzirnega preganjanja od mladinske strani. Vedite pa, da ludi naš čas prihaja!
— Kovače, kleparje, ključavničarje in sorodne stroke opozarjamo na pohvalno izjavo drž. podkovske šole, ki jo je prejela tvrdka D. Čebin, zaloga koksa in angl. kov. premoga v Ljubljani in ki jo danes priobčujemo v našem lislu. Našim cenj. čilate-ljem toplo priporočamo, da se pri nakupu koksa in kov. premoga vedno poslužujejo to solidne tvrdke;.
Ljubljana.
— f Frančiška Zupan. — 9. t. m. je umrla v Ljubljani po daljšem bolehanju občespoštovana gospa Frančiška Zupan, mali naših vrlih somišljenikov, katerim izrekamo naše iskreno sožalje nad bridko izgubo dobre, drage mamice. —
— Brezglavost. — Več policijskih stražnikov iz Ljubljane so prestavili v razne kraje v državi, tja proti jugu. Za te ljudi bo treba seveda šteti denar za selitvene stroške. Ob enem se pa objavlja razpis za sprejem novih oseb v policijsko službo za Ljubljano. Ali ni to brezglavost v naši upravi iz ekonomskega, pa tudi iz stvarnega stališča. Ali niso mogli ti start stražniki ostati v Ljubljani pri svojcih in nove stražnike poklicati na nova izpraznjena mesta. Tako bi se prihranilo selitvene stroške, služba pa bi prav nič ne trpela, kajti krajevne razmere bi se učili spoznavati novi stražniki, tako pa se jih bodo učili novinci v Ljubljani in prav tako prestavljeni stražniki iz Ljubljane v novih kraijh. — Toda kdo se ozira na službene in socijalne potrebe ubogih stražnikov. — Gospodom se je pač zahotelo po izkazovanju svoje moči in uživajo pri tem, ko lahko uganjajo — persekucije.
— Ljubljanske mlekarne in okoličan-ske mlekarice. — Mogoče bo kdo dejal, da je to zopet nerganje, pa temu ni tako, ta naša ugotovitev odgovarja istini. Mi bi sl-cet navedli lahko več imen, ki jih imamo na razpolago, pa tako daleč ne segamo, ker bo mogoče že to zadostovalo. Mleko je zadnje čase prav za nič. Da nima tiste maščobe, ki bi jo moralo imeti, to bi še končno prenesli. Toda, če se gospodinji dan za dnem sveže in takoj • zjutraj skuhano mleko za-siri, to pa je druga reč. Tu nastaja sporna točka. Gospodinja dolži mlekarico, da zmeša skupaj mleko, ki je namolzeno v raznem dnevnem času in od raznih gospodarjev, da ni osnažena posoda itd. Mlekarica pa. dolži gospodinjo, da mleka ni prav kuhala itd. Vsfekako nekaj ni v redu in ker se čujejo pritožbe od več strani, bo krivda pri nekaterih producentih, vsaj v večini slučajev. — Zato bi bilo treba vse razpečevalce mleka precej strogo nadzirati od strani tržnega nadzorstva. In to je mogoče. Mlekarne se lahko nadzirajo vsaki dan, mlekarice pa parkrat tedensko ali kakor ]e pač najbolje. Ljudi, to je konzumente je treba obvarovati škode za pokvarjeno mleko, ki je itak dosti drago. — Če bi z nadziranjem ne bil dosežen uspeh, pa naj se uvedejo kazni ali celo prepoved prodaje mleka takim producentom in prodajalcem. — Mestni magistrat ljubljanski naj to blagohotno upošteva!
—	Slava koroškemu jnnakn! — 12. t.
m. smo na ljubljanskem pokopališču pri
PriBoročcmo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
HalcenejSi nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Sv. Križu praznovali spomin (Sletnice sriirli našega slovanskega junaka, podporočnika Milana Kvartiča^ ki je na Koroškem pustil svoje življenje za osvobojenje našega Korotana. Kljub slabemu vremenu se je slavnosti udeležilo mnogo ljudi, častno zastopani pa so bili častniki, bivši vojaki in do-brovoljci poleg raznih društev. Priprosto zasnovano počaščenje spomina junaku se je končalo ob navzočnosti pokojnikove mamice tako ginljivo, da je slehernemu rosilo oko, ob lepem govoru g. kurata Bonača. — Slava slovenskemu junaku!
— Gospodom mestnim gerentom sporočamo, da se na naše tolikratne prošnje razsvetljava ogroženih cest na severni strani mesta ni zboljšala, ampak še poslabšala. Talko gori od 4 svetilk na Vodovodni cesti sedaj samo še ena. — Ali res ni mogoče napraviti par svetilk in ugodili prošnji la-mošnjega ljudstva, ker je nujna potreba dokazana. — Tega ne bomo pozabili, ko pridete po naše glasove!
— Natakarji so imeli 12. t. m. v Ljubljani svoj shod, ki ga je sklicala njihova stanovska organizacija zaradi spremembe plačilnega razmerja. Sklenili so, da ne bodo več pobirali napitnine, ampak da zahtevajo fiksno mesečno plačo v gotovi izmeri (menda 1000 Din), 2% od celokupnega dobička in pa da se za nje zaračunava go-stom 12% pribitek k vsakemu računu. — Dalje so sprejeli še nekatere druge zahteve, ki so jih poslali ministrstvu za socijalno politiko v obliki resolucije.
Zagorje.
— Neki dopisnik napada v »Slovencu« z dne (J. maja I. 1. narodne socijalisle v Zagorju vsled nekega pogreška, ki se je pripetil ob priliki majniške proslave delavstva v Zagorju in ker naša stranikia ni kršila delavske discipline. Omenja, da je večina že dne 8. svečana prešla k Žerjavov-cem, zadnji ostanek	pa	bo prešel	z zastavo
h komunistom. Kar	se	tiče onih,	ki	so odšli k demokratom,	je	dokazano,	da	so to
storili pod pritiskom, ker je drugače nerazumljivo, da bi pristopil delavec k kapitalistični slranki. Kar se pa tiče prerokovanja konca naše stranke v Zagorju, tu je pi^ člankar zelo v zmoti. Valovanje v strankah se povsod pojavi, in samo iz tega dejstva sklepati o koncu stranke, to je pač okus svoje sorte. Mi imamo v Zagorju dovolj zanesljivih pristašev, imamo krepko se razvijajočo mladinsko	organizacijo,	in	kdor
ima mladino za seboj, tistemu se ni treba bati propada. Narodnost ne more propasti, dokler obstoja narod, ravnotako ne socija-lizem, ker bode večno obstojal boj za izboljšanje gospodarskih razmer ljudstva. Pač pa nima bodočnosti stranka, v koji se nahajajo milijonarji in reveži skupno pod eno streho. Tu' pride sigurno do razkola, in o tem naj dopisnik »Slovenca« iz Zagorja premišljuje. Če' bode o tem resničito in pošteno razmišljeval, prišel bode o svoji stranki do takega' zaključka, kakoršnega on prerokuje narodnim — socijalistom v Zagorju.
Maribor.
— Kultnronosci okoli »Volksstimme« — Malokje kakor v Mariboru občuti slovenski proletarec podivjanost ne toliko med pri-prostimi organiziranci internacijonale, kakor pa baš med tistim, od katerih bi se po izobrazbi moralo pričakovati več olike. Da o srčni kulturi soc. demokr. inteligence ne more biti govora, to je iz zgodovine slovenskih Marksistov umljivo. Neizkušen fant, ki v praksi pozna proletarijat le v toliko, da
%
Poskusiti in prepričati se, je nujna stvari Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poskusile naše prave „KOLINSKE CiKORIJ£“, ki je zelo izboren pridatek k kavi. Priporočamo vsem, da poskusijo in zahtevajo izrecno »Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobra, poceni in zdrava. Ta domači izdelek naj ne manjka v nobeni naši rodbini!
ve, da od žuljev proletarijala dobro živi, vodi list, ki odseva navadno skrajno posu-rovelost in blazirano smešenje nasprotnikov.
V	eni predzadnjih številk tega lisla se je fant iz Kranja spravil na naše poročilo o protestnem shodu društva stanovanjskih najemnikov. Dostojno, brez vsake osebne mržnje smo povedali svoje mnenje, oziroma obnovili smo mnenje na shodu navzočim, kako rdeča internacionala izigrava za svojo politiko usodo stanovanjskih najemnikov. G. Bahun, ki je hotel postati predsednik omenjenega društva in je postal vsaj odbornik, ni čutil potrebe, se udeležiti tistega shoda, katerega je sklicalo društvo, torej ludi on kot odbornik. Glede uspeha je jasno dovolj povedal na tem shodu eden naših tovarišev. In zdaj pride fant, pa proglasi našega tovariša za »hirnkranken National-sozialisten« in za otročjega starca, o katerem se mu ne zdi vredno govoriti — a vendar piše o njem. Menimo, da je na to podivjanost najprimernejši odgovor citat Edvarda Bernsteina, M o podivjanosti v tisku svoje stranke piše v . . . »Aufgaben der Sozialdemokratie« doslovno: »Baš zato, ker od delavstva mnogo pričakujem, sodim o vsem, kar se nanaša na korupcijo njegove morale mnogo ostreje, kakor kar se tozadevno greši v višjih krogih in gledam z največjim obžalovanjem, kako se v delavskem časopisju semtertja šopiri Ion lile-rarične dekadence, ki zamore vplivati le razbegajoče in končno koinpromitujoče. K napredku stremeči razred (delavstvo) potrebuje zdravo moralo, ne pa propadajočo bla-ziranost.«...
—	Pedagoški teden. V pondeljek se je v veliki kazinski dvorani pričel pedagoški teden, poljudna predavanja o vzgoji na-
še mladine ter lernu primerne šolske reforme. Oče teh predavanj je g. prof. Šilih. Že prvi večer je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan.. G. predavatelj je razgrnil krasno sliko o moderni vzgoji otroka, s katero naj dobimo novo boljšo generacijo.
^ t 1 T Af I
KINO MATICA
LJUBLJANA
'Kongresni trg
PfAttiAO* trboveljski, llbojskl In rreillUg	črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezijske brikete
llfriia« LJUBLJANA, Kralja lili IJa Petra trg 8, tel. 220
dobavlja »
Plačilo tudi naobroke.
Ogovorni urednik: Vraije Kapalk.
Tiska tiskarna M. Hrovatin \ Ljubljani. Isdaja konzorcij »Nov* Pravda«.
»Bratstvo« v Spodnji Šiški naznanja vsem bratom in sestram tužno vest, da je preminul brat
Franjo Ček.
Na praznik dela 1. maja so mu usodni valovi Korane v Karlovcu zastrli pot njegovega mladega življenja, življenja v katerem je hodil trnjevo pot mladega proletarca. Vsak, kdor ga je poznal ga je vzljubil, zato ga ohranimo vsi v bratskem spominu. Preostalim izrekamo naše sožalje.
Hodni salon
Hinka Horvat
LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
TUNGSRAM
ZAGREB * ZEMUN
Pozor, krojač, šivilja, neSivilja
Kaj ti koristi kroj brez pouka ? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na 2e!jo ekspresno po pošti v KROJNI SOLI, koncesijonirani od ministrstva ra trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače, Šivilje In neSivllje.
Glasbene Instrumente In potrebščine
kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6
Vi»« pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav fiivic
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
v UijaiiJap lig štev. 8
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu . daje ,osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
HajboljSI Sltmlnl stroji
so edino
Josip Petelinili
znamke
„Grltzner“ In Jdler"
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju
brezplaCen.
Ljubljana
blizu PreSernov«ga spomenika za vodo.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
Rezervni zaklad ca.:
DIB m.ooo.noo -
ttala: Ljubljano, Dunajska testa
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Metkovlč	Trst
Novi Sad
I
Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504.
RT* Še priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle.