Preoblikovanje krajevnih skupnosti
V Ljubljani poteka, v okvi-ru Zveze komunistov in So-cialistične zveze, intenzivno delo na realizaciji ugotovlje-nega stanja ob nedavni akciji »91 KS«. Ob tej analizi so v naši občini že razpravljali ob-činski konferenci SZDL in ZK ter na zadnji seji tudi vsi trije zbori občinske skupšči-ne. Ocene o delovanju SZDL pri samoupravni preobrazbi KS so bile podane na vseh pravkar končanih volilnih konferencah         organizacij
SZDL.
Splošna in znana je ugotovi-tev, da smo bili uspešnejši pri izvajanju širših družbenih na-log, manj pa pri razreševanju neposrednih problemov kra-janov in tistih, ki bi jih morali razreševati v okviru krajevnih skupnosti; to pa pomeni, da se z doseženimi uspehi ne bi smeli zadovoljiti. Nasprotno -potrebni bodo naši skupni na-pori za nadaljnjo demokrati-zacijo socialističnih samou-pravnih odnosov in uveljav-ljanje ustavne koncepcije kra-jevne skupnosti.
Za uresničitev ciljev, ki smo jih zastavili z akcijo »91 KS«, pripravljamo  v mestu, obči-
nah in krajevnih skupnostih usklajene akcijske programe za preobrazbo oziroma preo-blikovanje KS. Največ pozor-nosti bo v tem pogledu delež-na problematika v zvezi z pro-storskim preoblikovanjem in zmanjševanj sedanjih KS, saj je znano, da so mnoge, poseb-no mestne KS, po številu pre-bivalcev prevelike, spričo pe-stre družbenoekonomske problematike pa izredno za-htevne. Vse to otežkoča nepo-sredno sodelovanje krajanov v samoupravnem odločanju. Spričo dejstva, da je preobli-kovanje KS zahtevno in odgo-vorno delo in da terja aktivno sodelovanje delovnih ljudi in občanov ter vseh organizira-nih socialističnih sil in stro-kovnih služb, se predlaga, da bi akcijo zaključili in izvedli vsa potrebna opravila do na-slednjih skupščinskih volitev.
V nadaljevanju bomo opo-zorili le na nekatere usmeri-tve in kriterije, pomembne za prostorsko preoblikovarvje KS ter nekatera razmišljanja sociologa dr. Zdravka Mli-narja:
Velikost KS, njeno prostor-sko in organizacijsko obliko-vanje moramo presojati pred-vsem z vidika, kako lahko slu-ži uveljavljanju neposredne-ga sodelovanja krajanov v sa-moupravnem odločanju ter kako to prispeva k humaniza-ciji odnosov med njimi. Takš-na usmeritev - na manjše KS - pomeni in se kaže kot zahte-va po preseganju odtujenosti centrov družbene moči ter bi-rokratske in tehnokratske manipulacije: pomeni hkrati tudi protiutež forumskemu načinu dela.
Kot zahteva za nenehno, sprotno in vsakdanje reševa-
nje skupnih zadev, kar zmanj-šuje tudi intenziteto konflik-tov, obenem je to zahteva, da krajani sami prevzamejo več-jo odgovornost za dogajanje v neposrednem okolju.
Clovek je še zmeraj odtujen človeku, zlasti v mestnem okolju. Manjša in dobro orga-nizirana krajevna skupnost lahko v večji meri prispeva k humanizaciji odnosov med ljudmi. Zbližanja med ljudmi ni mogoče doseči na ravni f or-maliziranih odnosov, ki se po-javljajo med množico prebi-valcev celotnega mesta. Tova-riš Sergej Kraigher je kritično ugotovil: »Večina KS, zlasti v mestih, ne prispeva mnogo k temu, da bi se delovni ljudje in občani med seboj srečevali, združevali in zbliževali, pri uresničevanju njihovih skup-nih bistvenih interesov, kot tudi drugih, najraznovrstnej-ših interesov, ki jih izoblikuje njihovo življenje.«
Tudi v oceni in analizi rezul-tatov akcije »91 KS« v naši občini, ko smo opozorili na potrebe po temeljiti vsebinski preusmeritvi v delovanju KS, smo zapisali, da je bila v vseh KS navzoča misel, da mora-mo veliko bolj skrbeti za med-sebojne človeške odnose, da bo lahko KS postala resnična skupnost delovnih Ijudi in ob-čanov.
Seveda pa so pomembni še drugi izhodiščni kriteriji kot so ekonomski, vloga družbe-nega centra, struktura prebi-valstva, razporeditev in šte-vilčnost združenega dela, pro-storsko-fizična razmejitev KS, navezanost in pripadnost občanov z določenim območ-jem, odprtost KS in povezo-vanje s širšo družbo itd.
Andrej Mlinar