Inšpekcija na — cesti. Ko so pred 35. leti sklcnili sedanji šolski zakon, so poscbno važnost pokladali na nadzorstvo pouka. Zatorej si jc država pridržala vse nadzorstvo. Izvzeti niso niti krajni nadzorniki, ker tudi te imenuje vlada. Dasi je dobro šolstvo v prvi vrsti odvisno od dobrega učiteljstva, vendar se ne da tajiti, da so dobri nadzorniki tudi precejšnja opora šolstvu. A ravno v tej točki marsikdaj mnogo greše, ker pogosto ne gledajo toliko na sposobnost glede na pedagoško naobraženost, kakor pa na več ali manj mehko hrbtenico. To se je pokazalo n. pr. na Kranjskem v dobi »ostrib sapic«. Ako že od učitelja v zadnji gorski vasi zahtevajo takt in takt, toliko bolj je takt potreben nadzorniku, ki naj vodi učiteljstvo vsega okraja. V kolikor nam pove preprosta naša pamet, je duh zakonov o nadzorstvu in dotične instrukcije ta, da bodi nadzornik vodnik šolstva in podpornik učiteljstva, ki mu naj s svojimi izkušnjami in svojim znanjem stoji dobrohotno na strani. Žalibog, da mnogi taki ljudje pogosto ne poznajo svoje naloge, da mislijo, da morajo zaradi dekretiranja za nadzornike postati dedektivi, ki naj učiteljstvo tihotapski zalezujejo, da ga čim večkrat zalotijo na nepravih potih. Nepobitna resnica je, da je najboljši nadzornik učiteljeva vest. Vestnega učitelja ni treba nikoli priganjati, malomarnega pa tudi deset nadzornikov ne predrugači, saj je znano, da ravno najbolj rafiniranih zločincev ne izvoha tudi najboljša policija. Nadzornik, ki ne živi v stiku z učiteljstvom, ki zahteva, da naj vse učiteljstvo misli le z njegovimi možgani in ki na učiteljstvo gleda visoko doli s prestola — kmalu izgubi tla ter je šolstvu v veliko kvar. Učiteljstvo pač samo zahteva, da se napake odpravijo, da se šolstvo vedno izpopolnuje. Veselo je, ako nadzornik pove svoje mnenje a zahteva pa, da se posluša mnenje učiteljstva, ker le tako je mogoče, da se ukrene pravo. Skrajni absolutizem pa ni rodil še nikoli dobrih sadov. Obžalujemo sicer ljudi, ki so tako zaostali, da ne vidijo, da sme dandanes vsak delavec zastopati svoje pravice ter postanejo nervozno-besni, če učiteljstvo precizira svoje stališče. Ako jim postopanje učiteljstva greni življenje, so si krivi tega sami, kakor si je bila kriva svoje smrti že marsikaka visoka glava, ki je tlačila svoje podanike. Ne bomo zanikali, da je stališče nadzornikovo težavno, a zahtevati pa smemo — in to bomo tudivedno zahtevali — da postopajo naši nadzorniki proti nam vsaj lojalno, ako že mislijo, da bi jim bilo v kvar, če bi postopali kolegijalno, o čimer pa prav jako dvomimo. Smatramo pa kot svojo najsvetejšo dolžnost, grajati vse hibe, ki ovirajo napredek slovenskega šolstva. Kdor opravlja javne posle, mora biti pač toli sposoben, da prebije javno kritiko; kdor pa nima te lastnosti, naj se pa čimprej odtegne javnosti — to bo v korist njemu samemu in javnosti. Inravno na Kranjskem smo v zadnji dobi doživeli marsikaj, kar je potrebno, da o tem javno razpravljarno. Doživeli smo nečuvene stvari. Pred letom dni so javno pisali v nekem časniku, da je nadzornik prisluškoval pri vratih. Čakali smo in čakali, da bodo dotični list prisilili do tega, da dementira to vest, ali zaman. Cakali smo porotnih obravnav, a tudi tu niso razpravljali o tem. Pač so ovadili nekaj nedolžnih ljudi pri sodišču, ki so jih izpraševali semintja — in hvala Bogu — v tem je preteklo 42 dni — čas za vložitev tožbe je potekel, in sedaj je Bosna mirna! Nadzornik, ki bi res tako postopal, bi bil pač mogoč le še pri Culukafrih, ker v instrukciji za okr. nadzornike zaman iščemo točke o nadzorovanja za d u r m i. A pripetilo se je še hujše. Pri učiteljskih konferencah so pred nedavnim časom voditelji zabičevali svojim učiteljem, da naj pač pazijo na vse — kcr nadzornik ustavlja otroke celo na cesti, jim pregleduje zvezke ter jih povprašuje, katerega učitelja ali učiteljico i m aj o. Za glavo smo se prijeli, ko smo čuli te vesti in nismo mogli verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče. Informirali smo se na raznih straneh in od povsod čuli isto ! Zatorej kak popravck na podlagi § 19. že kar naprej kvitiramo. Saj ima vendar nadzornik pravico iti v šolo, kadar in kolikorkrat hoče ter pregledati vse, kar boče ; zatorej mu ni treba loviti otrok po cestah in s tem tako jako poniževati sebe, učiteljstvo in šolo. AH se tako postopanje kaj dosti razločuje od prisluškovanja pri vratihfl Ako nadzornik dobiva svoje informacije za kvalifikacijo učiteljstva na cesti (o tej izpregovorimo pribodnjič resno bcsedo!) morajo šolska oblastva odločno nasto- piti proti takemu postopanju, ako pa se to vrši kar tako, potem naj se ne telefonira potom vodstev v lokalnc učiteljske konf erence ! Učiteljstvo pa na vsak način protestuje proti takemu postopanju. Svoja izvajanja smo pripravljeni vedno dokazati ter nas labko primejo, saj nismo imunni!