1 89 1---STIRIDESETI JUBILEJ---1931 The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America. AMERIKANSKI SLQVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. fow^jr) Geslo: Za vero in narod — za pravic) in resnico — od boja do zmageS^ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) i Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 23. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. FEBRUARJA — TUESDAY. FEBRUARY 3, 1931. LETNIK (VOL.) XL POSEBNI ODBOR MEDNARODNEGA DELAVSKEGA U-RADA V ŠVICI JE PROUČIL VZROKE DANAŠNJE GOSPODARSKE KRIZE IN TUDI PODAL SVOJE NA-SVETE, DA BI SE SEDANJEMU POLOŽAJU ODPO-MOGLO. __ Ženeva, Švica. — Delavske- J-mu uradu v Ženevi je odbor, ki je imel nalogo, proučiti vprašanje današnje brezposelnosti širom sveta, preteklo soboto podal svoje poročilo, v katerem je obrazložil vzroke, ki so pi-ivedli do današnje krize. Med prvimi vzroki se navaja nadprodukcija v poljedelskih produktih, ki je znižala ceno tem produktom in s tem r, tudi zmanjšala kupno moč po- ^ deželskega prebivalstva. V v si zvezi s tem pa neposredno tr- ^ pi industrija, ki ne more svojih j izdelkov-spraviti v denar. ^ Veliko je pripomoglo tudi ^ nezaupanje, ki je nastalo vsled neenakomerno razdeljenih zlatih rezerv, kar onemogočil- v] je kredite in zadostno cirkula- , , ..s „ . . . st oiju iuipxuuit. iiiiiciivo je iuui P1 padec cen srebra povečal kaos. V( V mednarodni trgovini je na- ^ štala zmešnjava- vsled novih industrijskih središč in vsled 1 postavitve umetnih mej. To je imelo deloma za posledico vi- ^ soke produkcijske stroške v j nekaterih de'želah. v Da bi se sedanjemu položaju odpomoglo, priporoča ome- ^ njeni odbor sledeče: ^ 1. Delovni trg naj bi se na j, novo organiziral z mednarod- ^ nim izmenjavanjem delavstva. 2. Sedaj obstoječe odredbe y glede podpore in zavarovanja n brezposelnih naj bi se razširi- ^ le v večjem obsegu. s 3. Takoj naj bi se podvzela j( obsežna javna dela v vseh de- ^ želah in se nabavljal materijal j v pomnoženem obsegu, da bi z se na ta način odpomoglo pa- s sivnosti privatnih podjetij. — Podvzela naj bi se v sporazu- j mu vseh dežel javna dela med- j, narodnega značaja. c 4. Poiskati se morajo meto- ^ de, ki bi omogočile gladko sodelovanje med ekonomičnimi g sistemi posameznih držav. i, -o- OPRAVIČBA PRESENETILA C ITALIJANE Washington, D .C. — Velikanski rešpekt, ki ga je poka- a zal državni tajnik Stimson na- ž pram Mussoliniju, ko ga je s c tako naglico prOsil odpuščanja < za goVor generala Butlerja, je a osupnil vse italijanske kroge. < Kakor je izjavil italijanski po- ] slanik, ni nikdar pričakoval, ] da bo Stimson zadevo tako re- i sno vzel .On da mu je izročil ' le Mussolinijev dementi, ni pa : mislil, da bo tako strogo postopal proti Butlerju in ga postavil pred vojno sodišče. • 1 -o- . V PLAZOVIH NAŠLI SMRT •Ženeva, Švica. — Na znamenitem ledeniku Aletsch v švicarskih Alpah je družba enajstih hribolazcev bila pod-suta od lavin. Pet oseb se je po strahovitih dvadnevnih napo-• rih rešilo, dočim je ostalih šest našlo smrt v mrzlem grobu. PREPIR V LIBERALNI STRANKI MacDonaldov kabinet na slabih nogah vsled nasprotij v liberalni stranki, ki je bila doslej njemu v oporo. London, Anglija. — Zadnji razvoj dogodkov v angleških političnih strankah s skorajšnjo gotovostjo kaže, da ni več daleč razpust parlamenta in oklic za nove volitve, kajti sedanji delavski kabinet se bo težko obdržal še dalje časa na svojem mestu. b Do tega bo pripeljal v prvi g vrsti nesporazum v liberalni -stranki. Jn jg do o- j« poro delavski Vladi pod svojim i voditeljem Lloyd Georgejem. , Ravno vsled svoje naklonjenosti napram MacDonaldu si je Lloyd George nakopal nasprotnike v svoji lastni stranki, katerim stoji na čelu Sir £ John Simon, ki ima velik vpliv v stranki in ima znaten del nje pripadnikov na svoji strani. Da se pa on ne strinja s poli- j tiko Lloyd Georgea, je sam i: javno priznal v nekem govoru č preteklo soboto. 1" V svojem govoru je posebno r vzel na piko izjavo neke odlič- k ne osebnosti v delovni stranki, ki je dejala, da ne obstoja s skoraj nobena razlika med de- c lovno in liberalno stranko, in i da torej ni nič več kakor prav, c da liberalna stranka sodeluje v z laboriti. Ako liberalna i stranka dovoli, da tako pošto- i pajo laboriti z njo in jo imajo t le za nekakšno ovco, ki jo lah- i ko poljubno strižejo, je dejal \ Simon, potem on sam ne mara i s tem nič imeti opravka. s Tudi v konservativni stranki ] !se opažajo nasprotja in priča- 1 kuje se, da tudi tamkaj ni več 1 daleč do razkola. : -o- DIRKA V SMRT Chicago, 111. — S tako pilo- - vito hitrostjo je F. J. Touchy, - 220 So. Austin Ave., Oak P'k., 9 drvel s svojim avtomobilom, i da mu ga ni bilo mogoče usta-3 viti pred železniško progo .Na Central Ave. in Taylor St. je : - predrl varnostno zapornico in , priletel ravno pred prihajajo- - či tovorni vlak. On sam je bil I ubit, neki njegov tovariš pa a nevarno poškodovan. i- --o-- i- VELIKODUŠNI ROPARJI Los Angeles, Cal. — V gro-cerijsko trgovino Violet Dank r so vdrli trije banditi. Lastnik i- jim je izročil ves svoj denar, v kar ga je imel, namreč cele a $4.00. Po kratkem pogovoru 1- pa so mu vrnili ta denar ter o obenem priložili še iz svojega 3- $1.00 s pripombo, «a je or. bolj st potreben denarja, kakor pa so oni sami. —11 m n ..i i ......................"■"'■■ NAJVEČJI ZRAKOPLOV SVETA V DELU ------—-------i i.. *vmu.m*rr• itiUUhifltWidUft^^W^ ■■' -TV',r:CI7'T4l>.1i«5 UA' Zrakoplov, katerega ogrodje se vidi na gornji sliki, bo v resnici pravi zračni velikan in bo prekašal vse zrakoplove 3veta. Izdeluje ga Goodyear Zeppelin tovarna v Akron, O., in ga bo v kratkem dogotovila. Imenoval se bo "Ai rof" po mestu, v katerem se bo "rodil". ODLIČEN i DUHOVNIK UMRLn ----o Hrvaški duhovnik, Msgr. Krm- b potic, v soboto preminul. b —o— 3 Chicago, 111. — Iz Arizone ■ je prispela vest ,da je tamkaj de i izdihnil v soboto zjutraj odli- d čen hrvaški duhovnik, Msgr. v Krmpotič, v 02. letu svoje sta- ji i rosti. Vzrok smrti je bila srčna ji kap. si Msgr. Krmpotič je bil staro- I i sta hrvaških duhovnikov v tej - deželi, kjer je bival vsega sku- E i paj okrog 30 let. Bil je nad vse g , delaven mož in pod njegovim ; > vodstvom se. je ustanovilo več ; i raznih zgradb, cerkva in šol, s - in tudi ena sirotišnica. Poleg |v > tega je bil navdušen narod-1 - njak in je stal vedno v prvih j 5 1 vrstah hrvaških bojevnikov za K i narodne pravice. S tem si je z sicer nakopal nasprotnike, ki \ i pa so ga tudi spoštovali, kajti t - vedno je odkrito in pošteno r č vodil svoj boj. — Lahka mu t žemljica in pokoj njegovi duši. -o—— j ŽUPAN THOMPSON PRIČEL ll£ KAMPANJO |< Chicago, 111. — Sedanji žu-ji pan Thompson je pričel z ak-i] i, tivno kampanjo za svojo po-!] i- novno izvolitev na dan primar-a nih volitev. 24. februarja. Pri e svojih govorih povdarja poseb- j n no to, da je v pogledu javnih I >- del izvršil več, kakor vsi prej- : il šnji chicaški župani skupaj.' a Dalje obljublja, da bo še v na-! prej deloval na to, da se z javnimi deli nadaljuje, zlasti iz tega vzroka, pravi, ker bo na )- ta način dobilo delo na tisoče ■ k oseb, ki bi bile drugače brez-k poselne. r, -o-- le — Washington, D. C. — V •u tem mestu se je nahaja1 na 5r obisku kanadski min. predsed-ja nik, R. B. Bennett, in je iiiei Ij daljše konference s predsednico kom Hooverjem. Domov se je odpeljal v ponedeljek. KRlžEMyfETA i — Šangaj, Kitajska. — Kakor govore poročila, so čete narodne vlade nepričakovano obkolile 3000 komunističnih banditov v Honan provinci; u- E bile so jih 1000 in rešile okrog 300 svojih ujetnikov. — London, Angilja. — Za-ilcladniški minister Snowden je! j dementiral vesti, da bi bila j j vlada poslala privatnim pod-M jetjeh spomenico, v kateri jim'd je priporočala, naj svojim u- s službencem znižajo plačo za s 10 odstotkov. j — Sofija, Bolgarija.—Kralj c Boris je obhajal pretekli petek i evoj 37. rojstni dan. Zabava t pa je bila žalostna, kajti sko- l raj vsi člani kraijeve družine r sc bolni na influenci, najbolj' ] no pa kraljic* sama. j g 'I — Los Angeles, Calif. —ji iZnani filmski komik Charlie't ' Chaplin je velik nasprotnik 1 s zvočnih filmov. Pod njegovim i vodstvom se je zdaj izdelal i tihi film "City Lights", v kate-> rem je izražen neusmiljen kri-i ticizem nad govorečimi filmi. i — Aurora, 111.— Iz Chicage i je pretekli petek pridrlo 20 - jisuhaških "bojevnikov", ki so (obiskali več tukajšnjih salunov -jter jih po svoje prebrskali. — : -jIzid obiska je bil, da so areti- - rali sedem oseb. -o- ' | NENAVADNO MILA ZIMA " I i j Chicago, 111. — Letošnji me - sec januar je v zgodovini Chi-.'cage edini svoje vrste. Kar se -itiče toplote, je na tretjem me- - stu, in na istem mestu stoji z tudi glede male količine pada a vine. Nikdar prej pa ni v za-e .piskih, da bi se oba pojava :- združila v istem mesecu, januarju. Velika nevarnost pa obstoji v takem vremenu pred V pljučnico in zdravstveni komi-a sar, dr. Kegel, svari prebival-l- stvo, naj se varuje pred njo. }l Tekom januarja je umrlo na i- njej 379 oseb, kar je 28 odstot-e kov več. kakor v istem mesecu lanskega leta. Ill LETALO J D0-X NA du; POLETU : oc DO-X imelo mali defekt v mo- p( torju. —o— ^ s Las Palmas, Kanarsko otoč- ! ! je. — V ponedeljek zjutraj se j je orjaško nemško letalo DO-X jt] I dvignilo od tukaj in nastopilo drugi del svojega prekoocean- n, skega poleta v južno Ameriko. r, Semkaj je prispelo v soboto, in p je nameravalo v nedeljo na- i£ daljevati polet, a ga Je mora- s] lo odložiti vsled defekta v mo- n torju za en dan. DO-X je pri- B letelo semkaj iz Portugalske in ^ naslednji kraj, kjer bo prista-,r, 'lo, bodo Kapverdski otoki, kiL j so oddaljeni od tukaj 880 milj. L ^Nato ga čaka še tretji in naj-|n težji del nameravanega pole-ta, namreč v Brazilijo. p i -o--t i POŠTNA UPRAVA PROTI č BREZPLAČNIM OGLASOM t Syracuse, N. Y. — Superin- 2 tendent klasifikacijskega pošt- r ; j nega oddelka v Washingtonu, t ) W .C. Wood, je na letnem zbo- t > rovanju časnikarjev te države j i omenil, da je vlada nad vse na-j t - sprotna brezplačnim oglasom £ - in reklami, katero zahtevajo j nekatere tvrdke in tudi posa- £ mezniki od časopisov. Ti ogla- . j si se ali vtihotapijo med druge ; novice, ali pa se zahtevajo, da se pod krinko novice priobčijo | - v časopisju. Vlada je s tem na e škodi, ker se za oglase zahteva višja poštnina, kakor za na- ii vadne časopisne notice. L -O- t- Indianapolis, Ind. — Sploš-a ni odpor, ki zavzema čedalje <- večje dimenzije po celi Uniji1 a proti prohibiciji ,je "okužil" | d celo državo Indiano, znano do i- zdaj kot suho do kosti. Sena-1- tor Ch. A. Perkins je prebil led in vložil pri zakonodajni a zbornici resolucijo, da se de-t- luje na to, da se revidira 18. u amendment k ustavi. — Gre sicer počasi, a gotovo. Iz Jugoslavije, LJUBLJANA JE PROSLAVILA BARAGOVO STOLETNICO. — STRAŠNA NESREČA V TOVARNI. — DENARJA PRIMANJKUJE. — SMRTNA KOSA. ~ RAZNE NOVICE. Proslava Baragove stoletnice [pisk Svečana proslava, ki se je ' vršila na praznik Sv. Treh Kraljev v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, je pač najlepši dokaz, da ljudstvo ni P« pozabilo na velika dela slav- M nega misijonarja in da ni po- za zabilo na svoje brate, ki so v Lj tujini, v Ameriki, ampak je z k j njimi enega duha dvigalo svo- P< jo prošnjo k Bogu, da si izpro- rn simo svetnika, ki je naše slo- st; venske krvi. — Tej prošnji bi primerno se jt> razvijal pro- to gram slovesne proslave. Začetek je bil krasna dramatična 1 slika: "Baraga, oče Indijan-' cev", sledili so govori in petje p raznih pevskih zborov. Praz- ^ npvanje Baragov, stoletnice je poten m \ .. ...... t dne in v prepričanju, da bo Bog j uslišal prošnje ljudstva in mu dal svetnika Barago. Proslave f se je udeležilo na tisoče ljud-jP' stva. Cel program proslave je oddajala ljubljanska radio-|v< " postaja. t( -o--st Strojni jermen razmesaril de- s< lavca r< ; Ljubljana, 9. jan. — V Do- b L lu pri Ljubljani v tovarni 'Jub' p > se je danes popoldne zgodila č; " nesreča, kakoršne ta najsta- t< • rejša tovarna te stroke ne j< 1 pomni. Kakor običajno, sta bi- e " la tudi danes po dnevu zapo- d " slena pri oskrbi kamnov mli- ž " narja Franc Fikelj in Franc v " Bokal j. Naenkrat se je razve-1 delo po tovarni, da je jermen "iraztrgal Franca Bokalja. Gro-1 zen je bil pogled na kraj ne- r '• sreče. Nesrečnežu je popolno- c '"|ma razbilo glavo, odtrgalo ro- r ke in noge ter mu raztrgalo c prsni koš. Še čevlje mu je iz- c trgalo iz nog in ležijo kosi j ' čevljev in kosi obleke razme- t 1 tani po tleh. Deli obleke visijo r z odtrgano roko vred na glav- 1: ni osi, druga, pri komolcu od- i b trgana roka leži pod osjo na j tleh. ] 'e] V neposredni bližini nesre-1_|če je bil zaposlen oče ponesre-m čenča. Pri pogledu na grozno i° nesrečo je očeta tako pretre : a- slo, da so mu odpovedali živci, a- — Ponesrečeni Franc Bokalj , ?e je bil rojen leta 1893. Prestal la je vse grozote svetovne vojne, jo bil je trezen, pošten in pri vseh priljubljen, tako pri deloda-'a jalcih, kakor pri sodelavcih. a- --o- Denarja ni Povsod primanjkuje denar->š- j a, najbolj pa seveda na kme-je tih. Najboljši dokaz, da je to iji resnica, je podal gostilničar il"| Miklavčič v Cex'ovem logu pod do gorjanskim Sv. Miklavžem. — ia- On pravi, da je na božični dan bil in na praznik sv. Štefana izto-ini čil, oziroma prodal pivcem, le- cele tričetrt litra vina, čeravno L8. ima priznano zelo dobro kap-rre ljico in po navadi o praznikih veliko gostov, tako, da je bil primoran radi številnega obiska svojo gostilno povečati. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Matija Perhne. — V Celju je umrla Marija Zupane iz Pilštanja, zase b niča, stara 73 let. — V Ljubljani je umrla Leonija Pa-k.ižieva, rojena Zhuber. — V Pod gori blizu Ljubljane je u-rnrl Martin Rahne, krovec, star 73 let. — Na Blejski Dobravi je umrla Ivana Mahko-tova, stara 85 let. -o- Nesreča pri sankanju 221etni posestnikov sin Fr. Podlipnik iz Hudega Laza nad Škofjo Loko si je pri sankanju zlomil levo nogo. -o-- Nesreča na pravoslavni božič Iz Slov. Bistrice poročajo:* j Po slavnostih badnjaka, kate-irega so praznovali vojaki pra-Jvoslavne. vere, kakor vsako leto, so odšli trije vojaki namesto spat, v bližnjo Cigonco, da se po svoje povesele. Podna-rednik Serdanovič je vzel s seboj rakete, tako imenovane petarde, da jih ob primernem času izstreli. Nesreča pa je hotela, da se mu je raketa, ko jo > je prižgal, prezgodaj v roki . eksplodirala in ga tako poško-. dovala, da je nezavesten oble- - žal v mlaki krvi. Spravili so ga : v mariborsko bolnico. i Na dan poroke je izginil Žalostna je bila ljubljanska - nevesta, neka Pepca, kuhari-. ca, ko ji je ženin ušel pred po- - roko. Pravil ji je, da ima pre-3 cej tisočakov na banki, knjiži- - co pa ima shranjeno pri svo-.i jem očetu. Bila vsta že trikrat - oklicana in nevesta mu j*e, da 3 ne bo ženin jemal denarja iz - banke, kupila tudi lepo moder- - no obleko za poroko, h kateri a je pa prišla sama. Ženin pa je po svetu šel od nje. !- -O- Koliko so popili v Mariboru o V letu 1930 se je popilo v ; Mariboru 2,352,126 litrov al-i. koholnih pijač, ki predstavljali jo skupno vrednost 33,570,392 ti Din. Na vsakega Mariborčana, s, od dojenčka do starčka, bi pri-h šlo približno 67 in pol litra al-i- noholnih pijač. -o- Požar Goreti je začelo pri posest-r- ninu Emilu Moderniču v Bre-e- z ju pri (Mariboru. Ogenj je nato stal vsled preveč zakurjenih jr kotlov. Gasilcem se je posre->d čilo kmalu ogenj pogasiti, ven- - dar trpi posestnik precejšnjo m škodo. o- -o- n, Številke io V ljubljanski splošni bolnici p- se je zdravilo v preteklem letu ih 16,700 bolnikov. Za celih 200 nI več kakor prejšnje leto. Btran 2 ' AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 3. februarja 1931 'AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove- j. ...... Ust v Ameriki. nian Newspaper in America. K£ .Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dlT^un nedelj, pone. Issued daily, except Sunday, Mon-Jeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izhaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Adress of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. [Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: Za celo leto.....................................?5'00 For one year .................................. Zl pol leta -ZZ——________________2.50 For half a year .............................. 2. 0 J.,.,., 1 50 For three mpnths ............................ U ZrChiclgo7Kaiadoln"'E'v"ropo:" Chicago, Canada and Europe: ; Za celo leto ______________________________$6.00 For one year ....................................tf-jj L T10i leta _________________________ 3-00 For half a year,.............................. i 7S U Srt iSaTZi:...................... 1-75 For three months ........... POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, '4o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu. __,___ DoHisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanina uredni itvo vsa dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrt k a o d o Id n e.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Rokop.sov Uredništvo ne vraža. ___________—- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.. ......- se pač pogostoma dogodi v družini, kjer se nastani bolezen, na katero prej niso mislili. Vse, kar je naša amerikanska javnost dozdaj storila vsaj glede zavarovanja zoper nezaposlenost, je tipanje v temni sobi, da bi se našel izhod. Morda se uresniči izrek, da sila kola l6mi. Izgleda, da bo moralo do tega priti, ker kriza nezaposlenosti ne bo izginila sama od sebe, vsa povzeta sredstva pa morejo razmere kvečjemu le omiliti, nikakor pa ne odpraviti. • Pokazujejo na Rusijo, kjer nekaj noče prav iti, na Angleško, kjer so kakor v kleščah, na Nemčijo, kjer so na robu propada radi zavarovanja. Vse prav. To je lahko dobra šola. Napačno pa bi bilo, ako bi se radi težkoč tam in tam ne hoteli postopiti zavarovanja, in pri tem uporabiti izkušnje drugih. Golo demagoštvo je, ako kdo trdi, da bi kak nov red od-pravil vse; vse graje in obsodbe vredno pa je tudi, če se ob pravem času ne misli in preskrbi, da delavec j en j a biti "delavec", ker ne dobi dela, postane nezaposlen. Zoper tako so-, cialno bolezen se je treba zavarovati, in ker se ni ob pravem času, se mora zavarovati vsaj v sili. drugega, kar , sedaj nimamo. Pomnimo, da dokler ne bomo imeli Slovenci svojega rojaka, ki bo zastopal naš narod v mestni zbornici, bomo vedno zadnji. — Volilci in volilke, ne pozabite torej na volilni dan dne 3. marca iti vsi na volišče in volite za svojega rojaka Alojza Bregača. — O priliki še kaj sporočim. Poročevalec. Crow wing več let med samimi Indijanci. Crow wing je nekako 150 milj zapadno od Dulu-tha. Za njim je prišel Father Lavtižar, ki je tudi deloval v tamošnji okolici kakor Father Pire. Father Lavtižar se je nekega zimskega dne podal na dolgo pot da obišče Indijance in jim podeli sveti zakramen- Mesepa januarja leta 1871 je dal škof Duluthsko faro v o-skrbo nemškemu misijonarju Rev. G. Keller, ker Father Čebul ni mogel več redno obiskovati vernikov v Duluthu, radi prevelikega dela med Indijanci. Leta 1877 je Rev. G. Keller šel na obisk v staro domovino in tedaj je bil potsavljen na te. Na poti sredi Velikega je-|njegovo mesto Slovenec Rev. p. M. Trunk: Zavarovanja O kaki bolezni se govori navadno šele tedaj, ko je bole-s-en prišla v hišo in se tam naselila kot vrlo neprijeten gost. To nekako ni v redu. Resnica je, da se' vsaka bolezen lažje nabrani, kakor pa odpravi, ozdravi. Dosledno je potemtakem da je pametno in umestno, ako ise o bolezni govori ze tedaj,'ko je Še ni v hiši, ker na ta način se lahko zeper bolezen TO IN ONO IZ LA SALLE La Salle, 111. Kakor vidim, so se tukajšnji dopisovalci in dopisovalke precej pomnožili. V kratkem času je bilo precej dopisov iz tukajšnje naselbine. Le tako naprej. Prepričani bodite, da smo vam čitatelji Amerikan-skega Slovenca prav hvaležni zavarujemo potom skrbne previdnosti. Ampak nihče rad | za vag trud. Danes vam dragi o bolezni ne govori, ko je še ni, ker nekako pričakuje, da je sploh ne bo. Tudi te vrste zavaroyanje je vsaj malo neprijetno. . v Težkoče se pomnožijo, ko je treba pri zavarovanju žrtev. Bila je doba, ko je bilo treba ljudi hudo nagovarjati, da zavarujejo svoje imetje zoper požar. Dandanes smo to dobo srečno preboleli. Zavarovanja so se v novejši dobi zelo raztegnila. Način '/»varovanja je različen, morda ne vedno dober, ampak zavarovanja so, ako kdo zboli, si zlomi nogo, izgubi oko, umrje. čitatelji tudi jaz želim nekoliko sporočiti o tukajšnjih novicah. O delavskih razmerah ni vedno kaj poročati, ker so popolnoma pod ničlo, kakor so tudi drugod. Zaradi tega pa vseeno še nismo obupali. Saj že pregovor pravi, da "Slovenska kri nikdar ne sfali" in tega gesla se tudi mi La Sallča- Kakšen je način zavarovanja, za to ne gre, a zavarovanja so. nje držimo in zavedamo. — Naša fara sv. Roka prav dobro napreduje pod vodstvom č. g. župnika Rev. Bernarda Am-brožiča. Resnično, se je naša fara tako pomladila, d^. je vse hvale vredno. Najlepša hvala č. g. župnika za njegovo delo. Ravnotako smo dolžni zahvalo tudi preč. misijonarju Rev. P. Odilo Hajnšeku, ki je tako v kratkem času izvežbal naš cer-Vrlo dobro, ako je kje tak socialen red, in ako se more priti kveni pevski zbor, da je sedaj Tudi težav je še dosti. Naše jednote imajo težkoče pri upravi premoženja, težkoče s člani . . ., vsaka jednota pa pozna težave, ako gre za člane, da se namreč za zavarovanje pridobijo. T-z tega je pač razvidno, da zadene zavarovanje na teža. ve, in ima način zavarovanj« težkoče. . • , Pravijo in pišejo, d,a je Ves red, sedanji ekonomski, gospodarski, socialni red napačen, gnil, zgrešen, krivičen. Nihče ne bo tako nespameten, da bi to zanikal, sedanji ekonomski in socialni red zagovarjal pod vsakim pogojem. Pravijo in pišejo dalje, da še mora priti do novega, boljšega, najboljšega ekonomskega reda, potem bodo izginila vsa socialna zla. darovali. Govorjeno je bilo, da bi imeli za veliko noč zvonove že v novem zvoniku, da bodo slovesno oznanjali vstajenje Gospodovo. Kateremu je torej mogoče, naj to obvestilo kolikor mogoče upošteva. Ob zaključku se bodo razdelile listine na katerih boste z imeni zaznamovani vsi darovalci koliko ste darovali v ta namen. Delajmo torej še na to s podvojeno korajžo ker čas je kratek. Meseca februarja se priredi v naši cerkveni dvorani tako imenovani bazar v prid cerkvene blagajne. Začetek bazarja je dne 8. febr. in se nadaljuje 10., 12., 14. in dne 15. febr. je zaključek. Vdeležujmo se ga v velikem številu da s tem pomagamo svoji cerkvi. Na bolniški postelji se nahaja Mr. Frank -Hrovat. Bog mu daj, da bi kaj kmalu okreval in se zopet veselil na svo jeni domu ifi lepem rožnatem vrtu. Še ena novica je dragi bral do takega reda. Govori in piše se pa lahko, vprašanje pa ostaja odprto, če je kak tak red, in če je kak tak red mogoč, in bi kak tak red deloval povsem zadovoljno in povoljno, kakor se vsaj zdaj o njem piše. Ni s tem rečeno, da bi se morda ne smelo govoriti in pisati o kakem novem ekonomskem redu. Nikakor ne. Vse se mora najprej razmotrivati, večinoma se mora tudi vse nekako poizkusiti. Ako je kak priporočen red na sebi napačen, se ga lahko povzdiguje v deveta nebesa, liasnil ne bo, če se skuša vpeljati. Zadnjič se je pojavil neki "red", propagiran od najradi-kalnejše Strani, da bi n. pr. družina peterih članov dobivala mesečno kot zavarovalnino do $200.00. Ne gre za t'o, kdaj bi dobivala. Ampak tudi od socialistične strani so se slišali glasovi, ki so tak "red" proglasili za — budalost. Po vsej pravici. Zdaj smo sredi hude krize nezaposlenosti. Na socialnem telesu je to strašna bolezen. Kje je izhod, ozdravljenje? Nihče ne ve. Morda je največja napaka, da je tako opasno, ker se prej ni mislilo na zavarovanje zoper nezaposlenost, ni se mislilo na bolezen, ko je še ni bilo, in se zdaj šele misli in govori in ugiba, ko je bolezen tu, ko socialno telo hira. To je zamujena prilika, in zlo zato tem večje, ker smo prišli v to zio brez vsake priprave. Zdi se tudi, da so merodajni krogi izgubili glave, kakor eden prvih. Mi farani smo vam prav iz srca hvaležni za to vneto delovanje. Citali smo tudi v listu Ame-rikanski Slovenec dopis od Mr. Antona Strukel, ki je omenil, da si nabavimo nove zvonove, ali vsaj veliki zvon. K temu jaz samo to pripomnim, da so nekateri naši rojaki zelo vneti za lepo zvonenje. Te dni smo prejeli od rojaka Bartel Brvar iz Sparland, 111. $5.00 kot dar za zvonove. Tukaj se jasno vidi, kako so nekateri naši rojaki vneti za čast božjo. Naj mi bo dovoljeno omeniti, da je naselbina Sparland precej oddaljena od La Salle. Torej hvala lepa Mr. Bartel Brvar. — Vi pa cenjeni farani in faranke ste pa proŠeni, če kateri ali katera želi kaj darovati v ta plemeniti sklad, da bi to o priložnosti VELIKOMESTNEMU ŽUPNIKU V SPOMIN Shepoygan, Wis. "Ena je želja se tebi spolnila, da truplo v slovenski ti zemlji leži." Ustanovitelj društva "Baraga" slovenskih bogoslovcev v St. Paul, Minn., počiva že 8 let v Gospodu na slovenskem pokopališču v Jolietu, lik — Pokojni Rev. Anton Soj ar je deloval razen dveh let v chicaški nadškofiji — Joliet, Chicago in So. Chicago. Mnogi prijate-lji-farani in slov. duhovniki bi šli na njegovo gomilo, če bi znali, kje je pokopan. Benjamin dr. Baraga, Rev. A.Schiff-rer, je že pred leti poslal v Joliet denar z namenom, da se mu postavi spomenik. Koncem 1. 1930 se je on zopet zavzel in obrnil do slavnih Baragov-cev in postavil spomenik starosti nepozabnemu Anton So-jarju. Poslal nam je vsem sliko spomenika, okrožnico in račune. Hvala mu ,za njegov trud, stroške in vse drugo. — Pokojni Anton Sojar zaslugi, da je spomenik postavljen. Spomenik je lep. Beli križ, kelih in hostija vsekano v črni granit. Napis: Rev. Anton Sojar Rojen v Sloveniji 1. 1881 Posvečen v Chicago,111., 1. 1904 Umrl v Pittsburghu, Pa., 1923 R. I. P. Postavilo društvo Baraga svojemu ustanovitelju. Spomenik je postavljen in plačan. 'Njegovim prijateljem-faranom in drugim bo to po zera ga zaloti velikanski sneženi metež in ni mogel ne naprej ne nazaj in na tistem mestu je tudi zmrznil. Danes počivata v Duluthu drug poleg drugega, Rev. Lavtižar in Mons. Rev. Buh,' ki je prišel 1. 1864. v Minnesoto. Rev. Father Buh je bil večkrat službeno nastal jen v Duluthu kot namestnik, pozneje tudi kot na-domestnik škofov. Drugače je pa on največ deloval med Indijanci. Umrl je v Duluthu leta 1921. ci, ki vam jo sporočim. Dne 3. marca se bodo tukaj v La Salle vršile primarne volitve za župana in komisarje (Commissioners) . Tudi mi Slovenci imamo na listi svojega rojaka kot kandidata za urad mestnega komisarja. Ta kandidat je nam vsem dobro znani Alojz Bregach, ki je vzoren in napreden mladeriič v vseh ozirih. Mr. Alojz Bregach se je rodil pred 26 leti v La Salle, je torej v najlepši mladeniški dobi. Družina Bregačeva, oziroma oče, Mr. Joseph Bregač je eden prvih slovenskih naseljencev tukajšnje naselbine. Vsi ga dobro poznamo, da je bil vedno dober narodnjak in vnet za vse dobre ideje, kakor je sedaj njegov sin Alojz. Rojaki in rojakinje, bodimo prepričani, ako naš kandidat doseže to važno službo, da bo deloval z vso svojo močjo za naš večji slovenski narodni ugled med tukajšnjimi prebivalci. volji Spominjajte se ga v molitvi! Pojdite na njegov grob! R, I. P. Slika slavnih Baragovcev zavzema prominentno mesto pri Vseh častitih gospodih, ki so prispevali za ta spomenik, kakor tudi pri sv. Trojici v Gary, Ind., in pri sv. Vidu, Cleveland, O. • Pokojni je imel dobre namene in kdor je njega poznal, ve, da je veliko storil za kat. časopisje in za kat. Jednoto. Pokojnemu Antonu v spomin: Rev. J. Cherne. -o-- KRATKA ZGODOVINA SLOV. NASELJENCEV V NEW DULUTH, DULUTH, TOWER IN ELY New Duluth, Minn. (Poroča Tomaž Šubic) (Dalje.) Tiste čase je bilo v tej okolici več slovenskih misijonarjev. Na pr. Fr. Pire, ki je pri- šel iz stare domovine kmalu Gledal bo pa tudi na marsikaj'za Baragom. On je deloval v Ker že ravno pišem o misijonarjih naj nekaj omenim o Father Louis Hennepin, ker so ravno letos obhajali 2501etni co njegovega prihoda v Ameriko. Velika slavnost se je vršila v Minneapolis, Minn. Father Louis Hennepin ni bil Slovenec, ker je bil rojen v Belgiji, vendar je vršil delo za istega Gospoda, kakor naš veliki Baraga. V Ameriko je prišel meseca septembra 1675. Štiri leta je živel v Montreal, Canar da in se učil indijanskega jezika noč in dan. Od tam je prišel med divje Indijance. Kmalu po njegovem prihodu so ga Indijanci ugrabili in gnali kot ujetnika ter je dve leti prebil v indijanskem ujetništvu. Ravno ob istem času je pa bil v tej okolici slavni francoski raziskovalec Duluth. Ker je živel že skoraj štiri leta med Indijanci v bližini sedanjega mesta Du-lutha, je postal velik prijatelj Indijancev. Izvedel je po njih tudi to, da imajo doli ob reki M:issis.'-;ip,isji Indijanci ujetega nekega misijonarja. Nemudoma se je Duluth podal iz Fon Du Lac 150 milj daleč proti reki Mississippi in ko je dospel na označeno mu mesto, v resnici najde med Indijanci u-jetnika misijonarja Fathra Louis Hennepina. Takoj je zahteval od Indijancev, naj ujetnika izpustijo, kar so tudi storili. Lansko leto 12. oktobra so Kolumbovi vitezi postavili Father llennepinu velik bronast spomenik. Te velike slav-nosti so se udeležili škofje in duhovniki, kakor tudi lajiki iz vseh delov Amerike. Med njimi je bilo tudi več slavnih in odličnih mož kakor governer Christiansen, župan Minneapo-lisa Kunze, župan mesta St. Paul — Bundlie in več drugih. Tukaj se vidi, da tudi drugo-verci znajo ceniti požrtvovalnost katoliškega misijonarja. Prva katoliška cerkev je bila postavljena v Duluthu leta 1870, katero je postavil Rev. Janez Čebul. Na istem mestu stoje dandanes mogočna katedrala Presv. Srca Jezusovega. Father Buh, dokler se Father Keller ne vrne. Prva škofija je bila ustanovljena v Duluthu 1. 1886, meseca januarja. Prvi Duluthski škof je bil Irec, Rt. Rev. McGalrick, rojen v Trip-perary na Irskem leta 1841. Meseca julija leta 1894 je pogorela cerkev, ki jo je postavil Rev. Čebul. Dve leti kasneje, 26. julija je bil blagoslovljen temeljni kamen za sedanjo veličastno zgradbo, ki stoji na istem mestu, kakor je stala prva cerkvica, kr jo je postavil Father Čebul. Od tistega časa i\katoliška cerkev v Duluthu I prav lepo napreduje in šteje sedaj 16 katoliških fara in nekatere imajo tudi svoje farne šole. 1 'f Naj mi bo dovoljeno, da še na kratko opišem zgodovino jdveh najstarejših slovenskih naselbin v severni Minnesoti, Tower in Ely. Kakor mnogo drugih, ki so odhajali iz domovine, tako sem tudi jaz prišel v severno Minnesoto in pričel kopati železno rudo. Podzemsko življenje mi pa nikakor ni ugajalo, zato sem se pa preselil v Duluth, kjer še danes živim. Mesto Tower leži 90 milj severno od Dulutfia. Prvi belo-kožci so se stalno tja naselili leta 1882. Razume se, da so mnogo poprej tam olcolu potovali razni trgovci s kožami, ta-kozvani "Fur Traders" in pa razni raziskovalci rud, ker takrat je bila pot že dobro uglajena med Fon Du Lac-om in Tower-jem, med katerima je daljave nekako do i00 milj, ker je bil na Fon Du Lac glavni "Trading post". Ta pot ima še dandanes ime "The old Vermillion Trail". Komaj eno miljo proti vzhodu od mesta Tower je vas Soudan, kjer so najprej odkrili železno rudo v deželi Minnesota. Še danes se tam nekoliko dela, pa ne veliko, ker so te jame skoro že do malega izčrpane. Na za-padni strani mesta Tower se razprostira slavni Lake Vermillion, ki se ponaša s svojimi 300 otoki', katerih najmanjši meri komaj nekaj metrov površine, največji je pa 9 milj. Jezero Vermillion je dolgo 35 milj, obrežje pa meri 500 milj. (Konec prih.) Stepla sta se Posestnik Franc Žnidar iz Cerkelj pri Kranju se je spri s 631etnim prevžitkarjem Petrom Novakom in ga tako vrgel po tleh, da si je Peter zlomil roko. Ko je Peter ležal na tleh, ga je France še obrcal. lili® * PODLISTEK * » r Edgar Wallace: VRATA IZDAJALCEV Roman (Dalje.) Niti za hip ni izgubil Ollorbyjevo izpred oči. Sledil ji je na postajo podzemne železnice in skupaj sta izstopila v Tottenham Court Roadu. Debeluhasta ženščina in njen privesek sta krenila na Charlotte Street in tu je stopila Ollorbyjeva v mračno hišo. Fant se je ustavil, čakal je nekaj časa naslonjen na železno ograjo, ozrl se je skrbno na vse strani, potem je pa potegnil iz žepa velik ključ in ga začel obračati po rokah, kakor da hoče spraviti iz votlega konca prah in smeti. Ne da bi potrkal, je odprl vrata srednje velike sobe. Ollorbyjeva se ni dosti zmenila zanj. Fant je sedel na kanape in čakal. — Kaj je novega, Hektore ? —- je vprašala. — Nekdo ti je sledil do postaje podzemne železnice v Tottenham Court Road, naprej pa ni šel, — je odgovoril Hektor hripavo. — Kakšen je pa bil? -— je vprašala Ollorbyjeva, mati tega dolgonogega fantiča. — Podoben je bil tujcu, — je odgovoril fant in si mel prezebli nos. — čakal je pred hišo, iz katere si prišla. Šel sem za njim in zato vem, da ti je sledil. Komaj sem se premagoval, da nisem počil v smeh. Ves čas sem mu bil za petami, pa me ni videl. Ollorbyjeva se je zasmejala. — Prepričana sem, da te je opazil. Saj si podoben morskemu svetilniku z rdečo lučjo. Vendar te pa potrebujem, kajti brez tebe bi ne vedela, da me nekdo zasleduje. — Meni se zdi, da nimaš od mene nobene koristi, — je dejal otožno. —Če bi si dal pobarvati lase . . . — Bi bil grozen, — je dejala Ollorbyjeva in ga.potrepljala po rami. — Ne beli si glave, prepričana sem, da boš še slaven detektiv. Davi sem govorila o tebi z ravnateljem. K policiji te sicer ne vzamejo, ker si kratkoviden, pač pati preskrbe takoj službo, da bodo pisale o tebi vse no-vine. Verjemi mi. Hektor Ollorby bi bil rad postal isto, kar je bil njegov oče. Pokojni Ollorby je bil policijski komisar. Bil je zelo priljubljen in zato je med vojno lahko spravil svojo ženo v policijsko službo. Ollorbyjeva je poklicala številko državne zakladnice in pokimala svojemu sinu, češ, da ga ne rabi več. Po telefonu je govorila celih deset minut. Hektor je pa stal zunaj na straži. Potem je prišla iz sobe, ustavila se je na hodniku in naročila služkinji vse potrebno, končno je pa odšla v svojo sobo in legla. Prejšnjo noč je bila dolgo na nogah in vse je kazalo, da tudi nocoj ne bo zatisnila očesa. Mračilo se je že, ko je vstala. Preoble-kla se je v slabšo obleko. Podobna je bila zelo siromašni ženski. Njena obleka je bila sicer stara, toda snažna. Čakala je do poznega večera in ura je bila že deset, ko je prispela s platneno bi-sago v roki do East Enda. Ustavila se je pred hišo št. 27 in potrkala. Odprla ji je malomarno oblečena ženska, smrdeča, po postanem pivu. Radovedno jo je .pogledala in zagoclrnjala: — Glej no, kaj ste že zopet tu? Saj sem vam odpovedala stanovanje. — Ne razumem, zakaj ste mi ga odpovedali, saj sem vam plačevala najemnino v naprej, — je odgovorila Ollorbyjeva mirno. Gospodinja je nekaj z-amrmrala, odvedla je Ollorbyjevo po preperelih stopnicah in srdito odprla vrata sobice, katere edino pohištvo je bil umazan umivalnik, posteljaMn stol. — Navadno ne sprejemam žensk na stanovanje. Vi ste edina izjema, ker vas ves dan ni doma. Gospodinja — pisala se je Hagittyjeva — je spravila v svojo hišico sedem najemnikov. Zdaj se je •odmajala k vratom, prekrižala je umazane roke na umazanem predpasniku in povedala, da ima mnogo dela, ker so se trije njeni stalni najemniki vrnili iz Londona. — Za vse na svetu bi jih ne hotela spraviti v slabo voljo. Devet ali deset mesecev v letu so na potovanju, najemnino pa plačujejo vestno in redno. Mornarji so — ka- pitan in njegova sinova. Kapitan bi bil najboljši človek na svetu, če bi malo manj pil. Ti privilegirani najemniki so imeli dve šobi in kapitan si je izbral najlepšo sobo . v hiši z razgledom na ulico. — Kaj sem vam že hotela reči, gospa --kako se imenujete? — Brov/nova, — je odgovorila detek-tivka. — Rada bi vam ustregla, toda za vse na svetu bi ne hotela ujeziti kapitana. Ko je gospodinja odšla, je sedla Ollorbyjeva na posteljo/in začela citati knjigo. Svetila si je z električno svetilko, katero je bila prinesla v torbi. Kmalu je začula na stopnicah težke kapitanove korake in odmev nerazumljivo pete popevke. Okovani kapitanovi »čevlji (so zaropotali po hodniku in končno je zaloputnil za seboj vrata tako, da se je vsa hiša stresla. Ollorbyjeva je čakala, da prideta Še ka-pitanova sinova, pa ju ni pričakala. Nasprotno, kmalu, je zaslišala, kako kapitan odpira vrata in znova odhaja. Počakala je, da je odšel iz hiše, potem je pa odložila knjigo, odprla previdno vrata in prisluhnila. V hiši je bilo vse tiho. Torek, 3. februarja 1931 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran g Tvoj nedeljski tovariš. KAJ JE NOVEGA V PR1M0RJUKS večer prenočiti pri svojh znan- tedenski koledar 8 Nedelja — Janez iz Mate. 9 Ponedeljek — Apolonija. 10 Torek — Skolastika. 11 Sreda — Marija Lurška. 12 Četrtek —■ Sedem Marijinih sluz. 13 Petek — Katarina, dev. 14 Sobota — Valentin. Rev. Kaz. Zakrajšek: druga predpepelnična nedelja Preveč veruje, kdor veruje v špiritizem. 1. Špiritizem je nauk, ki uči, da je poleg vidnega sveta še neviden nadnaravni'svet, to je svet duhov, ki so pa samo duše umrlih ljudi j. V toliko je ta nauk pravilen. Toda zmoten je pa v tem, ker uči, da se da s pomočjo takozvanih medijev — to so posredovalci, osebe, ki so posebno občutljive in morejo sprejeti tudi vplive duhov, — ž njimi govoriti, ali da moremo ž njimi govoriti potom različnih znamenj, tako čaro-ciejne mize itd. 2. Mogoče je, da se kak duh umrle osebe po posebnem pripuščenju božjem more živim pojaviti na ta ali oni način. V sv. pismu imamo več. takih slučajev navedenih. Tako n. pr, je ob smrti Zveličarjevi, veliki petek, veliko mrtvih vstalo in se prikazalo ljudem v mestu Jeruzalemu. Tudi poznejša zgodovina ve povedati o veliko takih slučajih, ki so dokazani po verodostojnih osebah in pričah. Tako n. pr. beremo nekaj takega v življenju sv. Stanislava, škofa na Poljskem. Toda, kar se dandanes uči in uganja pod imenom špiri-tizma, je pa vse humbug in pa sleparija, deloma pa so to naravni pojavi, ki do danes še niso pojasneni, katere pa bo veda kmalu pojasnila. Vsi špiritisti s svojim klicanjem duhov, so bili do sedaj še razkrinkani kot navadni sleparji. Mediji, to so posredovalci in posredovalke, ki govore in ki baje tudi vidijo duhove, pa vsi preje ali pozneje živčno popolnoma propadejo. To zadnje dejstvo kaže jasno, da je to samo naravni pojav. To, kar oni smatrajo za pojav duhov, je samo napenjanje živcev. Pravijo, da imamo v glavi, v živčevju še neko zmožnost telesa, ki še ni razvita, nekako oddajno in sprejemno postajo tresenja živcev—vibracijo možgan to imenujejo. Je to nekaj podobnega, kakor je to, kar imenujemo slutnjo, telepatijo. Toda, da bi se vsem tem ženskam in moškim, ki kot mediji kličejo duhove in baje ž njimi govore, pravi duhovi res prikazovali, z njimi govorili kadar, kjer in kakor bijioteli, je pa le malo preveč bedasto, da bi mogel pameten in razumen človek verjeti. 3. Zato je špiritizem prepovedan uganjati po prvi božji zapovedi. Naša vera tudi uči špiritizem, toda zdrav, pameten in edino pravi obstoječi špiritizem, ki je popolnoma v skladu z razodetjem božjim in s pametjo — to je nauk o občestvu svetnikov. Da, je neviden svet duhov, to je nezmerno kraljestvo božje, iz katerega je izšla tudi naša daša, in v katerega se bo povrnila s smrtjo. Ti duhovi se zanimajo za nas in so v zvezi z nami, po občestvu svetnikov smo s svetniki v nebesih, dušami v vicah in mi na zemlji velika božja družina. Angeli in svetniki prosijo za nas pri Bogu, angel varuh gre z nami in je vsikdar pri nas. V Bogu nas vidijo naši umrli zveličani v nebesih in nam žele pomagati v stiskah in nadlogah, posebno dušnih, in zato prosijo za nas pri Bogu, da bi tudi mi prišli za njimi k Bogu. Ako boš ti ali jaz zveličan v nebesih, se bodo preostali živi lahko obračali na naju in naju klicali na pomoč. Toda, da bi naju kake ženske trii moški, kadar bi se komu zljubilo,Nadlegovali in nas klicali na svet, da z nami govore, kako neumno, kaj ne! Saj si tega niti dovolil ne bi jaz, ne ti. Klicati angele in svetnike, posebno Marijo, svoje patrone, da, te duhove klicati nas pa še sv. cerkev spodbuja in navaja, da bi jih prav pogosto. Zato se tega razumnega božjega špiritizma držimo, vse drugo pa, naj bo že karkoli, naj nas kdo še bolj prepričuje o resnici, pa ne verujmo, sleparija in prevara je! - Poleg tega pa tudi greh. m Naznanilo in zahvala. Velike žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znan-1 cem tužno vest, da je dne 30. decembra nagloma umrl dragi mi soprog in ljubljeni nam oče Jožef Žefran Pokojnik je bil rojen 12. febr. 1872 v Gotni vasi, fara Šmihel, okraj Novo mesto na Dolenjskem. Iskreno zahvalo izrekamo družini Mr. Pire za tako veliko izkazano nam pomoč v času naše žalosti, in Mr. Ivančič. Zahvalo Mrs. Brancel za naročerio sv. mašo zadušnico. Zahvala za darovane vence družini brata Frank Žefran in njegovi sestri Maria Kuhar iz Clevelanda in društvu K.S.K.J. št. 195 na N. Brad-dock, Pa. in še vsem, kar smo dolžni zahvale. Bog naj bo plačnik vsem, ki so tudi mašine dali zastonj. Zahvala Rev. Fathru Bekavcu, ko je prišel na dom hiše žalosti in spremil ga v svojo farno cerkev Marija Čistega Spočetja na Rankin, Pa. in peto mašo zadušnico bral in pridigo za ranjkega imel, in spremil ga k večnemu počitku na St. Thomas Cemetery, Braddock, Pa. Ti pa, dragi moj mož, počivaj v tuji ter svobodni ameriški zemlji v miru. Bog ti daj večni pokoj in sveti raj. Žalujoči ostali: Soproga: MARIA ŽEFRAN; sinovi: JOŽEF, TONI FRANK, EDVARD, VINCENC; bratje ranjkiga: FRANC ŽEFRAN v Braddock, Pa.; JANEZ ŽEFRAN v starem kraju na domu v Gotni vasi; TONY ŽEFRAN v Milwaukee; sestre: ANA PEČ AVAR v starem kraju pod Hosto; MARY KUHAR v Cleveland, O. Nesramna gonja proti slovenskemu jeziku v cerkvah Dunaj, 15. jan. — Dopisnik nekega švicarskega lista, ki se je mudil skoraj en mesec v I-taliji in je posebno pozornost posvečal narodnim manjšinam, objavlja, kako nezaslišano gonjo so pričeli fašisti proti slovenskemu jeziku v cerkvah in proti slovenski duhovščini, predvsem pa še proti častitljivi osebi goriškega nadškofa Dr. Sedeja. Na čelu te protisloven4 ske gonje stoje novi pr efekt Tiengo, kvestor Modesti in konzul fašistov Avenanti. Modesti sploh sovraži vse duhovnike, najbolj so mu pa zoper-ni slovenski, ki jih kliče k sebi ad audiendum verbum in jih sramoti z najgršimi priimki. Slovenščino imenuje jezik, "ki sploh ne zasluži ime kulturnega jezika in da imajo celo Ilotentotje lepše izraze, kakor slovenski barbari." Politični tajnik Avenanti se je posebno proslavil s svojim sramotilnim govorom v Gorici, kjer je javno oblatil prevzv. nadškofa Sedeja in poživljal fašiste, naj gredo do zob oboroženi proti slovenskim duhovnikom, mobilizira zdaj učitelj-stvo proti slovenski službi božji. Zaukazal jim je, da morajo odzdaj naprej vsako nedeljo z otroci v cerkev. Ko bo pa stopil duhovnik na prižnico in začel slovensko pridigati, naj učitelj zapove deci, da zapusti cerkev. Kjer pa obeta uspeh, naj začne z otroci peti v cerkvi italijanske pesmi. Učitelji, ki se po tem ne bodo ravnali, izgube službo. Ta poizkus, dostavlja omenjeni dopisnik, izrabiti slovensko deco pod pritiskom učiteljstva v borbi proti cerkvi in starišem, je nekaj edinstvenega v zgodovini borb večinskega naroda z manjšino druge narodnosti in je v največjo sramoto evropske kulture. Obenem je Avenanti zapo-vedal, da naj fašisti naravnost motijo službo božjo. Tako so fašisti na sam sveti večer v Št. Andražu pri Gorici med službo božjo javno govorili in nagajali, kričali in pretili. Dopisnik še omenja dogodek, ki se je dogodil za čas sv. misijona v cerkvi sv. Ignacija, da je fašiste najbolj razkačilo to, da je bila ves misij on cerkev do zadnjega kotička napolnjena samih goriških Slovencev, kar je največja sramota za "odrešeno" Gorico. Dopisnik še dalje piše, da je kvestor Mod'esti izjavil, da ne bo miroval, in bo toliko časa delal z vsemi sredstvi ter pritiskal na ljudstvo,'da bo zadnja barbarska slovenska kmetica iz hribov, ko bo prišla v cerkev pred oltarjem zahvalila Boga, v lepo donečem italijanskem jeziku, da jo je rešil necivilizirane slovenske duhovščine in barbarskega slovenskega jezika. Ljudstvo po nekaterih krajih vsled strašnega nasilstva že kar obupava, zaupa pa slejkoprej *v Cerkev, da bo ta napad na slovensko duhovščino in na pravice ljudstva odbila. Za časa misijona pri sv. Ignaciju v Gorici, poroča še dalje dopisnik, so bili slučaji, da so bili tudi taki možje pri sv. zakramentih, ki že po 15 in več let niso bili pri spovedi. Bilo bi jih pa še veliko več, če bi imeli dovolj slovenskih duhovnikov na razpolago. -o- Fašistična nestrpnost v času slovenskega misijona Kaj vse niso fašisti poskusili nad ubogim slovenskim ljudstvom, ki se je v velikem številu udeleževalo sv. Misijona v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Tri večere zaporedoma so prekinili pridigarja, tretji večer so celo ugasili električne luči, da je zavladala v cerkvi popolna tema. Kljub temu so verniki ostali popolnoma mir- 1 ni, kakor bi se nič ne zgodilo, 'cih Cerkovnik je nato prižgal na oltarjih sveče, slovenski govornik, pater lazarist iz Mirnega, misijonar je pa neustrašeno dalje govoril. v blagoslovljeno vodo ob nastopu v cerkev so nametali neke rude-če barve in jo pomazali, vendar vse to ni motilo goriškega ljudstva, željnega poslušati besedo božjo v svojem slovenskem materinem jeziku. —■ Slovesen zaključek je imel sam nadškof Dr. Sedej, odkoder je šel zaključit italijanski misijon v stolnico. Isti večer so fašisti, kakor sodijo meščani, podtaknili v semeniški drvarnici ogenj. Božič na Vipavskem Nad duhovnika Dva večera zaporedoma so lovili po mestu fašisti Dr. Ivan-čiča, kaplana pri cerkvi sv. Ignacija. Ko so ga dohiteli so pričeli vpiti nad njim "A mor- Na sveti večer je v Dobrav-ljah maševal p. kapucin od Sv. Križa na Vipavskem. Po "Ite 'missa est" je začel pridigati v italijanskem jeziku. Verniki, sami Slovenci so, ker ga niso razumeli, seveda takoj vsi zapustili cerkev. — Na sv^eti dan je v Skrdljah imel službo božjo tudi p. kapucin od Sv. Križa na Vipavskem. Med sv. mašo se je lotil pridigati v italijanskem jeziku.'Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Sivolas starček vstane s klopi in zakliče: "Predragi! Molimo sv. rožni venec v čast Kristusovemu rojstvu!" Začel je moliti naprej, ljudstvo je pa nenavadno glasno odgovarjalo, pater je pa seveda bil prisiljen utihniti. Ko so prejšnja le- škem jeziku. Italijanska vlada je pa Slovence pregnala in jih nadomestila z Italijani. Odpeljali so ga fašisti Fašistična policija je napravila hišno preiskavo pri posestniku Vladimirju Štefaniču v Temnici na Krasu. Našli so pri njem nekaj nabojev za lovsko puško, katere so mu poprej podtaknili. Nato so ga a-retirali in odpeljali neznano kam in družina nič ne ve o njegovi usodi. -o- Ali je mogoče iti še dalje . . . V Zgoniku na Krasu so imeli fašisti zborovanje na katerem je pokrajinski fašistični j jan., da je borba proti sloven-tajnik Perusino izjavil, da pu- ski duhovščini, kakor tudi pro- ker podirajo,'kar je otroke na-' učila šola. --o-- Uničeno zadružništvo — uničeni kmetje Zadružništvo Goriške in I-stre je pod upravo fašističnih komisarjev popolnoma uničeno. Kmetje so s tem prišli na kant, kar so izgubili še to malo, kar so imeli. Lidvidatorji so ponujali slovenski hranilnic/ 10 odstotkov, kot prehodnji sporažum. Po pritisku policijske oblasti, morajo upniki sprejeti predlog likvidatorjev. -o- Boj Iz Trsta poročajo z dne 13. ščajo fašisti popolnoma pri miru staro gfenera&ijo. Naj le1 ti imajo svoje predsodke. Samo, naj se nikar ne pregrešijo proti svojim otrokom, da bi aa* Strupijali njih duše in jih učili brati ali pisati, ali bi z njimi ta hodili Svetokriški kap,urini govorili barbarsko slovenščino. po farah maševat in pridigat, te, a morte preti slavi!" (Smrt|so pridigali vselej v sloven- Taki naj se le pripravijo, da se jih sodi, kakor veleizdajalce, ti slovenskemu jeziku v cerkvi vedno močnejša. Javni napadi v časopisju, proti goriškemu nadškofu Dr. Sedeju in slovenski duhovščini se množijo od dneva do dneva. Dogajajo se celo osebni napadi na slovenske duhovnike. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Za pevce in glasbenike j Cerkvena in posvetna glasba i S' ' llSi1?.- ' H' riMMfe M a) Cerkvena glasba. BERNIK FRANC: Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo, primerna za slavijo župnika, partitura ................................................ IOc Kraljici Majnika, trije mešani zbori; Majnikova, Češčena Marija, Ave Maria, partitura .............................................. 10c Slavospev sv. Večera: "Queni vidistis, pastores?'' za 4 glasni mešani in moški zbor, partitura .......................................... 15c ČADEŽ VIKTOR: Rajske Strune Zadonite! 20 starejših božičnih pesmi in 3 božični odpevi. Partitura ...................................:........................ 60c Posamezni glasovi^................................... 25c FOERSTER ANTON*: Ave Maria, za moške in ženske glasove sedmero glasno, latinske besede, partitura ...................;...,:........................................... 25c Cantica Sacra, vsebuje 21 masnih pesmi, božične, postne, velikonočne itd., ob- , hajilne, Marijine in razne dr., skupaj CO skladb, partitura broš.........................$1.00 Cecilija, cerkvena pesmarica, 2. del trdo- ' vezan v knjigi ............................................$1.25 Ecce Cacerdos Magnus, trije različni napevi, za 4 glasove, latinske besede, partitura ...................................................... 25c 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove, se rabijo lahko kot solo-spevi z orgijami, partitura................................. SOc pos. gl......................................................... 20c 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor, partitura ........................................................... 75c 10 Evharističnih pesmi, za mešani zbor, partitura ...................................................... 75c posamezni glasovi .................................... ISc 12 Marijinih pesmi, posamezni glasovi.... 15č 12 Pange Lingua, Tantumergo, Genitori, štiriglasno, partitura ................................ 50c 12 Slovenskih pesmi, Adventna, božična, postna, velikonočna itd., dvoglasno z orgijami ali mešani zbor, partitura.... 25c GERBIČ FRANC: Slovenska sv. maša v čast sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor, partitura.......... SOc posamezni glasovi .................................... 20c 12 Pange lingua, tantumergo in genitori, pos. glasovi ................................................ ISc GRUM ANTON: 10 Obhajilnih in 2 Presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor, partitura.............. 50c HLADNIK IGNACIJ: Petero prošnjih Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, partitura........ 50c Zdrava Marija, Marijine pesmi za mešan zbor, solospeve in orgije, partitura.... 75c Triindvajset cerkvenih napevov zu moški zbor, 4 mašne, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 TantUm ergo, partitura.......... 75c HRIBAR, P. ANGELIK: Postni in velikonočni napevi za mešan zbor, partitura ............................................$1.00 pos. glasovi ................................................ 25c KIMOVEC FRANČIŠEK: Ave Maria in Češčena Marija, za tri ženske ali moške glasove z orgijami iii „ Nagrobnica za 3 ženske glasove, part. 25c Češčena bodi Kraljica, koral z orgijami, partitura .................................................... 10c posamezni glasovi .................................... 3c Missa de Angelis, latinska koralna maša z orgijami, partitura ................................ 25c posamezni glasovi .................................... 10c Rihar Renatus, 21 pesmi našemu Gospodu. 3 raz,ne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, 1 za Vnebohod, S za sv. Rešnje Telo, 1 na čast presv. Trojici, za mešani zbor, partitura ........:'..,.;..........$1.00 pos. glasovi ..............................,.....!........... 25c 14 masnih pesmi, za mešani zbor, posamezni glasovi ........................................ ISc NEDVED ANTON: Bone Deus, latinski solospev z orgijami, partitura ..„.......................................... 20c POGAČNIK: Missa in Horiorem s. Joscphi, za mešan zbor, posam. glasovi .............!................ 15c PREMRL STANKO: Cerkvena pesmarica, glasovi 114 pesmi- 45c Cerkvena ljudska pesmarica, Partitura v v trdovezana knjiga ....................................$1.50 Godovnice nebeški Materi, 14 pesmi za Marijine praznike, mešani zbor, posa- H H H 1 m I i I mezni glasovi ................ 20c Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi v čast svetnikom za mešan zbor, partitura ......................................... 75c posamezni glasovi .................................... 15c Slava sv. Križ«, pet pesmi za postni ali misijonski čas za mešan zbor, part..... 50c SATTNER P. HUGOLIN: Planike, 10 Marijinih pesmi za mešani zbor, partitura ..................................... fSc Planike 2. zv., 14 Marijinih pesmi za šoli, mešan zboj- in orgije, partitura............ 90c Postni napevi za mešan zbor in orgije, 8 skladb, partitura .................................... 50c Slovenska sv. Maša, J. Miklošič, za mešan zbor priredil P. H. Sattner, part... SOc posamezni glasovi .................................... 15c SPINDLER F. S.: Sprejnljevanje k Ljudski pesmarici. Vsebuje popularne mašne, obhaiilne. blagoslovile pesmi, pesmi za cerkveno leto, Marijine praznike, šmarnice in druge pobožnosti, pesmi k svetnikom in angelom itd. skupaj 81 skladb, trdo vezano v knjigo .........................................$1.00 VODOPIVEC VINKO: Kraljici svetogorski, 12 Marijinih pesmi, za mešani zbor, part............................... 65c Pesem za posvečevanje nove cerkve ali altarja, partitura ...................................... 20c b) Posvetna glasba. ■ P Willi NARODNE IN UMETNE PESMI. Slovenski akordi, 1. zvezek, zbirka 22 mešanih in 10 moških zborov narodnega in •umetnega značaja; cena partiture .............$1.00 Slovenski akordi, II. zvezek, 15 mešanih in 7 moških zborov; partitura ........................$1-00 FOERSTER ANTON; Domovini, slavnostna kantata za moški zbor in samospeve z orkestrom ali klavirjem 1,4 strani; partitlifa ....................$1-00 Sedem moških zborov: Tri tuge,'Razbita čaša, Vihar itd.; partitura........................$1.00 HUBAD MATEJ: 12 slovenskih in hrvatskih mešanih Zborov, založba Glasbene Matice: Še ena, Večerna pesem, Milada itd.; partitura..$1.00 KIMOVEC FRANČIŠEK: Pevčeva pesmarica, 2. letnik, 3G pesmi, za 4 glasove ...........................................!.. SOc LAHARNAR JANEZ: Gorski odmevi, 1. zvezek: Zbirka moških zborov in čtveterospevov, 6 skladb; partitura ...................................... 50c Gorski, odmevi, 2. zvezek, 5 moških zborov; partitura ......................................... 50c Planinke, 1. zvezek, 6 pesmi za mešani zbor: Pticam, Na planine, Najlepše doma itd.; partitura'..;................................... 50c Planinke, 2. zvezek, pesmi za mešani zbor: V logu, Le pevaj in druge; part. SOc LAJOVIC ANTON: Gozdna samota, troglasen ženski zbor s spremljevanjem orkestra ,10 strani; partitura .......,.......:........,............................. 50c SATTNER P. HUGOLIN: Bratom Orlom, skladba za 4 glasove; .partitura' .....-................................................ 10c Štirje mešani zbori na besede S. Gregorčiča S O nevihti, Lastovkam, Naš narodni dom, O j z bogftm; partitura........$1.00 SCHWAB, DR. ANTON: Zlata kanglica, za Bopranski solospev, mešani zbor in' klavir ............................ SOc SICHERL JOSIP: Trije moški zbori: Bratom Orlom, Straža, Slavček; partitura .............................. ii>c ŠVIKARŠIČ ZDRAVKO: Koroške slovenske narodne pesmi, 1. zvezek, 30 skladb, za petero glasov: Požekarji mi, Tam dou za Dravo, Dober večer devča moja in dr,.....,............. 40c Koroške slovenske riarodne pesmi. 2. zvezek, 30 skladb za pet različnih gla- sov: Slovenski smo fantje, Nmau cez Izero in druge............................................ 40c Koroške slovenske narodne pesmi, 3. zvezek, 32 pesmi, za petero glasov: Vihred prihaja. Jaz sem en bauer itd... 40c VODOPIVEC VINKO; Kovačev študent, spevoigra v treh dejanjih; partitura ..........................................$1.20 Mešani in moški zbori, 10 sklab; part...... 45c Orlovska pesmarica, 9 sklacib za en glas 25c Orlovske himne, 5 skladb za 4 glasove,; partitura ....................................................... SOc Poljske rože, 4 mešani zbori: Poljske rože, Kmečita pesem, Žagar, Ena ptica priletela; partitura .................................. 45c Skladbe za moški in mešani zbor, 9 pesmi: Pobratimija, Svarjen.ie, Barčica in in dr.; partitura ...............................,........ 40c ŽGANEC VINKO: Pucke popijevke iz Medimurja, I. zv., 81 pesmi, za 4 glasove, z vsemi pripombami ..............................................................$1,40 ZBIRKE: Štirje samospevi s spremljevanjem klavirja : 1. Pojdem na prejo, pesem za srednji glas, Fran Gcrbič. 2. Uspavanka. 3. Mehurčki. 4. Ciciban-Cicifuj. Koncertne, pesmi za sopran uglas- bil Josip Pavčič; partitura ............$1.50 Trije mešani zbori: 1. Mlad junak po vasi jezdi, Emil A damič 2. Slovenska govorica, Stanko Premrl. 3. Straža ob Adriji, Ant. Foerster; partitura .............................................. 75c ZA MUZIKANTE IN PEVCE NOTE ZA KLAVIR JAKL ANT.: Ljubavno življenje, valček, 8 strani........ 45c Srčno veselje, polka, 2 strani....................... 20c Orel, koračnica, Op. 41 .........................,.— 25c GREGO RICH. E. V.: Nazaj domov k materi, pesem z angleškimi in slovenskimi besedami in klavirsko spremljavo ...........,...:....... 35c HOTE ZA TAMBURICE BAJUK M.: Bom šel na planince, potpuri slovenskih narodnih pesmi, partitura ...................... 75c Na gorenjskem je fletno, venček sloven skill narodnih pesmi, partitura ............. 75c Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje, partitura ................... 75c KOŽELJ F. S.; Poduk v igranju na citrah. I. zvezek Osnovna razlaga in 25 slovenskih komadov ................................................:......,.. SOC Poduk v igranju na citrah, II. zvezek, osnovna glasbena teorija in 20 komadov za citre ...........,....,.,................................ 50c Poduk v igranju na citrah, III. zvezek in osem daljših komadov .............................. 50c Poduk v igranju na citrah, IV. Zvezek, vsebuje poleg poduka tudi 45 slovenskih in drugih komadov ........................ SOc BAJUK M.: Pevska šola, vaje in razlaga o petju in glasbi sploh, 240 str. ................................$1.25 NEDVED A.: Početni pouk v petju za ljudske šole, 31 str................................................................- 30c Vaje v petju, 88 str....................................... 50c KORUN F.: Vijolinska šola, pouk v igranju na goslih, I. zv., vaz|aga in vaje .........................- SOv Vijolinska Sola, T T. zv., poduk in nad 20 slovenskih pesmi ....................................... SOc Vijolinska šola, III. zv., vaje pesmi in skladbe ........................................................ SOc Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotbvini, Money Or-dru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. liaiWIIlllM«^^ .................................■ ■ ■ -^i- Wli'MiltiKliiNHIwl Torek, 3. februarja 1931 AMERIKANSKI SLOVENEC ( ^JrK>000<)0 CMJOOOWWWWCMKJWOOWKKI-O-i. C ll PISANO POLJE SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec J. M. Trunk Seieiei ramido, sem postavil druge barikade, zavarovane spredaj in zadaj z jarki, izkopanimi v cesti; in za slučaj, da bi nas Španci poskusili prijeti od strani in prodreti skozi ozke, vijugaste stranske ulice na levi in desni, sem tudi zabarikacliral vse štiri dohode na veliki trg. Do noči so Španci obstreljevali razbite o-stanke vrat in okopov za njimi; pri tem niso naredili posebne škode, samo krogle iz topa in pušk so ubile nekoliko ljudi. Vendar tisti dan niso poskusili naskočiti mesta. Naposled se je znočilo, in njihovo streljanje je u-tilmilo, ampak z nočjo naše delo ni bilo končano. Večina moških je morala zastražiti vrata in šibke dele ozidja; zbog tega je bila zgradba ponajveč prepuščena ženskam, ki so delale pod vodstvom mene in mojih voditeljev. Tudi Otomi se je udeležila dela; njenemu zgledu so sledile vse gospe, sploh vse mestne ženske; bilo jih je veliko, kajti med Otomijci je bilo mnogo več žensk kot moških; saj jih je še tisti dan mnogo ovdovelo. Čuden je bil pogled nanjte pri žaru neštetih bakelj, narejenih iz smolnate smreke, ki je dala mestu ime. Vso noč so se v dolgih vrstah premikale sempatja, opotekajoč se pod pezo z zemljo napolnjene košare ali težkega kamna, kopale z lesenimi lopatami trdi zemljo ali se mučile s podiranjem hiš. Iz ust "jim ni prišla najmanjša tožba; mrko, obupno so delale; noben vzdihljaj, nobena solza ni privrela iz njih, niti od onih, ki so tisto jutro izgubile svoje može in sinove, ki so bili vrženi z visokega skalovja, ki obdaja sotesko. Zavedale so se, da bo vsak odpor za-lV man, ampak med njimi ni bilo čuti glasu, da bi se Špancem udali. Otomi izmed njih, ki so sploh kaj govorile o tem. so rekle z Otomi, da je bolje umreti svoboden kot živeti v suženjstvu; večina njih pa sploh ni zinila besedice; stare in mlade, matere, žene, vdove in device, vse so delale molče in otroci so delali zraven njih. Ko sem jih gledal, mi je prišlo na misel, da je vse te molčeče potrpežljive ženske moral navdajati nekak skupen, obupen namen, katerega so se vse zavedale, o katerem pa nobena ni hotela govoriti. "Ali boste tudi za svoje gospodarje Tj lile tako naporno delale," je zaklical neki možak v bridki šali, ko je stopala dolga vrsta žensk mimo njega, omagujoč pod težkimi kamni. "Bedak!" je odgovorila njihova voditeljica, mlada, ljubka ženska visokega rodu; "mar mrtvi tudi delajo?" "Ne," je odvrnil šaljivec. "ampak tako zalih kot si ti, Tjuli ne bodo pobili in dolga bo tvoja vrsta let v suženjstvu. Ej, kako se pa boste rešile?" "Bedak!" je zopet odgovorila ženska; "mar ugasne ogenj samo vsled pomanjkanja kuriva? Mar mora vsak človek živeti toliko časa, da ga starost pobere? Tako-le se bomo rešile!" Tako rekoč je vrgla bakljo, katero je držala v roki, na tla, jo potisnila s svojimi čevlji v zemljo in odšla s tovorom svojo pot. Tedaj sem bil prepričan, da so imele neki določen namen, vendar se mi niti sanjalo ni, kako obupen je bil; in Otomi mi ni hotela razodeti skrivnosti te ženske. "Otomi," sem ji rekel tisto noč, ko sva se slučajno srečala, "slabo novico imam zate." (Dalje prih.) CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Adrife in Jezera V CHICAGO, ILL., V NEDELJO 8. FEBR. 1931 V OBEH ŠOLSKIH DVORANAH, POPOLDAN OB TREH. Čisti dobiček gre v korist cerk. blaganje sv. Štefana -:- POPOLDANSKI PROGRAM -:- Nastop Adrije: Naš cerkveni pevski zbor bo zapel celo vrsto najlepših in najljubših slovenskih pesmi, narodnih in umetnih. Najstop Jezera: Ta zbor prekmurskih Slovencev pOstaja leto za letom bolj popularen. Topot bo nastopil z večjim številom slovenskih in prekmurskih pesmi. Tudi šaljivih pesmi in prizorov ne bo manjkalo. Nastop zbora "Danice": Tudi ta novi zbor je obljubil, da bo nastopil na naši prireditvi. To je eden zborov, ki ima nedvomno pred seboj še veliko bodočnost. Zapel bo več lepih pesmi. Izviren kuplet: Vsi že poznamo Joe Fajfarja in Štefana Fojsa. Topot imata zopet nekaj novega pripravljenega. VEČERNI PROGRAM Takoj po koncertu ples v obeh šolskih dvoranah. Razume se, da okrepčil in drugih pred pustnih dobrot ne bo manjkalo. Orkestra: Bill Gardner's Ambassadors. Vstopnina pol dolarja. Vse Slovence širom Chicage pa tudi vse naše dobre sosede iz Cicero, Berwyna, So. Chicage, North Chicage, Jolieta. Kar leze in gre in je slovensko, je prisrčno vabljeno, da se udeleži te veličastne zabave. Prav gotovo na svidenje osmega februarja v naši dvorani. J.ubilej Redek jubilej je praznovala v Leonišču v Ljubljani sestra Notburga Zupane reda sv. Vincencija Pavlanskega. Pred 50 leti je stopila v red in od takrat ves čas stregla bolnikom. Mrtvoud V Ljubljani je zadel mrtvoud profesorja II. drž. gimnazije Davorina Zgrabliča. — O-hromela mu je popolnoma desna stran in tudi govoriti ne more. Za veselični odbor: Tone Banich, L. Košnik Rev. A. Murn, župnik. ROJAKI IN ROJAKINJE PRISTOPAJTE — k — Podivjani voli V Lučah pri Ljubnem so podivjani voli posestnika Jerovč-nika močno pritisnili ob smreko. Zelo ima poškodovano levo roko in je moral v bolnico Kdo bo zmagal v jubilejni kampanji "Amer. Slovenca"? Veliki stenski zemljevid SEDANJE SLOVENIJE DR. ALLAN J. HRUBY PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI Specijalist za srčne bolezni Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Tel. Rockwell 3364 Uradne ure: 5 d 9. 7.več, rn7.cn sre koplovna komisija preizkuša v ostalem še en nov izum, s pomočjo katerega letijo letala čisto neslišno. KAPITANOVE BLODNJE Povojni nacionalizem je prekrstil marsikatero mesto in smo se že navadili na nove o-značbe, kakor Ankara, Oslo in slično. Toda grški parnik, ki je bil namenjen s tovorom rozin in vina v norveško pristanišče Nidaros, ga sploh ni našel in je po dvodnevnem tavanju vzdolž norveške obale odrinil nazaj. Norveški ribiči niso razumeli kapitanove francoščine in na njegovem starem, predvojnem zemljevidu ni bil nikjer zabeležen Nidaros. Obupani Ulisov potomec se je vrnil v London in je tu zvedel, da je Nidaros samo novo ime za severno pristanišče Trondheim, ki bi ga seve-Ida lahko našel na zemljevidu! Glasovi v nekem — zboru. kž (Konec.) to Dete se je rodilo ob prelo- ^ mu letnega časa, zato je bilo je še bolj impozantno, da so ga ' progasili za odrešenika celega sveta. Mary je postala mati ' "od svetega duha", ki je vse- 8 gamogočen, a ni ji hotel toli- ^ ko pomagati, da bi ji preskr-bel za porod hišno sobo in do- v'\ bro posteljo. Pustil jo je v naj- . ; hujšem njeni usodi, in še celo ^ pustil je, da so jo preganjali in f j pregnali iz Betlehema, kjer se i je bila morala sirota zateči v g ' hlev, da je porodila dete v jas- z I lih na mrzli slami. Iz tega se p j jasno vidi, da ni vse skupaj nič v I drugega, kakor) velika \izm'iš- p j ljotina, da je postalo to novo- 1 I rojeno dete odrešenik. Kljub temu ponavljajo cere-j monije že dolgo dobo let. — ! Ljudstvo postavlja božična I drevesa, jih okinča z barvni-. mi električnimi žarnicami in ' J drugimi lepimi predmeti. Zvo- f ] novi zvonijo o polnoči in lju- * I d je hite v velikih trumah in v (i 1 temni noči v cerkve, da molijo v | v počast novorojenemu dete-| tu. Ljudje pošiljajo darila, vo- v > v • C i ščijo drug drugemu srečne m I vesele božične praznike, vse v * j čast odrešeniku, ki ga pa ni- ' 3 , . . „ i jI kjer m. 3 Človek sam bi bil skoroda j nezmožen takega cinizma, am-ji pak "potestates tenebrarum r •1 harum" so v zlobi vrlo inteli- j gentne, in iz trobente prihaja, . sl kar te moči — trobijo. | Iz Krayna, Pa., "ploza" 1 s Henrik Pečarič: "Vsako leto 1 I se rodi odrešenik . . . Za maso j ni odrešenika . . . Zato je potrebno, da se ljudstvo najprvo ] | otrese bajk o posmrtnem živ- ' ljenju, o življenju "na onem | svetu". To je največja cokla ' napredka, vse drugo je manj U važno. Dokler bo ljudstvo pri- 1 . . . • 1 pravljeno hlapčevati m garati i? zato, da bo po smrti imelo I boljše in lepše življenje "na Šj vse večne čase", ni pričakova- | | ti boljših razmer na tem svetu. ' | Bič izkoriščanja in poneum- . s njevanja bo še padal po naših |j| plečih. Ta trobentarska melodija je III S povzeta iz — ruske opere, ka-] kor lahko vsakdo vidi, ako se kaj razume na trobentanje !j| teh trobentačev iz — zbora till stih uslužbencev. 5 Tudi Tone Podgoričan je j] malo "trobentnil" neko — bo- žično, no — stvarca je pa pre-M cej nedolžna, ker celo sam je 1 smuknil v neko cerkev (ne s slovensko!) se sam opraviču-|| je, in je nekako hud, ker hud |l je bil baje kolektor, ko je pa-s del le kak "kvoder", za njega jjj ipa še kvodra ni bilo. Condola-Šš tion. Šicer pa je moral sam zlogi dej imeti križe in težave, ali pa vsaj eden teh zlodejev, namreč tisti zlodej, ki je dobil nalogo od zlodejevega poglavarja v centrali, naj pocu-R ka nekega Toneta Podgoriča-na na površju zemlje, da naj zatrobenta, ker ta zlodej je bržkone zaman iskal in popra-ševal, kje bi bil tak Tone Pod- 6 goričan, popraševal, se razume, pri drugih zlodejih, ne pri ljudeh, in ti poprašani -zlodeji so debelo gledali, da bi bil kak Tone Podgoričan kje, in je le H1 nekaj hudo rdečih ljudi, ki verujejo, da je neki Tone Podgoričan, ker ti rdeči ljudje nič ne verujejo, pa vse verujejo, verujejo celo na ljudi, katerih ni, ko ti ljudje verujejo vsako žverco. Dobro pa je bilo za tega iskajočega zlodej a, Toneta Podgoričana, iskajočega Izlomka namreč, da je hitro nekdo zatrobil pod imenom To neta Podgoričana, in je sam zlodej verjel, saj zlodeji1 malo 3 več verujejo, kakor veruje ne- ka vrlo "verna" publika, als-ton, zlodej sam je veroval, da trobi v zboru zlodejevih najemnikov neki Tone Podgoričan,' in so tako še njega, samega zlodeja, potegnili za nos, ker ta žverca je hudo aliasa-ška žverca. To omenim le, ker ob priliki, ko prihaja povelje izpod zemlje nekje, naj se hudo trobi proti rojstvu, si ljudje voščijo vesel čas, in je čas hudo žalosten, in malo heca te hude žalosti obilnost le utegne pregnati. Za trobento bodo prijeli zopet, ko pride čas, da se — prebudi narava, ker tedaj oživi centrala doli in oživijo tudi poslužni hlapci in primejo za trobento. * * * Juvat habere socios — skisani možgani. Kdor količkaj razume nekaj latinščine, in če tudi le kak "et cum špiritu tuo", vidi in ve, da zgornji rek s ski-sanimi možgani nima zveze. In vendar je nekako v zvezi. "Dobro je, če ima kdo tovariše . . ." to pravi rek, in g. Tone Podgoričan, saj pravim in rečem, je to robo skisanih možganov prisodil in prisolil za enkrat le meni, kakopak, in izrazitim, klerikalcem, se razume. Tedaj je bilo hudo vsaj za mene. Ako ima kdo milijon, mu ni prav, da ga ima še kdo drugi, ampak Latinci so mislili, da je nekako dobro, ako ima še kdo drugi kako slabo robo, kakršna je n. pr. skisani možgani, in zato je dogro, ker g. Podgoričan ima precej faj-ta še na drugih koncih, in je ( našel in proglasil, da so skisani možgani okoli lista "Svo-( boda". On ima seve le dobro t robo v glavi, zato tudi ne po-I ve, kdo bi še imel tako dobro robo, pač pa je vrlo radoda-I ren pri skisanih možganih, ker ) to je pač slaba roba. t Srečni ljudje, ki mislijo o sebi, da padejo vedno na stran, kjer je kruh z maslom ' poštrihan. Ampak že marsi-x kdo je ponosno korakal po bulevardu v mogočnih kora-3 kih, pa je imel hlače zadaj — razklane, in ljudje so se zna-, čilno muzali.