Št. 21.T
V Gorici, sredo 14. julija 1915.
Leto VI.
= „Novi ČaH“ i/;li»ja : =
dokler bo mogoče in za časa vojske ob sredah in sobotah ob 8. urah popoldne,
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska ,,Narodna Tiskarna" v Gorici.
nourc
.Novi Cas“ stane :
8 vinarjev,
dokler je vojska v naši deželi. Prodaja se v Knjigarni K. T. D. in po trafikah.
-------- Oglasi	po dogovoru. ----------
(Jpravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
LastnikJ: Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
Za vojake, nase branitelje!
Nič nam Goričanom sedaj tako ne govori, kako srno prepuščeni samim sebi, Kakor bližina sovražnika, ki hoče našo prostost uničiti in nas privesti v večno suženjstva. Nič, prav nič bi si sami v teli tezKih razmerah ne mogli pomagali, a ko bi Lili navezam ic ua-Sc. Daje UoilCa še naše svobodno mesto, kjer se mi vedno lahko prosto gibamo in avstrijsko mislimo in slovensko pišemo, to se imamo zahvaliti izključno le hrabrosti in junaštvu ny-šili vojakov.
Oni stoje tu par kilometrov, in še niti toliko ne, ud nas uuuaijem. lam Cujejo noč m dan; tam pienasajo žgočo žejo, ko so v sabotinskem Krasu izpostavljeni uan za dnevom peKoCeinu aoincu; tam so giadm in žejni; tam Krvavijo m umirajo predragi rojaki! — ne samo za našo skupno avstrijsko domovino, ampak pred vsem tudi za nas, ki bivamo in živimo* v ttunci m ua uonšKem- iNaj Se vemiai vsakuo vpraša, Kaj bi Dilo iz nas, ce bi onega živega zidovja onstran Soče ne buo i
Ko vse to premišljujemo, tedaj mora, res mora, vsakdo iz med nas biti prešinjen globoke hvaležnosti do njih in iskrenega hrepenenja, našim braniteljem hvaležnost tudi v dejanju izkazati. Hvaležni jim moramo biti iz celega srca, na celi črti, kjer se nam prilika nudi!
Toda kako hvaležnost izkazovati? Cele naše vasi so že izpraznjene; polovica (Jorice je odšla od doma, in kjer je kedo še ostal doma, se ima boriti z draginjo in je vesel, če more za drag denar otrokom dobiti malo mleka ah moke/ vse to je res in vojaki se tega zavedajo. Vidijo, da jim ljudstvo da, kar more in ne zahtevajo veC. A ntkaj more vendur vsakdo Se dati vojaKom. lo je molitev, iskrena prisrčna molitev, da jih Bog o-liranja zdrave in junaške ter jih s svojim blagoslovom vodi od zmage do zmage.
Da, dajajmo vojaKom molitev !
Koliko je takih v naši sredi, ki prebijejo cele ure s tem, da čitajo časopise in skušajo od tega in onega izvedeti kaj novega posebno iz našega bojišča! Kes, vse to kaže zanimanje za odločilne dogodke, ki se krog nas razvijajo. Umestno je tyko zanimanje, toda vojaki nimajo od njega ničesar.
Koliko ja takih, ki presedijo zopet ceie ure tu in tam; si izbirajo morda celo posebna mesta, da morejo kompdno gledati na bombardiranje obmostja pri Go-rici! Od vsega tega naš vojak, ki med tem tam doli nekje morda že umira ali težko ranjen bolečine ječi, prav nič nima.
Koliko je spet takih, ki v sedanjem času morda nimajo posebnih poslov! Ura jim teče za uro; sami prav za prav ne vedo, kaj početi in kam se deti. Prodajajo dolg čas. Kaj ima vojak od njih. za katere v Sabotinu ali v Oslavju ali v Grojni ali na Kalvariji tvega dragoceno življenje.
Drugače se mora postopati! Pogled na vojake, ki s težkim bremenom na plečih hodijo v bojno črto nas k temu kar naravnost pozival Ah jih niste videli, kako imajo na svojih čepicah pripete blagoslovljene križce; kako sc jim vije rožni venec krog vratu; kako sc jim blesti Marijina svetinjica na prsih? Z zaupanjem v Boga in Marijo hodijo na bojišče, od koder sc tolikeri n*>rda ne vrnejo več nazaj! In mi naj jih pri tem njih zaupanju puščamo same? In mi naj bi jim svoje hvaležnosti ne kazali s tem, da molimo za nje.''
Bratje in sestre! Ce ie hvaležnost do vojakov naša dolžnost, tedaj je molitev za nje naša prva sveta dolžnost!
Zato želimo res iskreno, da bi se v-sai po glavnih cerkvah v mestu m god organizirale posebne molitve za naše vojake. Pri kapucinih jih imajo! 1 udi drugod v samostanih n. pr. pri Notre I )aine, v Villa Rosa, ampak s tem smo ze približno pri koncu. A moliti moramo za vojake mnogo in iskreno!
Naj bi šel vsakdo vsaj v duhu na pokopališče v Podgori in naj bi le enkrat tam doli prisostoval, kako polagajo o« leč od doma in dragih k zadnjemu počit-
ku, vojaka, ki je v službi svoje dolžnosti gori na Kalvariji tako plemenito in junaško umrl tudi za nas, srce njegovo bi moralo biti kamemto, če bi takoj ne občutilo globokega hrepenenja biti hvaležno!
To velja posebno za nas, ki se nahajamo v neposredni bližini bojne črte ter se najbolj zavedamo, za kaj tukaj gre, ir. imamo največ priložnosti, vojne grozote gledati od blizu.
Kaj pomaga človeku zidati in delati, če Bog ne daja k temu svojega blagoslova? Ravno tega potrebujejo vojaki in ga potrebujemo tudi mi ob bojni črti največ! Zatorej v cerkev k molitvi! K temu nas kliče hvaležnost do naših hrabrih braniteljev pred nami; nas kliče ljubezen do naše domovine in našega naroda!
Delovanje gonškega deželnega odbora v tujini.
Po izjavah deželnega glavarja Mons. dr. Faiduttija, ki jih beremo v Slovencu od 12. julija, je obstojalo in obstoji delovanje našega deželnega odbora v naslednjem :
Kakor hitro je prišel goriški deželni odbor na Dunaju, je ustanovil »Informacijsko pisarno goiiškega deželnega odbora za begunce iz južnih dežel**, ki je prevzel vso oskrbo za begunce. V Lipnici je ustanovil ekspozituro, ki ima nalogo sprejemati begunee, jim poskrbeti stanovanje in hrano. V tej ekspozituri deluje osem deželnih uradnikov 111 zdravstveno oskrbo opravlja dr. Pontoni. V Lipnico je prišlo dozdaj nad 100.000 beguncev, ki so jih potem razposlali na Moravsko, Ni:’j e Avstrijsko in Ogrsko. V rsakčm 'vlaku beguncev je prideljen tudi duhovnik, čez
10.000 beguncev je vposlemh pri poljskem delu, ki imajo poleg vladne podpore še dobro plačo. Na Ogrskem je doslej nad
40.000 beguncev (ob Blatnem jezeru, v Szegedinu itd.). Deželni odbor je stopil v stik°tudi z grofom Tiszo m se obrnil na razne ogrske magnete glede poljskih delavcev m delavk. Vse kraje, kjer so naseljeni begunci, obiskuje deželni odbor, nadzoruje njih oskrbo m stanovanja. Begunci po raznih vaseh so si izbrali svojega „župana in svetovalce", ki so v vednern pismenem stiku z deželnim odborom. Vse to delo podpira vlada mžje-avstrijsko namestništvo.
Po iniciativi goriškega deželnega odbora se je ustanov,1 na Dunaju „Osrednji odbor za begunce iz južnih dežel" Dunaj IV, Favoritenstrasse 5, pod protektoratom nad-vojvodinje Marije Jožefe. Predsednik mu je bivši ministerski predsednik baron Beck. Odcepil se je v dva pododbora: za Tirolsko (predsednik baron Mersi) in za Primorsko, Istro in Dalmacijo (predsednik dr. Faidutti). Naloga temu odboru je, pomagati kulturelno, gmotno in dušno (dušno pastiistvo pod vodstvom dr. Faiduttija) vsem beguncem z juga. Dvajset članov tega osrednjega odbora mora obiskovali vse kraje, kjer so naseljeni begunci, in posredovati zanje pri oblasteh. V evidenci mora imeti vse begunce in združiti po močeh one, ki so iz ene vasi, na enem kraju. Osrednji odbor je ustanovil tudi pododsek : ženski komite pod predsedstvom baronice Tee Lapenna, ki mora preskrbeti obleko in perilo beguucem z juga. Od Sl »vencev so v Osrednjem odboru: goriški knezonadškof ekscelenca dr. Se dej, dr. A. Gregorčič in dr. Alojzij Franko.
j Slike iz bojne črte pri
Gorici.
n.
Sv. Gora.
Znamenja laškega barbarstva se pri nas vedno bolj množe. Naj gledamo kamor hočemo, povsod se javlja Lah kot divjak pred nami, ki ima svojo brezsrčno in mrzlo zadoščenje v tem, da ubija in trpinči naše ljudi, da razdira in uničuje vse, kar jc naše ljudtvo ljubilo in pi čemur je skozi stoletja sodelovalo. A zdi sc, da ima še posebno veselje na tem, da končuje cer-
kve po naših vaseh in svetišča, na katera smo vezani z vso dušo in z vsem srcem. To je njegovo veselje, pridobljeno iz samega pekla! Pravični Bog kaznuj tako delo!
Listi so že povsod poročali, da je Lah obstreljeval svetišče in samostan na Sv. Gori brez vsakega zadostnega in pametnega razloga. Saj če bi na vrh Sv. Gore izstrelil tudi vse granate, ki jih v svojih skladiščili ima, bi svojega domišljenega namena vendar nikdar ne dosegel. Tega se mora tudi on sam zavedati. Streljal je torej na svetišče in samostan samo radi tega, da bi vse uničil in končal. Svetišče je posvečeno Materi Božji, služi proslavi Božji. Dol ž njim — tak je bil njegov sklep, navdihnen mu od samega pekla in hudiča.
Prijatelj našega lista je bil te dni na Sv. Gori. Napravil nam je malo poročilo o svojem obisku svetogorskega svetišča. Citajte in spoznavajte iz njega, kako besno sovraštvo ima Lah do vsega kar je nam najdražjega in kako upravičen je rek: Raje umreti kot priti pod Laha. Evo poročilo:
»Kako je tam gori s svetiščem? To vprašanje mi je bilo v srcu. Nemir in zopet nemir me je spreletaval, čim bolj sem korakal naprej. Kakor da bi imel hudo mrzlico, tako se mi je zdelo. Hotel sem svoje misli zbrati in pričel s prijateljem, s katerim sem se podal na poi, razgovor, a že po prvih stavkih so bile moje misli takoj na Sv. Gori. Kar tresel sem se razburjenosti Slišal sem tu in tam da je svetišče mnogo trpelo, da je porušeno in o-pustošeno, a nisem hotel vsega verjeti, ker sem vedel, da ljudje tako radi pretiravajo, kar vidijo ali skusijo. Vrhu tega neopaziž iz Gorice s prostim očesom niče sar takega na svetišču, kar bi te moralo vznemirjati. A vendar sem bil razburjen
Pot ,e n a ju vodila iz posebnih ra l o-gov preko severno vztočnega pobočja na vrh. Bila je navadna kozja steza, po kateri sem šel, sedaj čez skale, sedaj čez travo, sedaj skozi grmovje in gozd. Cim bolj sva se bližala vrhu, te n bolj so se kazali pojavi laškega dela. Ogromne jame na levi strani steze, potem na desni, potem v stezi sami, ki je bila prekinjena in razruvana popolnoma! Velika debla so ležala na tleh prelomljena ali s koreni nami izruvana. To je bilo delo granat, ka terih kosci so ležali vsi vprek tu pa tam. Solnce je pripekalo, a njegove vročine nisva čutila. Najine misli in najini občutki so bili le pri vprašanju : Kako je s svetiščem.
Prišla sva na vrh. Groblja nam Je zastavila pot. Počitka nisva iskala. Sla sva takoj dalje, da bi videla, kako je s svetiščem. Glavna y.rata niso bila dostopna. Stranska' tudi ne. Ostala je še ena pot: skozi samostan v cerkev.
Samostan! Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več; ni več drugega nadstropja; razbito je prvo nadstropje in podrtija gre na mnogih straneh globoko do tal. Le goli zidovi štrl6 proti nebu, med njimi pa tramovi, razbita okna, sobna oprava, vse pomešano s stenskim ometom, z opeko in kameni in kamenjem. Stene na južni strani kažejo ogromne luknje. Tu so vdarjale granate ter povzročale odprtine in razpoke v zidovih. Kjer so kaka vrata, so več ali manj odprta. Zračni pritisk je tolik, ko granate razpočijo, da gre vse v bližini sč svojega še tak6 trdnega mesta. Stopnice, ki vodijo iz pritličja višje, so de loma popolnoma razrušene, ker je ob zid v njih neposrednem sosedstvu padla gra nata. Treba biti zelo oprezen, ko greš navzgor ; le malo bolj trd korak, in stopnice se zrušijo. Prostori v pritličju, kjer šobila v samostanu drugače prenočišča za romarje, niso deloma nič drugega kot podrtija. Vidi se, da so granate s svojo neizmerno silo udar.ale na nekaterih mestih preko celega poslopja do podzemlja na severni strani, kjer so vse zdrobile. Tu se poznajo tudi sledovi požara.
*
Bil je kresni večer pred sv. Ivanom Krstnikom, ko se je tu gori tak6 grozno pričel valiti proti nebu ogromen steber črnosivega oblaka-dima. Ljudje po Grgarju in po Gorah, Solkanu in drugod so jokali, ko so ga zagledali. Bil je ta jok še nekaj bolj pretresujočega, kakor pogled
na Sveto Goro. Kakor da bi sovražnik pred našimi očmi srce trgal iz prs ljubljenega bitja tak6 je bilo vsem, ki so tedaj gledali na Sv. Goro. Pomagati pa niso mogli. Plameni so švigali iz globokega dima, ki se je [kakor druga gora vzdigoval nad svetiččen, visoko v mrak in temno noč, edini plameni na Goriškem kresno noč. Daleč povsod so oznanjali nesrečo, ki je s svetiščem zadela celo ljudstvo. Turka so javljali nekdaj kresovi po gorah; tudi plamen na Sv, Gori je javljal Turka, ki nas tolovajsko napada in nam končuje naše svetišče. Roke so stiskali ljudje, polni svetega srda nad Lahom in eno željo so imeli vsi, naj bi Bog uničil vse njegovo prizadevanje in vse načrte njegove razbil.
*
Hotel sem poiskati vsem znan dohod iz drugega nadstropja v sakristijo in cerkev. Toda v drugo nadstropje ni bilo mogoče priti. Stopnice so ena sama groblja. Dohod sam proti sakristiji je pa po požaru uničen. Po lestvi, ki je bila tam prvem nastropju naslonjena, sva počasi splezala gori, kjer so bile nekdaj stopnice. Gori sva se prijela za držaje, ožgane in deloma spremenjene v oglje ter oprezno prišla skozi odprta vrata v sakristijo in cerkev.
Manjka mi besed, da bi izrazil, kar sem tedaj občutil. Razburjenje, ki me je prej morilo, me je nehalo tedaj. A iz kamna bi moralo biti srce, ki bi v cerkvi ne razplakalo. Nisem hotel vsega verjeti, kar so ljudje pripovedovali, zato je bila slika toliko bolj strašna, ki sem jo tam gori dobil; bolest toliko bolj pekoča, ki se mu je tedaj polastila.
Med razvalinami svetišča...
Streha srednje ladje je razbita. Neizmerna groblja je po tleh; tramovi, deske, opeka, kamenje, omet, vse drugo z drugim pomešano. Skozi razbito in padlo streho je lil dež na tla. ;Pri obhajilnem altarju sredi cerkve vse polno grušča, ki pokriva altarno mizo in prostor krog altarja. la-bernakel zganjen in odprt; vrata k altarju porušena; altarni prt preko altarja na tleh. Ogromna sovražna granata je priletela ravno v streho nad klopmi pred pre-sbiterijetn in vrgla ob tla vse, kar je dosegla; klopi spodaj deloma razbite, de loma pokrite z gruščem. Slika, ki nam je gori visoko predstavljala prikazen Blažene Device Marije, je zrušena. Samo pastirico Uršulo vidiš še, ki kleči in gleda naprej, od koder ji prihajajo besede nasproti: Idi, reci ljudstvu, naj mi lukaj hišo zida in me milosti prosi...
Druga ogromna granata je priletela v južno-zapadni kot cerkve. Vse je porušeno: hodnik iz cerke na kor; oratorij; orgije. Na tleli leži steklena pregraja pri nekdanjem oratoriju. Oltar sv. Križa pod korom pa je še popolnoma cel, samo nad njim zija odprtina v stropu navzdol.
Zopet druga granata je predrla steno, na kateri se nahaja velika slika Sv. Treh Kraljev, ki prinašajo darove Božjemu Detetu. Slika je predrta; njej nasproti na drugi strani se nahajajoča velika slika Rojstva Gospodovega je prepolna večjih in manjših lukenj, ki so jih provzročili različni drobci granat.
Strehe stranskih ladij so še na svojem mestu, dasi sem pa tja razpokane ; toda pretresle so se že bile ob padcu granat tak6, da so podstavni tramovi, na katerih počivajo glavni s streho, skoraj brez izjeme zganjeni. Zdi se, da se ima vse porušiti, kakor hitro bi udarila kaka nova granata.
Spovednice povsod več ali manj pokvarjene, nekatere kar razbite. Le malo slik Križevega pota je še nepokvarjenih ; nekaterim so okviri uničeni, druge visijo na pol na zidovih, zopet drugim so slike same pobite. Tudi altarji so trpeli, posebno oni na evangeljski strani pred presbiterijem.
Mirno pa	sta še stala nad	svojimi	altarji kipa sv.	Frančiška As. in	sv.	Antona
Pad, — Altarček pod sv. Antonom je bil že raznešen, po tleh so ležali različni kosi njegovi in cvetlice, sv. Anton pa je mirno stal v višini z Božjim Detetom v naročju. Nepoškodovan je bil tudi kip prebl. D. Marije ob vhudu v sakristijo. Z lilijo v roki kraljuje še vedno na svojem mestu; tu gleda polna miline na nas kot bi hotela reči: »Zaupajte, Gospod	vas	ne	zapusti !" Na	nasprotni strani	pa	je	kip
presv. Srca Jez. popolnoma zdrobljen. Njegovo mesto je prazno, na tleh pa leže pomešani večji in manjši drobci granat s kosci nekdanjega prelepega kipa.
Odprto nebo zre s srednje ladje na nas. Tla so vsa mokra od dežja, ki je padal pred kratkim v cerkev.
*
Kakor da bi gledal na puščavo tako se ti zdi, če se obrneš spred glavnega oltarja proti glavnim vratom po cerkvi. Povsod ruševine, prah, nered, razdejanje. Nepopisno tožen pogled.
*
Prezbiterij zglavnim altarjem je popolnoma nepoškodovan. Samo na mestu, kjer je drugače stala milostna podoba Matere Božje vidiš od vrha navzdol raztrgano sliko bi. D. M. ki je arugače prejšnjo zakrivala. Kos granate ali Kak kamen od nje zagnan je z vso silo priletel na to mesto in vničil, kar je mogel doseči. Milostne podobe pa ni dosegel več, ker se že davno nahaja na varnem prostoru pri oo. frančiškanih v Ljubljani.
Kapelica sv. Mihaela, kjer je grob kardinala Missie je nepoškodovana. Vse drugače pa je v sakristiji na drugi strani. Semkaj je priletela granata v steno na južni strani pri oknu, ter povzročila veliko podrtijo, katere ostanki so raztreseni po vsem podu. Stekla pri zaobljubljenih slikah so se od zračnega pritiska mnogo-kje razbila. Isto vidimo tudi v nekdanjem oratoriju zadej za glavnim oltarjem. Ondi je vdarila granata v kot na južnovstočni strani, vrgla kip Pija VI. na tla, ki pa izvzemši levo roko ni prav nič poškodovan. Še vedno drži listino ki nas spominja onih časov, ko se je svetogorska cerkev znova veličastno sezidala po svojem prvem razdejanju pred približno 130 leti. Prišlo je sedaj drugo razdejanje nad njo. A prepričani smo, do bode cerkev iz njega še lepša vstala, kakor je bila poprej.
*
Pročelje je izimši zgornjega roba na desni strani popolnoma celo. Še vedno kraljuje prebl. D. Marija na svojem mestu nad glavnimi vrati. Zvonik ima sredi svoje zapadne strani ogromno rano. Zidovje je krog nje kar vzbočeno. Zvonovi stoje popolnoma nepremakljivo, ker so se iz svojih tečajev zleknili. Morda še ena granata naperjena zlobno proti zvoniku — in zvonika več ne bo“.
•
Do tu poročilo. Težko bo gotovo vsakemu, ki je bo čital iii se hkratu spominjal tistih dnij, ko je hodil na božjo pot na Sv. Goro, da bi se tam gori priporočal preb. D. M. in iskal pri Njej zavetja in milostne pomoči. Kdaj se zopet taki dnevi povrnejo? Kedaj nam bo zopet mogoče hoditi po znani poti od kapelice do kapelice navzgor, dokler se naši koraki ne vstavijo pred Marijino sliko v svetišču?
*
To ve sam Bogi Mi pa skrbimo z molitvijo za to, da Bog 111 M rija odvrneta od nas tolovajskega sovražnika in vničita vse njegove nakane. Ali si morda moremo predstavljati, da bo Manjino svetišče, če bi — kar Bog ne daj — Lah zavladal po naših krajih, zopet vstalo iz svojih razvalin? Nam se zdi, da bi se to ne moglo več zgoditi. Sto in sto, da tisoče granat je že do sedaj poslal brez vsakega razloga na naše svetišče. Morda pošlje v svojem sovraštvu še druge in lahko se zgodi, da katera izmed teh zopet zadene na cerkev in napravi razvaline še večje. Vse je mogoče. A vse nam kaže sovražnika, ki sovraži nas in naše verske svetinje. Dal Bog, da bi le kmalu naša hrabra vojska vrgla tega sovražnika daleč daleč proč od naših mej in mu ob enem dala tudi razumeti, tla tukaj ni prostora zanj, in da prostora zanj tudi nikdar ne bo.	— b —
Naj novejše vesti.
Tukaj pri nas na Goriškem se v bistvu ni nič izpremenilo. Sem pa tja se sliši streljanje topov, ki nam oznanja po načinu svojega poteka, da Lahi sami nagajajo ali pa, da so od naših vrženi nazaj. — Tudi na drugih bojiščih ni nič po sebnega, zatorej hočemo prihodnjikrat koj več o tem poročati.
Nemčija in Italija.
Do sedaj je Italija proglasila vojsko samo Avstriji, ne pa tudi Nemčiji in Turčiji. Italija hoče imeti vojsko samo z Avstrijo, dasi prav dobro ve, da je Nemčija tesno zvezana z Avstrijm in dolžna Avstrijo proti Italiji podpirati. Nemški državni kancler je jasno v državnem zboru povedal, naj se Italija ne čudi, če bo i-mela pri svojih bojih z Avstrijo opraviti tudi z nemškimi četami. Nikakor pa ne sme Italija pričakovati, da bi Nemčija 1-taliji vojsko naznanila. Pač pa hoče Av-
strijo podpirati. To so že Italijani morali sami bridko spoznati.
Kako se Italijani bojujejo z nami
Naslednje velja za dneve od 1. do 4. julija:
1. Svojo artilerijo so bili tedaj Italijani razdelili na 6 skupin. Dve severni skupini sta obstreljevali Kru in Plave. — Srednji dve skupini ste bili postavljeni pri Števerjanu in Moši ter ste bombardirale obmosijc pri Gorici. — Južni dve ste se nahajali pri Verši in ob spodnjem toku Soče ter ste obdelavale kraško planoto pri Doberdobu in Zagradu.
2. Pri Krnu so si naš; napravili mir že 1. jul.
3. Glavni sunek pa je bii naperjen proti goriškemu mostišču m dobrdobski planoti: Artilerija vseh kalibrov obstreljuje čez dan neprestano z granatami razne višine ki jim zapirajo pot. Po noči pa sipajo na naše postojanke krogle iz šrapnelov, ter nam tako zabranjujejo popravljanja razrušenih jarkov. Že med artilerijskim ognjem poskušajo mali sovražni oddelki zariti se v- naše postojanke, da bi tako o-lajšali delo številnejšim četam, ki jim sledijo. Večkrat se zgodi, da jih pri tem prezgodnjem prodiranju obstreljuje lastna artilerija.
Prednjim sovražnim oddelkom se je posrečilo zariti se malo med naše čete pri Podgori in Verrniljanu; toda ko je prišla glavna sovražna moč, so jo naši hrabri bratje Dalmatinci potisnili nazaj. Tako je bil zopet brezvspešen sovražni napad — proti našemu mestu. Veliko je trpela pri tem naša Podgora s cerkvijo vred. Kalvarija in želežmški most zraven nje sta še vedno v naših rokah, četudi steza Lah svoje dolge roke že skoraj osem tednov po njih.
4. Od Števerjanain Moše je metal sovražnik bombo za bombo, lomil drevje, porušil naša kritja in cel grič Kalvarije posejal na gosto z granatami. Naši Dalmatinci so vse to mirno prenesli. Isti dan se je vjela v našo žico v Grojni laška pehota. Med grmenjem topov se je slišal njen obupni klic. Naši so na nje začeli streljati in po težkih izgubah so se oni umaknili.
Ko so naslednji dan zopet cel dan obstreljevali z artilerijo Kalvarijo in njeno okolico in ji zadali nad 6100 težkih ran so napravili zvečer naskok — istočasno na Kalvarijo in proti celemu goriškemu obmostju.
»Zakaj se obotavljate — saj tam gori so vsi mrtvil" — tako so klicali laški oficirji svojim. Dalmatinci so to slišali in jih pustili v tej zmoti. Oprezno in mirno so čakali na svojih mestih. Kok čebele so se vsuli Italijani skozi pretrgane žične ovire proti našim postojankam na vrhu. Že so tam. V tem trenutku posvetijo naši žarometi, ročne granate*, stiojne in druge puške začnejo bruhati svoj uničujoči ogenj. Slišal se je klic: „Saj so še živi". — V kratkem se je boj odločil in naše hrabre čete so bile zmagovite.
5. Težavnejši je bil odpor pri dobrdobski planoti. Po dvadnevnem hudem artilerijskem obstreljevanju je sovražnik napravil z močno silo 3. t. m. naskok.
Prekoračil je pri Redipulji soški kanal in železniški nasip — ter prišel do nas. Vnel se je krvav, dolgotrajen boj, ki je končal šele ob 10. uri zvečer. Sovražnik, ki je bil veliko številnejši od nas se je moral umakniti. Na mestu in na robu kraških višin je pustil veliko sto mrtvih in ranjenih.
Naslednji dan so napad zopet obnovili a zaman.
linako so bili brezvespešni tudi drugi sovražni napadi pri Gorici in pri Krnu.
Upajmo, da se jim bo i v prihodnje slično godilo.
Gospodarska moč Italije.
Zadnjih par let se je italijansko državno gospodarstvo veliko hvalilo. Zdelo se je skoraj neverjetno, da so imeli tamkaj letno 60 in še več milijonov prebitka — čeravno so imeli med tem razne poskušne mobilizacije in drugo — med tem, ko smo imeli pri nas in v Nemčiji komaj dovolj dohodkov, da smo pokrili tekoče stroške. In da smo to malo dosegli, smo morali še posebno varčevati. Italija pa ki je delala skozi 30 let dolgove in je bila kot pravijo »ban-
kirji"narobu propada — je imela letne prihranke. Pomislimo pa pri tem na to, da je pri nas dala država veliko za kulturne in gospodarske potrebe;- če bi se bilo to godilo tudi v Italiji bi bile tudi tam finance kazale vse drugačno lice. Sicer se je Italija v teku zadnjih dvanajst let tudi gospodarsko precej dvignila — in bila tudi drugače v finančnem oziru s ečna. Oglejmo si malo to gospodarstvo.
Poljedelstvo se je razcvetlo najbolj v Lombardiji. Svet je tu v rokah velikih skrbnih posestnikov, ki stanujejo večinoma v mestu
— polja pa obdelujejo koloni. Manjših samostojnih posestnikov v Italiji skoraj ni.
— Na jugu države v nekdaj cvetočih deželah, so polja prazna in pusta. Umazana sela in vasi nam pričajo o vladajoči rev ščini. Zdi se kot bi se ljudje bali te puščave, ker tričetrtine ljudi se preživlja od dela v raznih tovarnah po mestih ali pa zapusti dom za vedno.
Širna polja so zapuščena, k večjemu služijo kot pašniki — in cela dežela ie od dne do dne bolj odvisna od dovoza živeža iz tujih držav. Leta 1900 je kupila Italija žita za 248 miljonov lir, 1. 1910 pa že za 400 miljonov. Prebivalstvo se sicer množi, a še bolj potreba dovoza večje množine žita. Dežela vidno zgublja moč, da bi se mogla sama preživljati s svojimi pridelki. Kolike važnosti je to, vemo mi prav dobro ravno sedaj, ko nas hočejo naši mnogoštevilni sovražniki izstradati.
*
Neko pomanjkanje prave podjetnosti se kaže pri živinoreji in vinarstvu. Italija pridela letno 45 miljonov hi vina
— torej skoraj toliko, kot Francoska. — Toda francoska kapljica je veliko bolja. Skrbnega negovanja trte. ki je Francozu lastno, Lah ne pozna Vesel je, da ima veliko — zato pa tako nizka cena, da se komaj delo izplača. Vsako leto vsled tega vzame na tisoče Italijanov svoje cule in se preseli v bližnjo Afriko ali v deželo Mendona v Argentiniji (Amerika), kjer delajo navadno naprej, kot doma.
Živinoreja je precej živahna. S Španijo ima Italija največ ovac in koz; zato pa silno malo konj — še ne dober miljon, za dobre tri miljone manj kot Av strija. Pomanjkanje konj bi znalo biti za Italijo ravno v sedanji vojski zelo občutno, če se ji pravočasno ne posreči dovoz iz Amerike.
Od pridelkov lastne zemlje se torej ni aško gospodarstvo povzdignilo in okrepilo. Pomagale so mu na noge naraščajoči industrija, živahni tujski promet insezijski delavci.
Milan je dandanes svetovni trg za svilo, prekosil je celo francoski Lion. Nad pol miljarde frankov dobi Italija letn > za izvoz svile. Toda kaj je to v primeri z velikanskim dovozom; kaj če država to proda, ko pa mora veliko več kupiti. Ne zabirno tudi, da je treba letno plačevati rmljonske obresti za posojila. Vse to nam jasno kaže, da je 1 a ško narodno gospodarstvo navezano na tujski promet in na prihranke s e z i j s k i h d e I a v c e v. Dohodke od tujskega prometa cenijo letno na 500—600 miljonov. Hotele so organizirali večinoma Avstrijci in Nemci in jih krepko podpirali z velikim obiskovanjem, da brez njih bi niti izhajati ne mogli.
*
In kakor smo mi trumoma hiteli leto za letom na solnčni jug in s tem gospodarsko krepili našega sedanjega sovražnika, tako so potovali vsako leto stotisoči ita-Ijanskih delavcev črez mejo k nam, da bi tu med poletjem veliko zaslužili in se vračali polni denarja duinov, ne da bi pustili od tega le vinar pri nas.
Ne rečemo preveč če cenimo, da so odnesli italijanski delavci letno iz Avstrije i i Nemčije svojih 400 miljonov kron domov. Prištejemo še 200 miljonov, ki so jih prinesli iz drugih držav in zopet imamo 600 milj. kron tujega denarja v Italiji.
*
Že začetkom svetovne vojske so se začeli ti dohodki v Italiji krčiti. —
V	trenutku, ko so začeli Italijo zapuščati tujci — večina Avstrijci in Nemci — so postali tamošnji hoteli prazni. Še huje je postalo, ko so italijanski delavci hiteli praz nih rok domov, — Italija je klicala razne letnike pod orožje, v Nemčiji in Avstriji so se razna dela vsled vojske odložila. — Število bresposelnih je doma silno naraslo. Tudi trgovina s svilo se je zmanjšala. Pomanjkanje srednjega stanu (samostojnih kmetov) se bo v vojski silno občutilo. Gospodarsko se Italija ne more sama vzdrževati; davke je v zadnjih mesecih le malokdo plačal — a splošna revščina je narastla. Žlasti s pomočjo svojih »zaveznic" se je zamogla le malo povzdigniti na gospodarskem polju, a sedaj je v resni nevarnosti, da se popolnoma vniči gospodarsko in p o 11 tič u o.
Novice.
C. kr. državno pravdništvo v Gorici uraduje kakor drugače v normalnih časih. To javljamo sl. občinstvu, da to vpošteva, kjer treba. Vodstvo c. kr. drž. pravdništva je poverjeno prebl. g. dr. Zorzi ju.
V	bitku pri Dnjestru je bil ranjen v nogo, obkoljen in ujet tudi sin dvornega
svetnika bivšega okrajnega glavarja go-riškega g. Rebeka.
Someščan v Jetništvu. Veletržec s pivom in vinom Fran Kavčič na Kornu se je nahajal ob izbruhu vojne z Italijo v Porto Buso zapadno od Gradeža. Tedaj je bil z drugimi vojaki zajet m odveden v notranjost Italije. Po Gorici se je že govorilo, da je padel; to pa 111 bilo res. Njegova družina je dobila preko Švice pismo od njega, da je zdrav in da se nahaja kot jetnik v mestu Aiessandria v Pijemontu.
Tomaž Seijak slikar iz Podmelca se je nahajui v svoji zadnji vojaški službi pri orožniški asistenci v Tolminu. Pri tamošiijih bojih z Italijani je bil zajet ter se je sedaj oglasil iz mesta Asti v Pijemoatu.
Skoro 4 miljarde je doseglo podpisovanje na drugo vojno posojilo; v Avstriji se ga je podpisalo 203U miljonov, na Uger-skein 1200 miljonov, skupaj 3830 miljonov kron. 'To je najboljše znamenje, kako močni smo še v Avstriji in kaao odtočni, vojsko voditi do zmagavnega miru.
Nova umestna prepoved. Znano je, da je bila »Lega nazionale" razpuščena. To društvo, kaKor tudi druga dosedaj že razpuščena društva so izdajala za svoje člane posebne znake, označbe, napise itd. po katerih so se izkazovali kot pripadnike razpuščenih društev in njih nazorov. Sedaj je c. in k. etapno poveljstvo V. armade prepovedalo nositi in širiti vse take reči, ker je vse to avstrijskemu domoljubju naravnost nasprotno. Kdor bo drugače delal bo kaznovan.
Tudi Gorioa postaja avstrijska. —
Z velikim veseljem moremo danes poročati, da se imena listih laŠKth mož, ki so bili v svojem življenju proroki propa gande in sovraštva proti Avstriji, konecno vendarle čistijo iz naših ulic. Danes smo videli na lastne oči, kako je izginila Via Carducci. 0 vsem tem sledi natančneje poročilo prihodnjič.
Na municiplju (stari oddelek) še vedno ne marajo poznati Slovencev. Sedaj je v Gorici, lahko rečemo, najmanj polovica prebivalstva slovenska. Rrav mnogi izmed njih imajo opraviti z municiptjem radi podpor za družine vpoklicanih. Seveda prav mnogi pa tudi italijanščine ne znajo, kar od njih konečno tuui nobeden pameten človek ne bode zahteval. Znani so nam pa^slučaji, kjer so take osebe prišle na mu-mcipij a so bile grobo zavrnjene čes: naj govorijo italijanski. To je silno brezobzirno in krivično. Municipij je tukaj radi prebivalstva, tudi slovenskega — ne pa narobe.
Ljudje ki pri sedanjih resnih časih doprinašajo največje žrtve za domovino, smejo gotovo pričakovati, da se ima ozir in spoštovanje do njih. Žalitve pa, ki jih morajo radi svojega rodnega jezika požirati so gotovo znak vsakega drugega mišljenja, samo patrijotičnega ne !
Lahi poveličujejo umor Franca Ferdinanda. »Popolo d’ Italla" prinaša članek, ki ga je napisal znani Mussolini. V članku se poveličuje umor Fr. Ferdinanda v Sarajevu. Mussolini pravi, da bi morali zločinca Principa iti Cabrmoviča $o vojski proslavljati kot dobrotnika človeštva. Italijani, Francozi, Belgijci, Sr bi in Angleži ne morejo tema dvema morilcema biti nikdar dovolj hvaležni, kajti brez nji n čina bi v dveh desetletjih vsi prišli za zmirom pod nemški jarem. — Povdariti moramo, da je italijanska cenzura pustila ta članek obelodaniti, kar nam o mišljenju v Italiji več govori, kakor cele knjige.
Tlarodna tiskarna javlja p. n. občinstvu, da je vedno odprta, tako da lahko S|>re-jema dela vsake vrste.