Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 58.
JOLIET, ILLINOIS. 18. JUNIJA 1915
LETNIK XXIY,
Italijani zadevajo I	ob najhujši odpor.
4 Goriškem zbrane avstro-ogrske čete uspešno odbijajo vse sovražne napade. Tako tudi ob tirolski in koroški meji, kjer je italijansko prodiranje zaustavljeno.
Sila prede Rusom v Galiciji, kjer se u-mikajo. Francozi napadajo.
treh"1' ^ JUn — Ljut0 bojevanje ob e straneh Gorice in delno razdeja-v atrijske trdnjave Malboret v Ur*rnSklh P'aninah so danes naznanile
Skl-V-20^6 genera]a Cadorne. silni " streliva se J"e razletelo med PoluT-b0mbardovanjem v nede'j° P°"
fe in tudi krilo ene izmed trd-
malboretskih.
»lavic
ioIpoti-anska armada, ki je izsilila svo-žič	dolenjo Sočo in zavzela Tr-
Trstu °b Tržaškem zalivu proti
hodnih Sm° Zopet napredovali. Pri-obz-.i; n€Posredni cilj je Nabrežini, devet milj od Trsta.
Sin
Trsta bežijo.
ffetnest'f' — Tržaški guverner je
kovinska SK°j Stan v Post°jno- Tr" D«na,: ■ 2 ornica je premeščena na I Poslan, m tr^aška zakladnica ..je bila
» ana v Ljubljano.
Srdita bitka. Rim id. • • navz],', JUn- ~~ Srdita bitka se bije janska D }fm bregu Soče> kJer Je itali" tezala - , ta Prekoračila reko in od-' GOriCe k e2nic°. držečo severno od nik jA.° Je zavzela Plavo. Sovraž-Eadke v °jačen po,oddelkih od po-! ®aPad, ^ . in Je Podjel odločeu Prežene bersagliere nazaj
katere teh ladij so bile baje poškodovane.
Podpora laškim družinam.
Verona, 14. jun. — Uvažujoč ubo-štvo in bedno stanje prebivavcev v pravkar ob Soči zasedenih okrožjih, je italijanska vlada sklenila, dati družinam Italijanov v službi avstrijske armade isto podporo, ki se daje družinam italijanskih vojakov. To bo razglašeno v novih okrajih danes. (Op. ur. Prejkone se gre za bedne kolone na Furlanskem.)
Avstrijci zaustavljajo Italijane.
Inomost, Tirolsko, čez Pariz, 15. jun. —Petindvajsettisoč avstro-ogrskih vojakov je včeraj zapustilo Trident in koraka sedaj proti Italijanom na fronti Riva-Rovered.
V soseščini Gorice in Gradiške so se te dni vršili hudi boji. Avstrijske izgube so znašale baje do 1,500, do-čim je bilo število usmrčenih ali ranjenih Italijanov skoraj enako.
.Novo skladišče streliva v Tolminu so razdejali Italijani.
Avstro-ogrske čete rabijo da nam i t v planinskih prelazih, da razstreljujejo skale in spuščajo kamenje na prodirajoče bersagliere. Višine, obvladujoče Kobarid ob soški fronti, so zasedli Italijani.
Italijansko vojno naznanilo.
Rim, čez Pariz, 15. jun. — Sledeče naznanilo glede vojskovanja je bilo izdano nocoj v glavnem stanu italijanskega generalnega štaba:
"Nič važnih razvojev ni bilo ob ti-rolo-trentinski meji. Sovražnik je vztrajno napadal Montepiano ponoči po celodnevnem bombardovanju iz trdnjavic Platz in Wiese, a je bil vsaki-krat odbit.
"Naše topništvo je povzročilo eksplozijo skladišč za strelivo'blizu Corte v Cortevolski dolini in resno poškodovalo sovražnikove utrdbe v Cessassi.
"Naše bombardovanje Malboreta v Karnskih planinah je povzročilo eksplozijo v dojenjem delu trdnjave.
Mnogo plena za Italijane.
"Nadaljnja poročila o ponočnem na-v^evši ' °rožnici deset vojnih padu po italijanskih alpincih v težavni - 'n Več bojno ladjo, dve kri-1 planini Volla navajajo podrobnosti o __ '"'dniorskih čolnov. Ne- precejšnjem plenu in številnih ujetni-
" reko Okr,
S Gorice grme topovi. General r
fel<0 Pom . orna naglo pošilja čez J'm če,arnih krdel v podporo Svo-b« na ob na vzhodnem bregu. Izgube tr Straneh s° bile velike in na Precl rUpel odnesla reka navzdol.
b°Mbar(i co se nadaljuje močno ®°či jn °V*nje zunanjih trdnjavic po-
I ^itai;-	Dalie Proti jugu je
^ala ž„ Janska pehotna kolona od-, frst, in ez"'co, držečo iz Gorice v fio "aseclla Postajo v Zagradu.
mte Poškodovale orožnico.
i4 .
I V p«ljiJUn' ~~ Arzenal ali orožni-i m opiral'"'" .avs'ro"°8rskem ponHor-h bila skor CU °b Jadranskem morju,
'0tlibah "s'°.?°Polnoma razdejana po snovni '""'h iz neke italijanske ^gero1', Ce' kakor naznanja "Mes-
^i.ie'biio
kili, ki so bili prestrašeni po nepričakovanem prihodu naših čet.
"Xaše baterije so razkropile sovražnikovo taborišče blizu Krna. (Monte Nero ni Črni vrh, nego Krn.)
"Vsi ujetniki, ki so prišli v naše roke blizu Plave ob Soči, se ujemajo v trditvi, da so bile dosedanje avstrijske izgube resne. Ujetniki so pripadali večinoma polkom, ki so se doslej bojevali proti Srbom.
"Avstrijci so včeraj poskušali zažgati gozd pri Tržiču, ali naše čete so odgnale sovražnika in pogasile plamene."
Laški konzul prijet.
Videm, Italija, 15. jun. — Signor Ca-nova, ki je prevzel oskrbo italijanskega konzulata v Trstu, ko -e je začela vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko, je bil aretiran in poslan v ujetniško taborišče. Stal je na stopnicah ameriškega konzulata, ko je bil prijet.
Akoravno "so ga tržaški guverner in drugi avstrijski oblastniki zagotovili, da ne bo nadlegovati, ni zaupal njihovim.obljubam in se je zatekel v ameriški konzulat. Prvikrat, :ko je šel iz poslopja, je bil aretiran.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 16. jun. — Današnje avstrijsko uradno naznanilo se glasi:
"Italijani so poskušali nove posam-ne napade, a so bili povsod odbiti, posebno ob Soči blizu Tržiča, Zagrada in Plave, ob koroški meji vzhodno od Ploekena in ob tirolski meji blizu Pu-telsteilia."
Italijansko poročilo.
Videm, Italija, 16. jun. -4' Italijanske čete nadaljujejo z veliko silo svoje napade na avstrijske, postojanke pri Gorici. Avstrijci branijo mesto z višine Podgoro na zapadu in iz okopov, ki se raztezajo iz Podgore navzgor ob Soči.
Italijanski častniki opisujejo avstrijsko vojskovanje povsod kot defenzivno (obrambno), izvzemsKv karnskem pasu. Tu mislijo Avstrijci navaliti čez mejo in prisiliti Italijane k večji bitki.
V Galiciji.
Dunaj, 14. jun. — Generalni štab je nocoj objavil sledeče naznanilo:
"Na ruskem bojišču so šle armade nemških zaveznikov v osrednji Galiciji včeraj zopet k napadu. Po trdovratni borbi je bila ruska fronta vzhodno in jugovzhodno od Jaroslavva predrta in sovražnik prisiljen k umiku pod najtežjimi izgubami.
"Izza snoči se Rusi umikajo tudi v bližini Mosciske in jugovzhodno od tega kraja. Ujeli smo včeraj nad 16,-000 mož.
Boji ob Dniestru.
"Južno od Dniestra se boji nadaljujejo. V bližini Derzovva, južno od Mi-kolajowa, so naše čete odbile štiri na-
padi! podjete z modnimi oddelki. Sovražnik je bil pregnan z bojišča in se je umaknil v divjem begu.
"Se^erozapadno od Zurawne so šle naše čete k napadu na Zydaczow in so naskočile ta kraj po Ijnti borbi. Severno od Tlumacza smo tudi napadli. Štev ilo ujetnikov se še ni moglo dognati.
"Severno od Zaleszcykov je podjel sovražnik od enajsti uri snoči na fronti treh kilometrov naskok na naše postojanke, a napad se je izjalovil v streljanju po naših četah. Rusi so se morali pod najtežjimi izgubami umekniti.'
Ruska fronta predrta.
Berlin, 14. jun. — Veliki glavni stan je danes popoludne naznanil, da je general von Mackensen predrl ruske postojanke ob celi fronti od Czerniawe do Sieniawe.
Siteuiawa je "18 mijj severovzhodno Od Jaroslawa ob San\ Czerniawa 20 milj jugovzhodno od Jaroslawa. Naznanilo se glasi:
"Blizu Kucja, severozapadno od Sza-wel, smo zasedli več sovražnih postojank. Ujeli smo tri častnike in 300 mož. Jugovzhodno od vojne ceste iz Mariampola v Kovno so naše čete vzele prvo rusko linijo z naskokom. Tri častnike in 313 mož smo ujeli. ; "General von Mackensen je šel na 70 kilometrov (43 milj) dolgi fronti k napadu. Ruska linija od Czerniawe do Sieniawe je bila povsod predrta in sovražne postojanke zasedene; 16,000 mož,,je prišlo včeraj v naše roke.
"Napadi pod generalom von Linsin-genom in generalom von der Marwitz tutif dobro napredujejo."
Počasno zajemanje Lvova.
Berlin, 15. jun. — Avstro-nemška armada pod generalom von der Marvitz je z- naskokom vzela vas Moscisko, ki leži ob reki Wysznji in je važen kraj Ob .železnici, držeči iz Przemysla v Lvov. Leži 15 milj vzhodno od Przemysla in 37 milj zapadno od Lvova.
Borba za Moscisko je bila posebno obupna izza dne 8. junija, ko so av-stro-aiemške čete začele napadati vas z izredno silnim tophiškim streljanjem.
Gen. Linsingenova armada južno od, Lviiva je naskočila in vzela rusko postojanko na višinah vzhodno od Sokola. -r^vri okrog Mosciske se umikajo ob cesti južno od železnice.
Na severu so nemške čete zavzele vas Danksze in zasedle več ruskih o-kopov na fronti Lipovo-Kalwarya. Severozapadno od Varšave so Nemci zavzeli več vasi in mostov ob reki Orzye.
Rusi o položaju.
Petrograd, 15. jun. — Zaustavljeni v svojem poskusu, dospeti v Lvov od juga, so Avstro-Nemci obnovili svoje prodiranje od zapada ob štirideset milj dolgi fronti.	4
Poluradno naznanilo poroča danes ljuto bojevanje ob reki Skio, petdeset milj zapadno od Lvova. Gen. Mac-kensenovo središče napada ruske po stojanke'ob veliki cesti, držeči iz Jaroslawa v Lvov. Desno krilo je zopet v ofenzivi blizu Mosciske.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 16. jun. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"V Galiciji se Rusi vkljub svoji trdovratni odpornosti niso mogli upirati splošnemu napadu po zveznih, armadah in se umikajo, vroče zasledovani po naših četah..."
Stavka v Chicagu
brzo končana.
Obzirnim prizadevam župana Thomp-sona se posrečilo, spraviti pre-pirni stranki skupaj.
RAZSODIŠČE IMA GOVORITI.
Chicažani veseli, da se spet lahko vozijo na pocestnih karah.
Chicago, 111., 15. jun. — Vkljub u-darcu, ki ga je po štrajkovni odredbi utrpel ves železniški promet v mestu, je bilo vendar olajšano razpoloženje prebivavcev, ko je prišel ta že dolgo pričakovani trenotek, da je bilo treba računati z dejstvom. Veliki oglasi železniških družb v dnevnikih so opozorili občinstvo na vzroke, navedene od strani družb, in vsebovali prošnjo na občinstvo za potrpljenje zastran neprijetnosti, nastalih po stavki. Na te oglase so stavkarji po svojih zastopnikih odgovorili, da je bilo od njihove strani storjeno vse v dosego mirne poravnave po razsodišču, da pa so se železniške družbe do zadnjega trenot-ka protivile proti sprejetju pogojev, vsled česar da zaposlencem ni preosta-jalo nič druzega, nego proglasiti stavko.
Splošna zmešnjava v mestu.
Od skoro milijon broječih oseb, ki vsak dan odhajajo v rano jutro na delo, je bilo včeraj pač komaj 30 odstotkov o pravem času na mestu. Vsa mogoča vozila so ljudje uporabljali in tisti, ki stanujejo daleč od poslovnega dela mestnega, so morali biti veseli, če so sploh našli kak voz. Trumoma je hitelo na tisoče oseb že navsezgodaj proti/ postajam predmestnih železniških vlakov, ki so bili kmalu tako prenapolnjeni, da se mnogi čakajočih niso mogli sprejetV Tiste osebe, ki stanujejo daleč od mestnega središča, so še prej našle priložnost, uporabiti pred mestne vlake, nego ljudje, ki stanujejo le nekaj milj daleč. Na vsaki postaji je čakalo na stotine oseb in navadno so bili vlaki že do skrajne obsežnosti prenapolnjeni, ko so dospe-vali do postaj blizu mestnega središča. Nekateri vlaki se na teh postajali sploh niso ustavili in tisti, ki so se u-stavili, so bili navadno tako prenapolnjeni, da je bilo nemogoče, priboriti si tudi le1 stojišče. Na postaji North-\vestern-železnice ob Belmont avenue,
Črni oblak vojne nad skoro celo Evropo.
na Grand Park-postaji, so morale nekatere osebe čakati čez celo uro, pred-no jim je bilo mogoče, priti na kak vlak. Da bi se vlaki držali voznega reda, o tem ni bilo v sedanjih okolno-stih niti govora, seveda. Železniška družba je sicer,odredila posebne vlake in poskušala vse mogoče, da prepelje mnogoštevilne potnike severne strani, a je bila tej nalogi samo deloma kos. Vendar voženci niso tožili. Veseli so bili, da so sploh našli voz, in male neprijetnosti je vsak pretrpel brez mrmranja.
Stavka končana.
Chicago, III., 16. jun. — "Daj in vzemi" je bil glavni glas dogovora, ki so ga sklenili uslužbenci pocestnih in naduličnih železnic ter njihovi delo-davci v dokončanje stavke 14,000 unij-skih "železničarjev", ki so se vrnili na delo danes dopoludne.
Cestnoželezniške družbe so odj^nja-le glede vprašanja o delovnih urah in "skakljačih" (trippers). Uslužbenci bodo delali manj ur in ''skakljači" — za-poslenci, ki so imeli le nekaj voženj na dan — bodo dobili stalnejše delo.
Unijski uslužbenci so odjenjali glede vprašanja o plačah. Dočim so zahtevali gotove povišbe plač, so se zadovoljili s tem, da družbe ne zmanjšajo sedanje plačilne lestvice.
Uslužbenci so pridobili zmago v dogovoru, da se imajo vse družbine knjige odpreti za pregled po odboru treh razsodnikov. Ta predpravica jim je bila zanikana pred tremi leti. Sedaj izjavljajo, da jim bode po pregledu družbinih knj^g o dohodkih in stroških mogoče, upravičeno zahtevati povišbo plač.
Župan Thompson je bil izbran v odbor treh mož, ki ima razsoditi sporna vprašanja o plačah in delovnih urah.
Chicažani se odehnili.
Brzo dokončanje' stavke je povzročilo v vseh slojih prebivavstva veliko veselje, in tajiti se ne da, da gre poleg lačlovoljno^i prepirajočih se strank za dokončanje stavke glavna zasluga za spravljivi dogovor županu Win. Hale Thompsonu. Upanje, da bo razsodišče celo neprijetno stvar ugodno rešilo, je upravičeno že zato, ker ima župan, ki je tako' taktno spravil stvar tako daleč, sedaj kot nepristranski popolno zaupanje obeh strank.
usmrčenih in šest ranjenih. Vojaške škode ni bilo mogoče napraviti. En sovražen zrakoplov je bil zbit po naših vojaških zrakoplovcih. Drug sovražen zrakoplov je moral pristati blizu Schirmecka."
V Dardanelah.
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 14. jun. — Danes izdano u-radno naznanilo iz vojnega glavnega stana pravi:	. .. • ,
. "Francozi so utrpeli hud poraz na fronti od Lievina do Arrasa. Ko so bile sovražne kolone, ki so pripravljale napad z naskokom, ponovno odbite po našem topništvu, so se začeli močni sovražni napadi v tesni sestavi proti našim postojankam na obeh straneh Lorettskili gričev in na fronti Neuville Roclincourt. Naši nasprotniki pa so bili povsod odbiti s težkimi izgubami. Vse postojanke so trdno v naših rokah.
"Manjše sovražne napade ob Yser-skem kanalu smo odbili z lahkoto.
"Vzhodno od Hebuterna podjeti sovražni napadi so bili preneznatni, da bi jih bilo vredno omeniti. Napadi na našo fronto v Cliampagni so se že v začetk u izjalovili pod našim streljanjem."
Zrakoplovci napadli Karlsruhe.
London, 15. jun. — Napad iz zraka na Karlsruhe, glavno mesto velike Vojvodine Baden, ki se ga je udeležilo triindvajset zrakoplovov, opisujejo nocoj prejete brzojavke.
Pari;* poroča, da je bila napravljena velika škoda, a berlinsko poročilo se glasi:
"Odprto mesto Karlsruhe, ki je daleč od bojišča in ni utrjeno, je bilo napadeno z bombami, ki so jih spuščali sovražni zrakoplovci. Kolikor je doslej znano, je bilo enajst meščanov
Pariz, 14. jun. —•. Danes izdana uradna nota omenja vojne pridobitve v Dardanelah od 15. maja do 1. junija in pravi:
"Hudi boji so se vršili med tem časom. Danes je naše napredovanje nekoliko počasnejše, nego je bilo v začetku, ali vsaka ped pridobljene zemlje je bila organizirana tako, da se bodo lahko odbijali protinapadi, in vse pridobljene postojanke smo obdržali."
ci in razkačenimi Sicilijani je bil od-vrnjen samo vsled prihoda treh stotnij državne milice iz Shelbyvilla, Caira in Mariona, ki so prišle semkaj ob 10. uri nocoj.
Usmrčenje Chapmana je bilo posle-dek zarote, nasnovane med Sicilijanci rudarji v svrho, da usmrtijo jamskega superintendenta Benjamina Schull, zeta Chapmanovega, ki je nedavno odslovil več zaposlencev. Pomotoma so zarotniki ustrelili Chapmana namesto Schulla.
Tornado.
I.a Crosse, Wis., 13. jun. — Tornado, ki je snoči besnel čez reko Mississippi od Lansinga, Ia., je usmrtil šest oseb, jih ranil mnogo več, razdeval farmska poslopja ter podiral drevje in pridelke.
Cliarlestone, 111., 13. jun. — Piš, ki je pihal s hitrostjo 100 milj na uro, je pritisnil ob prazen vagon, puščen na obstranskem tiru v Fairgrange danes in ga pognal po glavni progi do Oak-landa.
Indianapolis, Ind., 13. jun. — Hud vihar kmalu po poldnevu danes je napravil škode nad $100,000.
St. Louis, Mo., 13. jun. — Nevihta s točo in ploho je napravila danes v St. Louisu in okolici škodo, ki jo cenijo nad $100,000.
Punt vsled linčanja.
^Johnston City, 111., 10. jun. — Giuseppe Strando, Sicilijan, je bil linčan tukaj danes, ker je umoril W. E. Chapmana in ranil njegovo hčer, go. Benjamin Schull.
Predno se je Strandovo truplo ohladilo, so se tukajšnji Sicilijani oborožili in so poklicali svoje prijatelje v Her-rinu in White Asliu, naj jim pridejo na pomoč. Klic po maščevanju ni zadel ob gluha ušesa in kakor bi trenil, so prišli oboroženči iz sosednih krajev v tukajšnji sicilijanski glavni stan, pripravljeni na boj.
Spopad med razgorčenimi prebivav-
Jolietska vest.
— Slavno hrvatsko podp. društvo sv. Ivan Krstitelj iz Jolieta priredi svoj piknik v nedeljo (20. t. m.) popoldan in zvečer v Theilerjevem parku in vabi vse Slovence in Hrvate na to veselico.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraji in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene:
10 kron pošljemo za_________$ 1.70
25 " " " ..*....... 4.15
50 " " "......... 8.20
100 " " "......... 16.30
500 ". " "......... 81.00
1000 " " "......... 160.75
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri ie naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
t
AMTCRTKANSKI SLOVBWBC. 18. TUNIJA 1915.
1 IZ SLOVENSKIH NASELBIFL j
_____I
Joliet, 111., 16. jun. — Začetek poletja bo prihodnji torek, dne 22. rožnika. Za letošnjo spomladjo ne bomo preveč žalovali, ker je bila premokra in premrzla. Poldrugi mesec — izza dne 1. majnika — smo imeli vremenski štrajk, da tacega skoro ne pomnimo. Sedaj pa pride poletje in bo par mesecev neznosno vroče— in mesto ob nedeljah popolnoma suho! To bo pre-prijetno.
—	Popravek. Po "Joliet Sunday Heraldu" z dne 13. t. m. smo poročali, da bodo imele jolietske podružnice Zapadne Katoliške Zveze (Western Catholic Union) pocestno parado in sv. mašo v slovenski cerkvi in sicer prihodnjo nedeljo. Poročilo je bilo napačno v toliko, da omenjena parada in sv. maša ne bo prihodnjo nedeljo, nego šele tretjo nedeljo prihodnjega meseca, dne 18. julija. Toliko danes v popravek, več o tej nameravani slav-nosti naznanimo o pravem času.
—	Vendar enkrat! Z delom za tlakovanje North Chicago streeta so pričeli danes. Za tlakovanje te glavne ceste, držeče skozi naš6 II. wardo mimo slovenske cerkve, urada K. S. K. J., tiskarne A. S. in drugih slovenskih poslopij, je določen znesek $41,000. Tlakovana bo cesta z opeko od Webster streeta do mostu na Ruby streetu. Obstranski tlaki (sidewalks) bodo morali biti vsi enako visoki. V dobrih dveh mesecih bo tlakovanje baje dovršeno.
—	G. John Malešič, ki je bival zadnji dve leti in pol v Bradleyu, 111., se je pred kratkim spet vrnil v Joliet, kjer je delal poprej v žičarni Illinois Steel kompanije. In tu je spet dobil delo. Kakor nam poroča, je tukajšnja žičar-na dobila iz Rusije velikansko naročilo
i za zobčasto žico, kakor jo rabijo zdaj v vojni. V takozvanem "fence shopu" delajo zdaj neprestano podnevi in ponoči', in bo dela za nekaj mesecev. Zaposleni so samo izurjeni delavci.
—	Mr. Mart. Bajuk, salunar iz Ot-tawe, 111., se je mudil te dni v tem mestu.
—	Wm. H. Clare dobil mastno službo. William H. Clare, predsednik demokratskega osrednjega odbora za Will county in vodja demokratske stranke v tem okraju, je bil včeraj imenovan za cenitelja blaga v carinar-skem okrožju 39 (appraiser of merchandise in customs collection district 39)- Njegov urad bo v Chicagu. Imenovan je bil po predsedniku Wilson u na priporočilo senatorja J. ^H. Lewisa in zakladniškega tajnika McAdoo. G. Clare bo dobival plačo $5,000 na leto. To imenovanje je zelo častno za demokratsko stranko'v Jolietu, ki ima že več svojih članov v važnih uradih: E. M. Allen je warden illinoiške državne kaznilnice, C. McNaughton član državnega pomiloščevalnega odbora, John F. Quinn novi jolietski poštar, in zdaj še g. Clare v eni najmastnej-ših državnih služb! Jolietski demokrati so lahko ponosni.
—	Cerkveni tatje. V noči od "ponedeljka na torek so svetokradci vlomili v dve jolietski cerkvi, v irsko St. Mary's church in v našo slovensko cerkev sv. Jožefa. V irski cerkvi so poškodovali varnostno blagajno, ko so jo poskušali odpreti, kar pa se jim ni posrečilo. V slovensko cerkev so vlomili skoz okno v ozadju, visoko osem
' čevljev od tal, in ukradli iz pušice za sveče nič manj nego 1 lc.. Tatovi so bili prejkone kaki zunanji malopridneži; v Chicagu se večkrat pripetijo slične tatvine po cerkvah.
—	Škrlatica še razsaja po Jolietu. Kvarantinske odredbe se prav strogo izvajajo. Otroci v starosti pod 16. letom se pridržujejo v okoliših svojih domovanj. Vsak se trudi po svoji moči, da se epidemija zatre kakor hitro mogoče. Sole se sicer več ne od-pro v tem šolskem letu, ali šolarji bi radi uživali počitnice.skupaj na svojih igriščih in zabaviščih, kar jim je prepovedano med epidemijo.
i
—	Med nedeljskim viharjem v rano jutro, ko so se nad Jolietom in okolico itrgali oblaki, je bila med drugim tudi poplavljena tiskarna jolietskega "Her-alda" v svojem podtličju, kjer se nahajajo tiskalni stroji, zato je nedeljski list izšel namesto zjutraj šele zvečer.
I — Po chicaški stavki je prizadeta tudi Chicago & Joliet Electric Car Co. Kare ne vozijo redno vsako uro, ker nimajo zveze naprej od Chicago City Limits. *
—	Novi državljani vsled vojne. Te dni je izredno mnogo priseljencev prosilo za državljanske papirje, tako da ise je sodnik A. W. Deselm kar čudil. Pravijo, da so se mnogi požurili za pridobitev ameriškega državljanstva iz bojazni, da jih ne pokličejo v staro domovino na boj.
—	Kako je v stari domovini? "Dolenjske No'vice" z dne 21. maja prinašajo dopis iz Adlešič, ki pravi med drugim: "Trave kažejo pri nas dozdaj slabo in so nizke. Kakor kaže, bo letos malo krme. Pa saj je ne bo imel tudi kdo kositi, kerjso moški odšli skoraj vsi v vojsko, kar jih ni v Ameriki, ostali so doma samo bolniki,
stari ljudje in otroci." — Iz Lokvice je pisal v Joliet g. Antonu Nemanichu njegov brat, g. John Nemanich, ki je tamošnji župan in star do 55 let, da je zdaj on najmlajši mož tamkaj, ker so vsi mlajši odšli v vojsko.
—	Izgubil licenco. Tudi v bližnjem Rockdalu morajo biti salooni popolnoma zaprti ob nedeljah, kakor zahteva zakon, pravi rockdalski župan Peter Cramer, po zgledu jolietskega župana W. C. Barberja. Stvar je resna. En salunar rockdalski je že izgubil licenco, in sicer g. Martin Z., ker se baje ni ravnal po zakonu o nedeljskem zapiranju salunov. V ponedeljek je bila njegova krčmarska licenca preklicana. Vmes je nekoliko maščevanja zaradi nedavne županske volitve, ki je razcepila Rockdale v dva tabora, in g. Z. se je nahajal v sedanjemu županu nasprotnem taboru. Nadalje so bili obtoženi kršenja nedeljske postave še štirje drugi Rockdalčani: eden izmed njih je g. Mihael M., ki je bil včeraj obsojen v plačanje dvakratne globe po $50 in stroškov, skupaj $136.05; o-stali trije — gg. Anton O., John R. in Anton Z. — hočejo obtožbe izpodbijati.
—	Smrt muham!
Chicago, 111., 15. jun. — Zelo rada bi sporočila nekoliko o veliki slovesnosti, ki smo jo imeli mi chicaški Slovenci, oziroma farani cerkve sv. Štefana, namreč o sv. misijonu. Toda preslabotna mi je roka, da bi mogla vse zasluge tega misijona tako popisati, kakor si želim.
Dne 6. jun. je bil pričetek sv. misi jona ter je trajal osem dni. ' Vodil ga je g. Rev. F. Ažbe. Koliko zaslug si je č. g. misijonar pridobil za časa misijona, tega tudi ni mogoče popisati, kajti to zamore pojmiti le tisti, ki se je udeleževal misijonskih pobožnosti in kedor je poslušal njegove ginljive in v srce segajoče pridige. Toda z veseljem pa morem reči, da njegov trud ni bil zaman. Cerkev bila je polna pri vsaki misijonski pobožnosti, posebno še od srede naprej; in koliko ljudi je sprejelo tudi sv. obhajilo!
Imeli sfno vsaki dan dve sv. maši, in sicer eno zjutraj ob pol šesti uri, katero je daroval g. Rev. Ažbe, in eno ob osmi uri, ki jo je pa daroval č. g. novomašnik John Plaznik, ki je sedaj tudi tu pri nas v Chicagi, ter je skrbno in marljivo pomagal našemu č. g. misijonarju pri njegovem pastirskem delu. Spovedovati je tudi pomagalo še več drugih čč. gg. duhovnov, za kar se jim tucli mi farani cerkve sv. Štefana prisrčno zahvaljujemo. V ponedeljek, torek in sredo je bil ob tretji uri sv. križev pot, zvečer pa pridiga, litanije in blagoslov. V četrtek ob 3. bila je pridiga za dekleta, zvečer zopet pridiga za moške, a v petek ob 3. pa pridiga za žene. Prepričana sem, da ga ni bilo, ki bi ostal gluh in neizprosen pri teh govorih. Da, imeti bi moral kamen mesto srca tisti, ki bi se še u-stavljal in ki bi ne hotel slišati misijonskega zvona, ki je bil med tem, ko se je v cerkvi molilo za spreobrnjenje grešnikov, tako milo, tako proseče in tako preteče, da jfc človeka groza obdajala. Klical je takorekoč vsaki večer še vse ostale katoliške Slovence po vsej Chicagi; človeku se je zdelo, da odmeva od zvona pesem: Kristijan, mis'jonski čas — se nam oznanjuje — Mati Cerkev kliče nas — K Bogu napeljuje — Grešnik, vrni se nazaj — čemu se grehu klanjaš — Bog te kliče: <ph zakaj — Mene ti preganjaš?
Napočila je sobota. Č. g. misijonarju ni bilo dovolj, da je vsadil že v naša srca mir, tisti mir, ki je tako dragocen. Zbral je našo mladino krog sebe ter jo pripeljal v procesiji v cerkev ter tam vse skupaj posvetil preblaženi Devici Mariji. Milo se je storilo človeku, ko je gledal, kako se zbirajo krog oltarja Marijinega belooblečeni dečki in deklice. Škoda je le, ker niso otroci dovolj poučeni, kako naj se obnašajo v svojih domačih cerkvah. Sestre v šolah skrbijo, da se otroci v njihovih cerkvah lepo zadržijo; ko pa pridejo v domačo cerkev, jim je pa res vse tuje, kakor je že č. g. misijonar pov-darjal. In tako smo morali opaziti nekatere pomanjkljivostipri nekaterih otrocih v cerkvi. Toda upajmo, da nam bode tudi v tem pomagano, ako nam da Bog dočakati kedaj farno šolo. (Res skrajni čas, da začnete skrbeti za to: drugače bode propala slovenska župnija, kajti novi naraščaj bode pozabil na krstno cerkev in ne bode mogel ljubiti svojega duhovnika, ker ga ne bode poznal.)
Pa prišla je nedelja in tako zadnji dan sv. misijona. Ljudstva je bila zopet polna cerkev pri obeh sv. mašah, a zvečer pa, ko se' je imel zaključiti sv. misijon, je bila pa cerkev natlačeno polna. Zopet so prišli dečki in deklice v belih oblekah ter s svečami in cvetlicami v rokah, da so potem sprem ljali Najsvetejše v procesiji po cerkvi. Ali iz vseh obrazov pa je odseval tisti blaženi mir, ki ga zamore imeti samo tisti, ki ima mirno vest. Torej je li mogoče reči, da ni Boga? Da, ker jc črv vest na svetu, ki gloda naša srca, zato je pa tudi Bog nad nami. Lahko se hlini pobožnost, lahko žalost, lahko veselje, ne more se pa hliniti tisti no-
tranji mir, ki ga bereš na obrazih tistih, ki imajo mirno vest in ki sp prejeli vsemogočnega Boga.
Tedaj je prišel naš č. g. misijonar zadnjič pred nas, toda tudi ne več z resnim in strogim obrazom, kakor po-preje celi teden. Tudi njemu je odsevala z obraza zadovoljnost in veselje, kajti bil si je lahko v svesti, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Želel je samo še to, da bi ljudstvo o-hranilo v srcu vse njegove nauke ter jim ostalo zvesto do konca svojega življenja. Marsikomu se je zarosilo oko, ko je poslušal njegov zadnji poslovilni govor. Potem so bile pete litanije Matere _Božje, blagoslov in nazadnje pa zahvaljena pesem.
Orgije so zabučale, pevci zapeli, zvonovi so se oglasili, toda nič več proseče, nič več turobno, ampak o-znanjali so veselje faranov cerkve sv. Štefana po vsej Chicagi.
A Vam pa, č. g. misijonar, kličem v imenu vseh faranov še enkrat, da zvesti hočemo ostati vsem naukom, ki ste jih vsadili v naša srca! Držati se hočemo vestno vseh obljub, ki smo jih storili za časa sv. misijona! In s tem, upamo, Vam bomo najbolj povrnili Vaš veliki trud, ki ste ga storili za nas v teku sv. misijona.
Ljubi Bog naj Vas ptisti še mnogo let na pašniku Vaših čred, a enkrat pa naj bode Vaš obilen plačnik.v nebesih.
Marija Blaj.
SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
Maj v vojski.
skočili. Tega se pa Rus zelo boji. Ko pridrvimo do njih vsi divji, vržejo o-rožje proč in vpijejo: Bože, bože, ne pucati, ne pucati! Tedaj so naši največji prijatelji. Da sem vedno zdrav in živ odšel iz vsake bitke, se imam zahvaliti edino le Materi božji, ki me je varovala, da mi niso sovražne krogle predrle prsi, ali me zasule granate. Priporočil sem se ji vselej, kadar sem šel v ogenj. Popolnoma sem vedel, da me bo varovala.
Sedaj imam konja, na katerem 110-šim našim fantom v bojno črto mena-žo, komis, špeh, sir, cvibak, perilo in sploh vse, kar dobimo. Dostikrat jim donesem tudi vina in ruma. Zadnjega ne smemo piti samega, temveč sku-> liamo čaj. Vina dobi vsak mož na dan pol litra. Včasih malo počakam, da se malo pokrepčajo ter postanejo tako zgovorni in korajžni, da bi takoj ure-zali eno prav kranjsko pesem, ako ne bi bili tako blizu sovražnika in s tem izdali svojih pozicij. Vedi, da Kranjca ne vidiš nikoli žalostnega. Ker so naše pozicije oddaljene od sovražnika komaj 1000 korakov, moram nositi vse take reči le ponoči. Tako sem tvoril in še tovorim ter bom še, ako me Rusi ne poberejo na muho.
Moram Ti omeniti, kako sem preživel velikonočne praznike. Na veliko soboto zvečer tovorim vino našim fan tom, ki so že od daleč vpili na me: Jože gre, naš Jože gre, sedaj ga bomo pa spet! Pozna me cela stotnija, da včasih kateremu postrežem s kakšnim priboljškom, če ga je seveda mogoče 'dobiti. Zato mi tudi pravijo "Dalma-• tinec". Ko sem se veliko nedeljo zju-| traj vračal iz bojne črte domov, me je kratkočasila ljubljanska artiljerija, ki sestoji tudi iz samih Slovencev. Imela je nalogo zažgati dve vasi, v katerih so bili Rusi. Naše težke havbice so tako izvrstno učinkovale, da se je videl kmalu na nebu žar velikega ognja. Po-
Ivan Gruden iz Roba piše svoji so-rodnici s severnega bojišča dne 28. apr. tako-le:
Vedi, da se tudi tukaj spominjam vseh svojih prijateljev in sorodnikov. Upam pa, da me tudi Vi še niste pozabili v svojih molitvah in pri Jezusu pri j kalo je> da je bilo groza;	sem> da svetem obhajilu. Prihaja prelepi me-|je tudi ]ani pokalo na veliko nedeljo, sec majnik, ko boste zopet častili Brez ko smo v lepi orlovski uniformi po-madežno. Srce se mi' užalosti, ko se j nosno korakali po našem lepem Do-Spomnim, da ne bodo letos venčale brniču. Nehote se mi je porosilo oko.
Začel sem moliti angelsko češčenje. Pa oj čuda! Začul sem zvon, katerega že nisem slišal, odkar sem odšel z Vrhnike. Hitro poženem konja in kmalu sem v mestu. Konju dam krme in grem iskat cerkve. Tri so bile, dve sta bili zaprti, v eni se je pa brala sveta maša. Ves srečen sem bil. Pridige nisem razumel, ker je bila v poljskem jeziku. Po maši grem zopet nazaj; moji tovariši so ravno kavo skuhali. 'Narezal sem vanjo komisa in jedel kakor še nikdar na veliko nedeljo. Potem sem imel pa novo delo. Moral sem iztrebiti i t srajce tisto vrsto
moje cvetlice Brezmadežne. Zato pa prosim: Počastite jo in prosite jo za nas trpeče vojake. Mogoče, da se ravno ta mesec preseli veliko nas vojakov v rajske višave, kjer je prelepi maj za vse čase. Tukaj ne vidim cerkva, ne slišim zvonovN. Slišim le grome-lije topov in žvižganje šrapnelov. Z Bogom!
Saj je edino Ona nas vseh zaščitnica!
Podčastnik Ivan Bobič je pisal dne 27. aprila s severnega bojišča:
Dragi moj oče! V prvih mojih vrsticah Vas prisrčno lepo pozdravim, kakor tudi brate in sestre.' Leto dni | živalic, ki "kjer čiča, tam papa". Mi se že bliža, odkar bivam vedno v bojni jim pravimo ruski kozaki. Zvečer zo-črti, vs'ak dan mi je življenje važno in pet obložim konjiča, da jo mahnem drago. Veliko sem že moral prestati, | proti našim fantom. Ko prisopiha za in Bog ve, kaj nas še ne čaka. Upam ' menoj stara ženica s palico ter me veliko na Marijino varstvo. Mati bo-' prosi, da naj pogledam malo čez žja me čudovito varuje; želel bi, da bi švarmlinijo, če še stoji njen stari mlin,
ali so ga Rusi podrli. Povedal sem ji, da našega Jožeta ne miče iti čez linijo, ter da bi še rad en čas tlačil ubogo zemljo. Odšla je ženica. Pridem 1: našim fantom, k'i so imeli cel dan mir iif bili so prav korajžni. Opazovali smo učinke naših težkih havbic: goreče vasi, grozno tulenje živine, jok in stok ljudi, in plaho jamranje Rusov,
se Marijino češčenje še bolj razširilo, saj je edino Ona nas vseh zaščitnica! Da Marija res pomaga, to vem iz la~t-nih izkušenj. Ako bi ljubi Bog dal srečo, da se vrnem zdrav v svojo milo domovino, Marijo in sv. Jožefa bom častil celo svoje življenje!
Bilo je na praznik svetega Jožefa Ta dan me je sveti Jožef obvaroval pred sovražnimi kroglami. Oh, kako' ki so vlačili mrtve in ranjene izpod strašno je bilo takrat! Zima je bila | razvalin. Podrli so jim tudi cerkev strašna, dež je padal kot da se je utr- in zvonik, ker so imeli na zvoniku gal oblak. Krogle pa so padale vme strojne puške.
pred nami in za nami. Mene, hvala | Tako vidiš, dragi Tone, so v vojski Bogu, ni nobena zadela. Pa še ni bilo ' vedno novi časi, novi dogodki. Vse dosti teh grozovitosti. Okoli 3. ure je dobro, da sem le zdrav. Tudi ne popoldne se je zaslišal iz doline sira- porajtani, če sem prav zadnjič padel s šen krik. Hura, hura! Dobro opažu- konjem tri metre globoko v vodo; zle-jeni in čakam, kaj pride. Nato tika- J zla' sva srečno ven, se malo otresnila, žem švarmu, da naj dobro pazijo. Kar • pa je bilo dobro. Tako mine dan za naenkrat se usuje veliko število Rusov, | dnevom vedno bližje miru, ki ga skoki so kričali hura, hura! Pred njimi je raj Bog daj! K sklepu te lepo po-
marširala četa brez pušk, ti so strašno vpili, mi nismo na nje nič streljali. Za njimi jih pa pride še več, ki so pa imeli vsi puške. Ukazano nam je bilo, da naj streljamo. Dobro smo streljali, mislim, da ni bil noben strelj zastonj. Udati se pa niso hoteli. Kar naenkrat se oglasi naša strojna puška. Šele tedaj »o spoznali Rusi, da se morajo udati. Radi bi bili bežali nazaj, pa je bilo že prepozno. Ko je boj pojenjal, so odgnali ujete Ruse naprej. Bilo jih je veliko število, samo ranjenih je bilo 700. Za mrtve ne vem, naši sam-tejci so imeli mnogo dela. Nosili so ranjence proč. Meni >o se zelo smilili, saj so tudi Slovani kot smo mi. Kako strašno je to, ležati ranjen v sredi svojih tovarišev! Ko je nastal zopet inir, sem šel malo pogledat po grmovju. Toda kaj zapazim nbtri! Kar cele kupe mrtvih Rusov. Ta boj se nam je prav dobro obnesel. Veliko bi Vam še popisal lahko, pa sedaj ne morem. Ako mi da ljubi Bog srečo, da pridem še kdaj domov, Vam bom imel veliko povedati.
Pismo Orla.
Jožef Razdrh, posestnik iz Dobrnica in podnačelnik ondotnega Orla, sedaj vojak 7. lovskega bataljona, piše svojemu prijatelju s severnega bojišča sledeče:
Dragi prijatelj! Pišem Ti te vrstice daleč v tujini, zato vem, da Te bodo razveselile. Mnogo dni je že minulo, odkar sem šel od doma čez Ogrsko in dalje na severno-zapadno rusko mejo. Že od velike sobote se nahajamo tukaj na severu v nekem malem mestecu. Kakor Ti je znano, sem bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu, 3. stotniji, kjer smo sami kranjski Janezi. Nad dva meseca sem bil v bojni črti, bili smo večkrat v velikih bitkah, tudi na bajonet, mož proti možu smo večkrat «?a-
zdravljam, tudi Orle, in ostajam Tvoj prijatelj do svidenja. Če tukaj ne, pa v nebesih. Vse za vero, dom, cesarja!
Sinove tolažbe.
Janez Pangerc z Bleda piše svojim staršem:
l.jubi starši! Zelo težko sem pričakoval, da sem dobil malo papirja, da Vam morem nekoliko več napisati kot na karti. Vem, da se pisma veliko bolj razveselite, kot -ame karte. Zelo sem radoveden, kako kaj zdaj zgleda na Bledu, ker ni nikogar, da bi delal ve-s^lje in žalost. Zdaj mi pride dostikrat na misel, kako sem kakšno stvar neumno naredil, da sem Vas jezil in sam sebe še bolj. Ravno danes sem nekaj slišal, da bodo morali k vojakom do 50. leta. Torej tudi Vi, dragi oče, bodete morali zapustiti domovino in nastopiti kot branitelj domovine proti sovražniku. Zelo žalostni časi so to za nas! Vi imate že tri sinove pri vojakih, da bi pa morali še Vi, to bi bilo hudo!... Pa iz tega nikar ne sklepajte kaj slabega proti nobeni stvari. Jaz sem ravnotako Avstrijec kot so drugi, pa mogoče še boljši. Jaz upam, da Avstrija ne bo izgubila, četudi trpe zdaj narodi veliko in težko. Ko bi bili v vojski sami Slovenci, bi bili Ruse že trikrat pobili... Mi zelo •sovražimo tiste, ki se za vsako malenkost udajo sovražniku. Tak človek nima pri meni nobene veljave. Tak prelomi prisego in izda domovinol Jaz sem bil že večkrat v takem položaju, da bi se dal lahko ujeti, toda branil sem se teh rjavih Rusov. Jaz sem že devet mesecev v vojski, pa bi bil rad še toliko časa, samo, da bi prišel potem enkrat domov.
* * *
Ljuba mati! Vaše pismo se hvaležno prejel in se Vam zanj lepo zahvalim. Trdno upanje imam, da se povr-
nem enkrat zdrav v našo ljubo domovino. Kakor Vi z menoj, tako bi jaz rad z Vami izpregovoril samo en par besed, potem bi se pa zopet rad vrnil na bojno polje, četudi se nimamo dobro. Kmalu bo devet mesecev, odkar se nismo videli. Vedno sem bil v bojih in res me čuva božja roka, da sem še vedno pri najboljšem zdravju. Ne, ljuba mati, jokati in pretakati solz. To škoduje Vašemu zdravju. Res imamo zdaj slabe čase, toda upanje moramo imeti, da bo prišel še enkrat čas, ko bomo vsi veseli in se pogovarjali o tem, kdo da je moral več prestati. Vi mi pišete, da bi radi kaj namesto mene naredili. Ah, tega Vam ni treba! Nikdar ne dobim tako težke naloge, da bi jo jaz ne mogel izvršiti. Ljuba mati, Vi si kar to mislite, da gre vsem dobro, pa bodete veliko lažje prenašali težave in nadloge, ki so Vas zadele na Vaša stara leta. Jaz sem popolnoma zadovoljen tukaj, ker veliko jih je, ki se jim slabše godi, nego meni. Torej, še enkrat Vas prosim, ne žalujte preveč brez potrebe. Vaš hvaležni sin Janez.
General Radko Dimitrijev v zahodni Galiciji.
Župan v Radofnyslu (20 km vzhodno od Tarnova) Evgen Matula je pripovedoval poročevalcu "Reichsposte" med drugim sledeče: Cela dva meseca je stanoval v moji hiiši general Radko Dimitrijev in se z menoj večkrat raz-govarjal tudi o političnih vprašanjih. O Avstro-Ogrski je rekel: "Vsega je kriv cesar Viljem. Vaš stari cesar bi se gotovo ne vojskoval, če ga ne bi nemški cesar silil k vojski. Ali ruska armada ne bo prej počivala, dokler ne vkoraka v Berlin in dokler popolnoma ne porazi Nemčije."
O Poljakih se je Dimitrijev izražal laskavo: Poljska bo povzdignjena za kraljestvo in bo uživala največjo svobodo.
Nekoč je Dimitrijev nenadoma pri-hitel k meni in jekel: "Oh, ali veste, kaj se je zgodilo, kaj so napravili? V Tarnov so vrgli 42 cm bombo. Na kolodvor in realko. Vse je porušeno.' To so napravili Mažari. Ali to bom maščeval. Če pridem na Ogrsko, bom prvi dve mesti, ki ju bomo zavzeli, popolnoma porušil."
Tragedija poljskega plemiča.
Med viharnimi napadi Rusov na naše postojanke v Karpatih se je dogodil ta-le pretresljiv slučaj: Ulanski častnik, poljski grof L. S. je zašel s svojim oddelkom v hud ogenj. Sovražnik je bil v večkratni premoči. Ruski častniki so silili z biči in s streli
zadnje čete naprej, kar je povzroči* da so se ruski vojaki z obupno di«]fr stjo vrgli v naše brambovce. Ulanc' se hrabro ustavljali; posrečilo se J' je, da so ohranili svojo postojanko! močno decimiranega nasprotnika n° zavrgli. Častnik grof L. S., svojo hrabrostjo in neustrašenostj zmagal, je pa znorel.
Ko je namreč slišal nekega smrt«* ranjenega ruskega vojaka, da je rajoč zaklical v poljskem jeziku J zus! Marya! Bože! Zmiluj sie na<Wf na" — (Jezus, Marija! Moj Bog- ^ smili se me!) ga je prevzela zavije končal življenje nekemu poljsko rojaku, ki je bil prisiljen boriti se ruskih vrstah. — To ga je ta^o P^ treslo, da se mu je zmešalo. ■ + Poljsko ljudstvo je razdeljeno.^ tri države in v različne armade, ■ si v laseh; zato se dostikrat zg°.'' se mora rodni brat zoper brata voj-vati. Pač tragično!	. j,
Pripomniti je, da je grof L- "y bolj v letih in se je takoj izP0^ vojne prostovoljno oglasil za službo.	■ '.-IS
Kusmanek o Przemysto;
General Kusmanek je izjavil čevalcu ruskega lista "Wecze"" Wremja": "Usoda Przemysla J^ ( njegova prva oprostitev. T-a trdnjavo došle velike čete SO P velike množine trdnjavskih živi 1i do drugega obleganja je bil Pre da bi se mogle zaloge zadostno .
polniti. Trdno sem prepričan
oble«
bi bila trdnjava nepretrgoma
na, bi se lahko držala eno let0 , delj. Pod takratnimi raznl.e zetii| trdnjave sploh ne bilo mogoče v orožjem.	■ jj8
"VELIKA PONUDBJ
j Spredoi del Nebo škitljice vreden Jc. » i Celi kupon vreden J cest« » ' A
/—C^TTvV, '	o S j' W ci
f	10 "ti M t
.oO^X Cigarette«. ^ f 2- §| l f|l li?
^S^fSif:
Celi kopom i« vrenji dtli ik.H.c	>»
Se jih Ukko izmenja u »eleriio	i9J5-U
(Ta pogodba ugasne 31. decemD" f 1' P. Lorillard Co.. Inc., New York
Prebavna tonika za stare in slabotne osebe. Tudi zelo primerna za rabo okre-vancev.

SEVERA'S BALSAM OF LIFE
(Severov Življenski Balsam). T6c.
priporoča se zoper za-oeko, nepre ' bavo, slabo prebavo, o« pla jetra, čnico in ponavljajočo
mrzlico-
Ni mogel prebavljati.
"Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravtjšega. Nadlegovan sem bil dolgo časa, ter nisem mogel prebavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Zi-vljenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsiea želodčnih neprilik."
Dymian Moroz, Box 14, Duffield, Mich.
"ZDRAVJE ZA ŽENSKE" tt^MK^^fi
neprilik v sluCaju katerih Je Izkazal SEVEROV REGULATOR svojo ?«»»«,„„) »» nika in žonskini uaJbolJBi prijlitel) v njenem trpljenj«. Knjižico po««11"' vprašanje. Ceua Severovega Regulatorju jo S 1.00.
v. vzemi*®
Severovi Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Soverove.
nadomestitev. Ako Jih no morete dobiti, naroSIJte Jih od nas.
C| ia
♦i
b, pi i« Vi
Iti «]
W. F. Severa
CEDAR RfD5 "'
I0WA J
Iz malega raste velik0
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako zei starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamp P°
3%—tri od sto-3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete lO to ali o^^ -e f0i pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Nasa nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike«
The x Joliet Nati o«*1
JOLIET, ll^f

«oBTCHA5^>E
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
--„ . ^_J
~ Preložitev bančne podružnice iz v Ljubljano. Graški listi poroki P°družnica c. kr. priv. avstrij-S kreditnega zavoda v Pulju se je Preselila v Ljubljano. Vse dopise in
lWatVC je te,1;|j treba pošiljati na 'Wbljansko podružnico,
Ce7	lovski zakon potrjen,
je sankcijoniral lovski zakon za
deželni zb katerega Je sklenil kranjski
w Poročil Se Je 22' maJa S- Ciril D°-in c' ravnatelj dež. prisilne delavnice
t. .kr' d°m- stotnik, z gdčno. Tilko
t^carjeV0, hčerko posestnika in ho-
ju jf S' J*on^arja v Tržiču. Poročil
aovn V -,rŽiŠki župni cerkvi mil. gosp. omeski prošt Sebastijan Elbert.
„j7.VdkrUgič odlikovan je bil v prizna-^ern„ k°Sti pred sovražnikom na se-t0Dnj.m ^°i'šču rezepvni poročnik 39. l£oW ega polka Henrik Matija •z Orehk"1 g.raščaka Edvard Dolenca jsškini a Pr' Post°jni» in sicer z vo-vojno .Zasiužnim križcem III. vrste z v oblV Ci)'a ~ Prvo odlikovanje vrste Srebrne hrabrostne kolajne II. r0jakaJ- doletelo mladega junaškega nje n Ze ?red meseci za hrabro vedenj^ .JUznem bojnem polju. Razun oba n-!t0Jlta v fronti na severu tudi nik t*0« brata, topničarja poroč-'etlc ml'P ln praP°rščak Edvard Do-
' <vfinnuV0-inik Umd- Baj'eC J°Žef'
Trški T "vljar z Broda. doma na
[ 7 v Gr M v garnizijski bolnici št.
k doma* Umrl dne 2" maja" Zapustl1 troci Zeno s tremi nedoraslimi o-
AntsnV^ašk.°; Novomeški rojak g. vsled s	Je Povišan v majorja
Sov'ražnikoega 1,rabrega vedenja pred l p
m a n;dQel je glasom uradnega poro-I V Kar0aS,euernem b°jišču pri Jablonki I pitani J?ranc Darovec, c. kr. av-ŠPe. v V °vem mestu, doma iz Logaški službi je bil poročnik.
■Ribni^Cenke dekl'ške ljudske šole v delale blle le.t0s Prav pridne. Iz-Srajc j,? za vojake in ranjence: 12 ^Pestnr,0bcev' 68 p- obojnikov, 61 "arov Ji- ' 19 parov nogavic. 41 18 Parov H n,'kov' 79 snežnih oglavnic, ??8avic . k°lenic, 5 pasov, 134 parov ^ Papi"' Rielr°thovega papirja in v°'no in lrnatlh podplatov. Denar za ^'teljice -apir — 266 K so nabrale g. rVTavne Ueeuke- Izdelovale pa so in v dinete prav pridno učenke
N ■ razreda.
ce: Rodnosti za vpoklicane vajen-!al9l5 SeSa"ko naredbo z dne 17. w-
IIJ?°?ern. ki° da se ima izdati va~
i^o, Dr |S° pok''cani v črn ovoj no Wna 0.'° dokončali učno do-f1^3' »ko 'Zpnčevala- oziroma izučna I ^ onim 5,0 Se »čili obrti vsaj že dve J p°tnočra-'i k' S0 ze usPešno napra-r^iška n 0 'zkušnjo, je izdati potniška -ma' Izučna, oziroma po-k0 v -Snia se imajo izdati z ">e v f a,enec- oziroma pomočnik i ^ p rnovojno službo.
zak0n- Cesar je sankci-\Jk,e»ien i skega deželnega zbo-t . v Z J • glede "Prave vodo-fttcu. gornjem i„ Spodnjem Lo-
I l)0l. Iz8ube ,
I J'd 1-r-u 'ovskega bataljona: t/C 3' stot' CJ 2- stot- r.; Gorše Jo-I l, ' r-; j-^rtev- Grum Franc, 3.
^	' st°t-. mrtev. — Prhne
-- p skl tQP- P., 3. bat., ranjen.
, °Pravek t
lov l težij a seznatnii izgub št. kr 1 st t0'1, Ut- četovodja, 20. lenega) 0t'' "jet (je bil označen
bi) SrCbr
ilv^likova "0 hrabrostno
svetinjo je
'">. rezervni kadet dr. Franc
fe št. 175. Pra-iNu^ev (2, V,d0lf' 26- dom. p.. 6. St Sni t1915) stotnik Vau-Hn h"er'A, ..dom- P-. ranjen;
,'^ V^t;	PP" 8 stot"
f> 8toi* ien HIi j Iva"- 7- PP., S.V*v B(abuder Josip, 97. pp.. Vo ■ Pp o ca 1915>; Berne Son I6-dom Stot" ranjen; Beuc M!?-	r.; Blažič
' "jbna,. wS,tot- mrtev (marca N i ; B°gar t . S' 97. pp., polk.
97 1'P-, 10. Stot., > r.; B Var,d' 26' don., p., 3. Sk^'^nik U,k A"ton, 17. pp, 4. K, V«« (.marca 1915); ^t^fe^tot.. Trata, \ r.; Celi^ \ Iva". 97■ PP-. Mi Krist; L. on> 97. pp., 6.
>27 0 l>ri k" Ivan- 17. pp.. polk.
stftn:niku- r ; Cizej An-S'97 >'Mubl ,' r'; Cot Jak«b. 17. »Pp > stot '' r-: Cucut Aloj-
J 10 ' • stot. ;\E"l?rS* Jurij, 26.
W ,' s, stot., • Hletič Jurij, 97.
'm,- i K'el Justin, 97. pp.,
^^^^	an- 97. PP i 9 stot
mrtev (marca 1915); Glavas Matija, 97. pp., 1. stot., r.: Gril Franc, 26. pp.,
10.	stot., r.; Grobin Anton, 26. pp., 11. stot., mrtev (19. do 23.-3. 1915); Grošelj Ivan, 97. pp., 12. stot., mrtev (marca 1915); Hernec Franc, 26. dom. p.,
11.	stot., r.; Hostniker Leopold, 26. dom. p., 9. stot.. r.; Hribar Ivan, 26. dom. p., 2. stot., r.; Hribar Josip. 17. pp., 6. stot., Sromlje, r.; Jančič Ivan, 26. dom. p., 12. stot., r.: Janežič Ivan, 17. pp., 2. stot., Litija, r.; Kermač Rudolf, 97, pp., 2. stot., r.; Koban Pavel, 26. dom. p., 11. stot., mrtev (marca 1915); Kojc Andrej, 26. dom. p., 4. stot., r.; Kolman Karel, 26. dom. p., 11. stot., r.; ICoršič Alojzij, 8. stot., u.; Kos IVan, 26. dom. p., 7. stot., r.; Kosmač Franc, 97. pp., 2. stot., r.; Kostenc Franc, 26. dom. p., 7. stot., mrtev (25,-2. 1915); Kovač Anton, 17. pp., 1. stot., Št. Rupert, u.; Kralj Josip, 26. dom. p., 8. stot., r.; Kranjc Rudolf, 26. dom. p., 8. stot., r.; Krašovec Ivan, 5. drag. p., Stari trg, mrtev (februar 1915); Križman Franc, 17. pp., 2. stot., Mlaka mrtev (marca 1915); Krvina Franc, 97. pp., 12. stot., r.; Kuralt Franc, 26. dom. p., 2. stot., r.; Kurnik Vinko, 26. dom. p., 10. stot., mrtev (13.-3. 1915); Legiša Franc, 26. dom. p., 7. stot., r.; Lučič Ivan, 97. pp., 10. stot., r.; Lukač Josip, 26. dom. p., 11. stot., u.; Magrin Anton, 97. pp., 7. stot., r.; Maraš Josip, 97. pp., 8. stot., u.; Marc Maks, 97. pp., 7. stot., mrtev (marca 1915); Medvej-šek Karel, 26. dom. p., 7. stot., r.; Mi-klavčič Anton, 97. pp., 8. stot., u.; Mo-ser Bogomir, 26. dom. p., 9. sfot., r.; Mrek Franc, 26. dom. p., 7. stot., r.; Mueller Josip, 26. dom. p., 10. stot., r.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglar sil Valentin Čolna, posestnik in trgovec na Ježici pri Ljubljani.
—	Po smrti odlikovan. Na južnem bojišču padli paznik prisilne delavnice Fran Tanko je odlikovan s hrabrostno svetinjo I. razreda.
—	Osebne novice s pošte. Josip Tomažin, c. kr. višji poštni oficijal, ki je služboval več let tudi v Ljubljani, zadnja leta pa v Novem mestu, je stopil v pokoj.
' — Umrli so v Ljubljani: Pavlina Kromar, rejenka, 4 tedne. — Bogunvl Celarc, rejenec, 1 leto. — Ivan Turšič, črnovojnik. — Valentin Rupnik, sin vdove okrajnega sluge, 5 mesecev. — Marija Vidmar, hči štabnega naredni-nika, 4 leta. — Marija Bizjak, postrež-nica-hiralka, 75 let.
—	Umrli so v Ljubljani: Josip Po-klukar, tiskarnar in posestnik, 39 let. — Albin Bayer, sodarski pomočnik, 51 let. —• Peter Mysiov, pešec pešpolka št. 9. — Marjan Solaro. posestnikov sin, 1 dan. — Franc Makovec, kajžar-jev sin, 23 let. — Janez Slivnik, .občinski ubožec, 61 let. — Jakob Drak-sler, delavec-hiralec, 63 let.
—	Odlikovanje. Občinski odbor v Gorjah je v seji dne 13. t. m. soglasno izvolil častnim občanom preblagorod-nega g. deželnega glavarja dr. Ivan Šusteršiča in častitega g. dr. Evgena Lampe, kanonika in deželnega odbornika v hvaležno priznanje zaslug, koje sta si pridobila z zgradbo gospodarsko in kulturno znamenitih razprav: dalekosežnega vodovoda in električne naprave ter z blagonaklonjenostjo s svetom in vsestranskim delovanjem za napredekrjn povzdigo kmetijstva ob-, širne gorjanske občine.
—	Samoumor 76 (let starega moža. Dne 17. maja so našli obešenega 76 letnega Mihaela Godeša, prevžitkarja v Jakovici, župnija Planina pri Cirk-nici. Pravijo, da je starega moža pripravilo do tega groznega koraka ne-sporazumljenje v hiši. Obesil se je doma pod streho.
—	lOOletn« Alojzija Kertel roj. Ša-pla je 9. maja umrla v Sturju pri Vipavi. .Rajnica je bila rojena 27. marca 1815. Bolna ni bila skoraj-nikdar.
—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Lu-njin, pešec ruskega pešpolka št. 52 Pavel Humski, rejenec, 1 mesec. — Fran Rozman, črnovojnik 17. pešpolka. — Angela Jevc, posestnikova hči, g let. — Anton Žnidaršič, interniranec, 62 let. — Pavla Slapar, hči strojarskega pomočnika, 16 mesecev. — Katarina Gorjanc, zasebnica, 66 let.
—	Umrla je .v Škofji Loki gospa Ana Horftan, roj. Kalan.
C
ŠTAJARSKO
1
— Slovenec zbežal iz srbskega ujet ništva. Veleposestnikov sin Ivan Petek iz Vrtič pri Gornji Sv. Kungoti se je udeležil kot kolesar bojev zoper Srbe. Blizu Belgrada se je bojeval, a je bil z 20 drugimi kolesarji vred dne 16. februarja ujet^ Do dne 6. aprila je bil v srbskem ujetništvu. Kopal je ja me za mrvece. Godilo se mu je zel9 slabo. Jesti je dobil samo enkrat n dan. Imel je k sreči med ujetniki tri dobre prijatelje. O svojem begu piše Petek svojim domačim: "Dne 6. apr. ponoči smo srbskega paznika, ki na jc stražil, nenadoma prijeli, in dusili. Vsi štirje smo takoj proti bojni črti in smo mrtvim Srbom odvzeli njih obleko. Kmalu smo i
za
žali
gledali kot pravcati Srbi. V bojni črti smo tudi streljali na avstrijsko stran, seveda visoko v zrak. Dva dni smo ležali v strelskem jarku in Srbi nas niso spoznali. Tretji dan je izdal srbski poveljnik povelje za bajonetni "ju-riš". Mi štirje smo prvi in najhitreje zbežali proti Avstrijcem, pometali pui-ške proč in držali roke v zrak. Dali smo se od naših ujeti in jim povedali, da smo Avstrijci. — Šest dni že nismo skoraj ničesar zaužili. Kar tresli smo se od gladu. Naši tovariši, ki so nam krepko stisnili roke, so nas peljali k vojni kuhinji, kjer smo se potem nasitili. Sam Bog in Marija sta nas rešila gladu in srbskega ujetništva. Sedaj sem v Gorici pri kolesarjih za kuharja. Upam, da bomo tudi novega sovražnika, ki nam grozi, hrabro premagali."
—	Umrl je bivši pastor v Mariboru Jožef Goschenhofer.
—	Odvetniška vest. V pisarno g. dr. Benkoviča v Celju vstopi kot namestnik g. dr. Ivan Mazek.
—	Poročil se je g. dr. Alojzij Maček. profesor na gimnaziji v Celju, z gdčno. Margareto Ungar.
—	Nov velik kolodvor za sestavo vlakov se zgradi pri Teznju pri Mariboru. Prvotno so nameravali zgraditi kolodvor z 20. tiri, a ta načrt so jako povečali. Ko izvedejo načrt, bo ta kolodvor največji kolodvor za sestavo vlakov južne železnice. Promet novi kolodvor zelo olajša in razbremeni postajo Maribor glavni kolodvor, Maribor koroški kolodvor, Pragersko in ptujsko progo. Delajo tudi ruski vojni ujetniki. Zanimivo je, da se radi novega kolodvora mora podreti vila
Friedensheim".
—	Ubil se je pri zgradbi lop pri Ptuju 1. 1855. rojeni dninar Anton Štoger. Padel je 4 metre globoko.
—	Umrl je v Gradcu gimnazijski ravnatelj v pok. g. Julij Glowacki.
—	V Slovenjem Gradcu je umrl župan ing. Henrik Pototschnig, star 51 let.
—	Hrabrost ogrskih Slovencev. Ca-sopis ogrskih Slovencev "Novine" poročajo: '"Pohvalnost 83. pešpolka. Naš pešpolk se je 34 dni junaško borio v Karpatah i vredno zaslužo častno ime železen dandar' i trojno pohvalnost od strani poveljništva."
—	Šole v Gradcu zaprte. Graška "Tagespost" piše: 11. maja so zaprli razven Elizabetne šole v Gradcu vse ljudske in meščanske šole. Zapreti nameravajo tudi skoraj vse zasebne šole. Koliko časa ostanejo šole zaprte, se danes še ne ve. Šole porabijo za vojaške namene.
—	V Gradcu umrli slovenski vojaki. Od začetka vojske do 1. majnika so Umrli v graških bolnišnicah tile sloven-, ski vojaki: Spindler Andrej, trenski vojak iz Št. Jurja v Slov. gor., na vnetju trebušne mrene; Zganjar Friderik, rezervist iz Št. Bolfenka pri Ptuju, samoumor; Hernko Jakob, re zervni poročnik, učitelj v Dramljah, na legarju; Flis Jakob, pešec 26. de želnobrambovskega pešpolka, iz Škof-jevasi pri Celju, aia izkrvavljenju; Ger-movšek Jurij, poddesetnik 87. pešpolka, iz Globokega pri Brežicah, na legarju; Martinčič Alojzij, pešec 97. pešpolka, iz Vremske pri Postojni, na srčni napaki; Krofič Franc, sanitetni vojak iz Svečine pri Mariboru, na srčni kapi; Geršovnik Jakob, trenski vojak, iz Lembaha pri Mariboru, na jetiki; Vugec Mihael, pešec 87. pešpolka, iz Sv. Barbare v Halozah, na vnetju mož ganske mrene; Šerbela Maks, pešec 4. deželnobrambovskega pešpolka. iz Št. Jakoba v Slov. gor., na jetiki; Klenov-šek Jožef, pešec 27. deželnobrambovskega pešpolka, iz Loke pri Zidanem mostu, zmrzle noge; Trontelj Jožef, pešec 17. pešpolka, iz Št. Jurja pri Grosupljem, na vnetju možganske mrene; Lah Janez, desetnik 27. pešpolka, nadučitefj v Razboru pri- Slov. Gradcu, na zastrupljenju; Kotnik Anton, korporal 20. lovskega voda, iz Veržeja, na legarju; Kraner Jan., pešec 3. deželnobrambovskega pešpolka, iz Št. Jakoba v SI. gor., na legarju; Kranec Ignacij, pešec 30. pešpolka, od Sv. Trojice v Slov. gor., na legarju; Klemenči« Martin, pešec 26. deželnobrambovskega pešpolka, iz Murščaka, na vnetju možganske mrene; Veber Franc, pešec 47. pešpolka, iz Račja pri Mariboru, na vnetju možganske mrene; Pleše Anton, pešec 30. pešpolka, iz Podgorja pri Slov. gradcu, na vnetju prsne mrene; Baje Jožef, pešec 17. pešpolka, iz Št. Petra pri Novem mestu na vnetju ledvic; Virant Ratislav, praporščak 27. pešpolka, iz Ljubljane, na izkrvavljenju.
—	Umrl je. 11. maja v Slovenjgrad-cu učitelj Franc Winkler iz Konjic, star 28 let.
—	Vlom v župnišču. Dne 9. maja je bilo v času, ko je župnik Franc Vid- J majer imel veliko sv. mašo, vlomljeno v župnišče v Zusmu. Vlomilec je u-kradel nad 100 K gotovine, zlato uro v vrednosti 150 K, revolver, perila in obleke.
—	Gospodinjsko šolo v Sv. JUrju ob južni železnici na Štajerskem prično v kratkem zidati. Poslopje bo stalo 80,-(XH) kron. Stroške nosi • poljedelsko ministrstvo.
—	Z onimi, ki so sedaj vpoklicani pod orožje, je moral oditi tudi g. dr. Otokar Rybarž, državni poslanec v Trstu. Gosp. dr. Rybarž se sedaj nahaja v Ljutomeru.
—	Iz seznama izgub št. 177. Nad-poročnik 7. polj. top. p. Morocutti Anton, prideljen zrakoplovnemu oddelku ujet; poročnik Wastian Franc, 7. pp., 12. stot., mrtev (8.-IV. 1915).
—	Dr. Rok Jesenko je pisal "Miro-venui" uredniku iz ruskega ujetništva
Skobelovu v Srednji Aziji dopisnico, datirano z dne 1. sušca. Piše: "Dragi mi! Najbrže si že slišal, kakšna usoda da me je doletela. " Pogorje, ki ga vidim tu proti jugu, me zelo spominja na koroške Karavanke. Pri nas prihaja sedaj v deželo polagoma vročina, ki doseže poleti baje neverjetno višino. Ako Bog da zdravje, več ustmeno. Priporočam se Tvoji molitvi, pozdravljam Tebe in vse dobre znance ter sem Tvoj dr. Jesenko."
—	Nove skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze na Koroškem. C. kr.
koroška deželna vlada je dovolila u-'pri sv. Petru v Zagrebu, stanovitev krajnih skupin Jugoslovan-j ske Strokovne Zveze s sedežem v Čr- I ni pri Prevaljah, v Možici in v Preva-ljah.
iz Paračina, kjer se nahaja kot srbski ujetnik. Piše, da je bil tri mesece v Nišu, sedaj je že štiri mesece v Para-činu. "Hvala Bogu, jaz sem še vedno zdrav, dasi krije že mnogo mojih prijateljev tu v Srbiji hladna zemlja. Skupaj sem z Nemcem iz Bilj. Dominko iz Bilj pa je umrl."
— Prestolonaslednik Karel Franc Jožef lastnoročno pripel svetinjo slovenskemu junaku. Iz Gorice poročajo: Naš rojak Alojzij Trampuš iz Tem nice na Krasu služi kot saper pri 3. bataljonu na severnem bojišču. Te dni je pisal domov svojim dragim, da mu je 20. aprila sam presvetli prestolonaslednik lastnoročno pripel na prsi srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, ki si jo je prislužil na veliki petek.
vino je prav dobro čistilo, ki ne povzroči grizenja, niti nobene druge neprijetnosti, in je izvrstna tonika ali krepilo. V boleznih prebavnih organov je vedno priporočljivo. Cena $1. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj,
1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * *
Pri prehladih nadrgnite telo s Tri-ner's Linimentom. Pri bolečinah v mišicah ali sklepih storite isto. Olajšba bo hitra. Cena 25 ali 50c. po pošti 35 ali 60c. — Adv.
— Umrl je č. g. Jurij Ortner, župnik
— Umrl je pri Sv. Marjeti v Rožu
na Koroškem nadučitelj Ivan Gabron. - {
— Poroka. Dne 20. maja se je poročil v Gorici odvetniški kandidat g. dr. Ivo Češnik, starešina "Zarje" in vnet sodelavec na organizaciji mladine. z gospodično Ivanko Derenčinovo iz Gorice. Ženin je odšel pod orožje.
—	Razpuščeni srbski "Sokoli" v Dalmaciji. Dalmatinsko deželno namest-ništvo je razpustilo "župpo srbskih so-kolskih društev v Primorju" s sedežem
Ercegnovein in srbska sokolska društva v Dalmaciji, ki tvorijo to župo.
Hrvatski sabor se skliče v drugi polovici meseca junija.
—	Padel je na bojnem polju dr. Ivan Vidas s Sušaka.
Razprava proti dr. Drinkoviču. z Šibenika se poroča: Tajna sodna razprava se vrši proti dr. Drinkoviču.
javnosti se ne izve ničesar. Ve se samo to, da ga njegov branitelj brani tem, češ da je abnormalen.
Umor ali samoumor. Iz Gorice se poroča: V vasi Cerovo je kmet Karol Prinčič zajemal vodo iz domačega vodnjaka in je ob tej priliki zadel na trupli svoje sestre Katarine in njenega 5 mesecev starega sinčka. Gre ali za umor ali pa za samoumor.
—	Premetena in skrajno predrzna tatica. Iz Gorice 22. maja poročajo: ^Prošli teden je neka prebrisana ženska na Jesenici pri Orehku na Cerkljanskem po noči ukradla v neki hiši vola. Ženska je baje doma iz Kanala in govori več jezikov. Da je spoznala razmere v vasi, je tam prej nekaj dni dni-narila. Tisti večer je celo najela v vasi nekega fantiča, da bi ji pomagal gnati vola v Hudajužno, češ, da ga je kupila v Ravnah pri Cerknem. Ponoči je kar odšla v dotični hlev in s fan torn odpeljala vola. V Hudijužni ga je skušala spraviti v kak hlev, a ker so ljudje še spali, ga je gnala h "Kovaču" kjer je mesnica za vojake. Kovač je takoj dal poklicati domačega mesarja Miha Zgaga, ki pa je takoj sumil, da je stvar nepoštena. Na vprašanje, kje je vola kupila, pravi, da v Rameh, kjer pa je Zgaga dobro znan. Ker ni imela živinskega potnega lista, jo pošlje Zgaga ponj, rekoč, naj vol ostane ta-čas tam. In ženska gre res naravnost v Orehek k podžupanu, ki ga pa ni bilo doma. Žena podžupanova je rekla, da se na to ne razume. Kratko-malo sede tatica in sama spiše potni list za vola. Ko pride župan domov, hiti za njo in jo dojde vrh Jesenice. Zahteva od nje potni list nazaj. Ona ^nu pokaže revolver. V tem pa pride /že avizirana orož. patrulja, in odvede žensko v Cerkno.
—	Nadvojvoda Ludovik Salvator je odpotoval iz Gorice. Nadvojvoda Ludovik Salvator, ki je eno leto prebival v Gorici, je dne 19. maja zjutraj ob 5. uri zapustil Gorico.
—	Vpoklicani 18- do 50-letni črno-vojniki. Iz Gorice, 19. maja: Pri sedaj se vršečih naborih 18- do 50-letnih črnovojnikov potrjeni bi se po uradnem razglasu še isti dan imeli odpeljati v službovanje. Toda v noči pred prvim nabornim dnem je došlo brzojavno povelje, naj potrjeni do nadaljnjega ostanejo še doma. — Danes, 19. maja pa je izdalo c. kr. okr. glavarstvo naslednji razglas: "C. kr. ministrstvo za deželno brambo je odredilo, da se morajo vsi črnovojniki, ki so bili na dosedaj se vršečem pregledovanju spoznani sposobnim za orožje, predstaviti dne 20. maja 1915 na dotičnem okraj nem dopolnilnem poveljstvu, in sicer oni, ki so dodeljeni skupni vojski, morajo iti v Ljutomer na Štajerskem, oni, ki so dodeljeni domobranstvu, pa v Maribor. Črnovojniški izkazni listek je vzeti s seboj. — Črnovojniki, ki bodo potrjeni od 20. maja naprej> bodo morali odriniti še isti dan v vojake. — Do nadaljnjih odredb so oproščeni tega vpoklica in tudi pregledovanja oni prostovoljni strelci, ki že oprav-ljajo to službo.
—	Prestop v katoliško Cerkev. Iz Gorice poročajo, da so 2. maja v Sol kanu prestopili v katoliško Cerkev trije protestantje, in sicer mati s hčerko in sinom.
—	Zopet procesija na Sveto Goro. Solkanska županija je dne 16. maja zopet napravila procesijo na Sveto Goro. Udeležba ljudstva je bila velika.
—	Samoumor. Iz Gorice: 481etni kmet Matija Jevšček, stanujoč v' ulici Orzoiii št. 23, se je sunil z nožem trebuh tako zelo, da je v bolnišnici kmalu umrl.
_ Naši ujetniki umirajo v Srbiji
Valentin Puljk iz Vel. Žabelj na Goriškem piše 30. aprila svojcem domov
Kaj ga boli?
Mlad mož stoji pred.nami. Pritožuje se zastran lenobe, utrujenosti ob najmanjšem naporu, izgube slasti, ble-dobe ter izgube na teži in moči. To je navaden slučaj nezadostne hranitbe, in dajte mu Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, kakor hitro je mogoče. To izčisti telo mladega moža in odpre pot za novo hrano. V kratkem času poprosi za več živeža. Dajajte mu dobre, krepke, zdrave hrane v malih' množinah in kratkih presledkih, in kmalu ozdravi. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko
Kaj potrebuje dreadnought.
"Lectures pour Tout" piše: Dreadnought vrste "Danton" požge vsaka uro 200 kg premoga, če vozi z brzino 11 vozlov. 19,000 kg če vozi z 20 vozli; v 115 urah izprazni svoje zaloge. Ai>-gleški in nemški dreadnoughti so oboroženi z 10 do 12 405 mm topovi; vsak top izstreli lahko 150 strelov. Strelivo enega topa stane 450 tisoč frankov. Ce bi vsak top ustrelil vsako minuto, bi porabili strelivo v dveh urah in pol. V bojnih časih vozi angleški dreadnought z 900 mož močno posadko 30 ton svežega mesa, 60 ton krompirja, 6 zabojev namizne soli, 300 funtov fižola, 72 zabojev biskovitov, 225 funtov makaronov, 750 funtov sode, 124 ster klenic popra, 76 zavojev graha, 300 funtov klobas, 500 sodov svinjske masti, 65 malih sodov margarina, 180 komadov slanine, 150 zabojev čokolade, 8 zabojev jabolk, 8 zabojev slanikov, 288 steklenic omake, 76 zavojev ananas, 148 zavojev hrušk, 288 zavojev breskev, 500 funtov korint, 300 funtov banan, 300 funtov tapioke, 300 funtov češpelj, 8 zabojev ledvic, 8 zabojev jezikov, 6 zabojev sardin, 30 hlebov sira, 36 kuhanih gnjati, 720 svežih jajc, 500 kg čebulje, 1000 zavojev svalčič.
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebojk,
9251 E. 92 St., S. Chicago, III. Tel/ S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, da ga spečemo ravno prav.
KRUH—5c hleb. Pokusite ga — ni boljšega
PRESKRIPCIJE.
Vse preskripcije izpolnjene ▼ lekarni A. W. Flexer ali ▼ Paddock Pharmacy se zopet izpolnijo ▼ nasi lekarni.
J. D. BROWN CO."" J?ouet"?L£u" %
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka..
Za VARNOSJ denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOMk TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dol* Vaš denar.
i /V	-STRANI OBSEGA-
4j(JVeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. /Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto....;.........$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered1 as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. \
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Working-men in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI		KO LED Ali.
20. juri.	Nedelja	Silverij, p., Flor.
21. "	Pondeljek Alojzij, spozn.	
22. "	Torek	Pavlin, škof.
23. "	Sreda	Eberhard, škoL
24. " v	Četrtek	Janez Krstnik.
25. "	Petek	Prosper, šk., Vil.
26. "	Sobota	Janez in Pavel, m?
CERKVENI GOVOR ZA ČETRTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Sloinšek.
Vse v imenu božjem.
Simon je odgovoril in dejal: Učenik! vso noč smo lovili, in nismo nič ujeli; pa na tvojo besedo bomo mrežo vrgel.
Luk. 5, 'S.
1.	Kar je ljudij, vse sreče želi .in išče, pa le malo najde; godi se jim kakor apostolom v dan. sv. evangeliju.
2.	Veliko ljudij se trudi vse žive dni od belega svita do trde noči in na večer svojega življenja žalostno pravijo: Smo se trudili, pa ne toliko pridelali, da bi nam kruha prositi ne bilo potreba.
3.	Največ ljudij je pa takih, kateri se gonijo vse svoje žive dni po minljivem dobičku; ali poslednjo uro strahotna svojemu sodniku poreko: "Gospod! vse svoje dni in noči smo delali, pa za večnost nismo kaj ulovili; vse je zgubljeno." Zakaj? Ker ni bilo v božjem imenu storjeno. Da se nam ta nesreča največja ne zgodi, imamo: Vse v imenu božjem
1.	storiti, II. zavžiti, III. trpeti, kakor nam sv. Peter kaže" rekoč: Učenik! na tvojo besedo itd.
:>	I.
Zlata beseda je: V imenu božjem. V jutru, ko/ustaneš, se pokrižaj v imenu božjem. Greš na svoj posel: živini polagat, netit in kuhat, orat ali mlatit, začni veselo rekoč: V imenu božjem, vse k večji časti božji! Angeli pone-so tvoj dobri namen pred prestol milosti božje, božji blagoslov pa na tvoje delo; lehko in dobro ti pojde od rok.
2.	Kadar zvečer na polju dodelaš, živino oskrbiš, ogenj okovariš in se vležeš, končaj, rekoč: V imenu božjem! In vsako delo tako storjeno ti hoče biti drag kamen, kojega Bogu v roke položiš in v nebesih zahraniš. Oh, kako veselo jih boš v večnosti gledal, užival na veke! — Hiti jih v večnost pošiljati vsak dan, vsako uro. Teh zakladov ti mcrtji ne snedo, tatje ne ukradejo (Mat. 6, 14, 20).
3.	Ta zlata beseda pa ne sme biti gola, prazna navada, temveč ima resnična biti, da se spomnimo, da nam je vsako delo od Boga ukazano.
V božjem imenu ne dela, kdor si delo izbira, in le svoje, ne pa božje časti išče; ne kdor slabo dela, ali celo pregrešno; ne kdor nevoljno posluje, ali
celo kolne; ne kdor samo le za časno plačilo dela; on je svoje plačilo že prejel. Žalostno na sodbi poreče: '"Vse svoje dni sem lovil, pa za nebesa ni sem nič ulovih"
II.
1.	Zlata beseda je: V imenu božjem vse vžiti. Kadar se k mizi vsedt mo jemo ali pijemo, vse k časti božji! (I. Kor. 10. 31). "Miza, ki se z molitvijo začne in konča, ne bo stradala.' Sv. Krizost. Pa ne le na jeziku, tudi v srcu nam ima biti, da vse dobro le od Boga pride. Ne vživa v imenu božjem, kdor si v živežu izhira, preve je in pije, pregrešno govori itd. Tak je beraču podoben, ki dobrotnika kol ne, kadar mu polne sklede podaja.
2.	V imenu božjem se vsedi in po storjenem delu počivaj, se -zvečer vle ži in tudi tvoj sladki počitek bo tebi draga zaloga večnega življenja. Se po noči prebudiš, še ni ura vstati, še je-denkrat se obrni hvaležno rekoč: V imenu božjem! Angel varih. ki pri tebi čuje, bo zaslišal, in zanesel tvoje iz-dihljaje v sveto nebo.
3.	Oh, kako srečni smo, ako to vemo in storimo! Celo naše sedenje — spanje nam bo računjeno v večno živ ljenje. "Ali tedaj jeste ali pijete" itd.
III.
1.	Zlata beseda je: V imenu božjem, sosebno kadar trpimo; ona nam trpljenje posladi in v najlepše zasluže-nje premeni. Dobri in hudi dnevi se preminjajo, kakor dnevi in noči, ako še ni, skorej bo tudi tebi ura trpljenja bila. Kaj porečeš, kedar boš nedolžno kregan, krivo dolžen — kaznovan, bo-len na smrtno posteljo dejan? Boš klel, druge dolžil, da so ti trpljenja krivi? Naj bo zlata beseda tvoja: V imenu božjem! Bog je dal, Bog je vzel itd. Kakor potrpežljivemu Jobu se hoče tudi tebi žalost v veselje preme-niti.
2.	V imenu božjem pa ne trpi, kdor na druge iz vrača, ne kdor taji, kolne, trpljenje za obiskovanje božje ne spozna. On seje trnje večnega pogubljenja. "Kdor hoče za menoj priti" itd.
3.	Oh neumnost, škoda in nesreča! Tukaj trpeti — tam goreti brez zaslužka toliko prebaviti! "Blažen mož, ki skušnjo pretrpi" itd. itd. (I. Jak. 1, 6). Potrpljenje našo čednost čisti, našo pregrešnost trebi, peklenski ogenj gasi in nam nebeško krono zlati. Oj pač zlata beseda: V imenu božjem!
Konec. Preljubi! ubožnega stanu ste, hlapci, dekle, na svojih rokah živite, težaki si z žuljemi svoj kruh služite, in kadar bodete umrli, lahko še toliko ne boste zapustili, da bi vas pokopali; pa vendar lehko bogati v nebesa pojdete, ako le vse v imenu božjem storite. Oh zapomnite, po dan. »V- evaageliju gi globoko v srce zapi-Bit£' z!kte 4vč besedi: Vse v imenn božjem, vse k večji časti božji! Amen.
VOJNA IN IZNAJDBE.
majo za to kupčijo prav nobene legitimacije.
Že takrat, ko so Srbija in ž njo vsi neprijatelji Avstrije upali, da bodo Slovenci in Hrvati z navdušenjem aii vsaj s tihim notranjim zadovoljstvom odobravali srbske aspiracije, ki so šle prek naših hrvatsko-slovenskih dežel do A-drije. so bili v svojih pričakovanjih razočarani. Tudi najvestnejše preiskave in mnogobrojni zapori niso mogli med nami ugotoviti drugih političnih struj, nego da hočemo katoliški Slovenci in Hrvati združeni biti in o-stati v okvirju liabsburšge monarhije. Odkritosrčnost tegfa našega političnega prepričanja so potrdili hrvatski in slovenski polki z nedotakljivo zanesljivostjo, hrabrostjo in s potoki prelite krvi na vseli avstrijskih bojiščih. Uda-nost do monarhije je zapečatena s krvjo naših najboljših sinov in propalica tisti, ki bi si drznil dvomiti nad poštenostjo naših domoljubnih čustev!
Sedaj lahko govorimo s tem večjim povdarkom vsej širni javnosti. Ne sa mo kot zvesti člani habsburške monarhije obsojamo ogorčeni nedopust no in neizpeljivo barantijo sovražni kov države z našimi hrvatsko-sloven-skimi deželami, ampak tudi kot katoličani in Siovani odločno in brezpogojno prosvedtijemo proti temu, da bi se nam vsiljevalo prijateljstvo od sovražnikov države, v kateri in za katero živimo, ali da bi se nam ponujalo od zu naj varstvo in jamstvo za naš narodni obstanek v katerisibodi sosedni državi.
Mi Slovenci in Hrvati smo delili stoletja in stoletja žalostne in vesele čase s Habsburžanir pod njihovim okriljem smo si ohranili svojo vero, -si ustvarili svojo narodno kulturo ter se gospodarsko močno okrepili. Ob njihovi strani hočemo zvesto pretrpeti in zdr žati tudi sedanje težke čase. In ko premagamo vse sovražnike in nam prisine trajni mir, potem hočemo z drugimi narodi vred delovati za pre-mlajenje in ojačenje starodavne naše monarhije, pozabiti pa tudi nočemo na življenjske interese nerazdružljive-' ga hrvatsko-slovenskega naroda v njej.
Zgodovina naše jadranske obali in žalostna usoda naših, četudi maloštevilnih slovenskih bratov v Italiji nam kaže, da se ne motimo v svoji sodbi, ko mislimo na svoj gospodarski tn narodni obstanek. Vera in večja kultura hrvatsko-slovenskega naroda pa nam tudi veleva, da postanemo v o-kv iru Avstrije širitelji katoliške vere in nositelji zapadne kulture za Balkan, ne pa njegovi podjarmljenci.
V sedanjem velevažnem trenutku kliče hrvatsko-slovenski narod z ogorčenim protestom vsem zunanjim sovražnikom: Slovenci in Hrvati hoče-, ino tesno združeni ostati, kjer srrio iji kjer smo bili. Roke proč od naše zemlje'in naše usode! — Dr. -K. :
NARODNOSTI V ITALIJANSKEM KRALJESTVU. x
Znano je, da vojna podžiga iznajdi-teljstVo, in tudi sedanji svetovni yojni se imamo zahvaliti za velikansko napredovanje na raznih poljih tehnike in industrije. Zanimivo je, da je tudi vojna leta 1870—1871 povzročila mnogo iznajdb ali vsaj načrtov in predlogov, ki so se pozneje udejstvili in postali važni. Charles de Watterwille jih v "Revue" nekaj našteva ter pravi; sK?i-kor znanstv eni odbor za obrambo mesta, ki se je ustanovil sedaj v Parizu, tako so se tudi pariška oblastva leta 1870. takorekoč potapljala v plohi iznajdb in predlogov, deloma neumnih in čudovitih, deloma pa utemeljenih na dobrih in izvedljivih mislili. Tako se je že takrat predlagalo, da se naj rabijo baloni za metanje bomb. Rav-notako se je že takrat predlagalo, da bi se naj rabilo v obrambo postojank bodeča žica, po kateri bi se naj vrhu vsega še pretakala električna sila. Nek drugi iznajditelj je hotel uvesti oklop-ne železniške lokomotive; sedaj rabimo cele oklopne vlake. Zahteval, pa je, da dobi stroj peto kolo, da bi l^žje tekel. Nekdo drug je predlagal parno pračo, ki bi metala po 6000 krogel 1000 do 2000 metrov daleč. Nek iznajditelj je hotel posnemati Arhimeda ter uvesti velikanska zrcala, v katerih bi zbiral solnčne žarke, da bi ž njimi Oslepil sovražnika v daljavi ter požigal, kar mu drago. Tudi topovi bi naj bili o-premljeni s takimi zrcali, da bi sovražniku jemali vid in prepričali opazovanje. Tak predlog pa je stavil — mimogrede povedano — nekdo angleškemu vojnemu uradu že pred več ko sto leti, za časa Napoleonovih vojna, Angleži pa so ga odklonili, češ, da je preveč — nečloveški.
ROKE PROČ OD NAŠE ZEMLJE!
Pod tem naslovom prinaša ljubljanski "Sloventfc" z dne 22. maja kot u-vodnik sledeči dopis (menda od dr. Korošca, načelnika Slovensko-hrvat-skega kluba v državnem zboru):
Kar smo dosedaj samo slutili, za to imamo sedaj nepobitne dokaze: Tudi Italija stega svoje roke po slovenski in hrvatski zemlji. Zahteva celo zase ozemlje, do katerega nima' niti navidezno najmanjše upravičenosti, na katerem ne prebiva noben Italijan in katero nikdar ni spadalo pod katerobodi italijanskih državic. In ker Avstrija noče privoliti v popolnoma neupravičene zahteve, baranta Italija s trospo-razumom za naše hrvatsko-slovensko ozemlje. Mogoče, da je barantija v tem trenutku že perfektna in da je Italija na potu po zemljo, katero je z izdajstvom kupil* od činiteljev, ki ni-
(Spisal pok. dr. Ivan MajerleO
Italijansko kraljestvo štčje nad 35 milijonov prebivalstva, fci j'e" ve®noma rimsko-katoliške vere. Zraven, Italijanov je pomešanih tudi precejšnje število drugi}; narodov, kakor Francozov,. Grkov, . Albancev, Nemcev, Slovanov in: drugih.
Italijanska vlada 4elr SlQ\;ai)e M Slovence in. "Srbe''. V,seli skupaj Je naštetih okroglo 6800 družin. Slovenci stanujejo" po 'večiiii ? na Furlanskem; "Srbi" pa v Molise. Sicer sta obljudeni od "Srbov" še dve občini v okrožju Larino v pokrajini Campoliassb. namreč Acquoviva Cotloroce iln S. Felice Slavo. Prebivalci teli govorijo skoraj brezizjemno "srbsko", in sicer v prvi občini izmed 519 družin 506 in v drugi občini izmed 617 družin 563. -V okraju Čedad na .Furlanskem govori slovensko polovico prebivalcev občin Attimis, Faedis', Prepotto in Torrea-no. Ravno tako~je razmerje v občini Montenaro, ki leži v okraju Gemona. V občinah I.usevera in Platišče v o-kraju Tarčent govori prebivalstvo skoraj izključno slovensko. Povsem slovenske so tudi občine Rezija, Drenki-ja, Grimacco, Rodda, Sv. Lenart, Sa-vogna, Stregna, Tarcetta in Sv. Peter ob Nadiži. Neverjetna se nam'pli ži-lavost naših italijanskih Slovenčev, ki se morajo vkljub tolikemu preganjanju še obdržati na površju. Znano je, da jim laška vlada ne dovoli nobenih slovenskih šol in da vsako najmanjše narodno gibanje takoj že v početkih popolnoma zatre. Gori omenjeni podatki slonijo na laških virih.
Zraven Slovencev in "Srbov!" prebiva v Severni Italiji po različnih alpskih dolinah do 2300 nemških družin. Izmed teh jih govori do 1150 družin nemško-vališko in okroglo 1200 drttžiji bavarsko narečje. Večja skupina ve-liških Nemcev se nahaja na pijemon-teških višavah. Občina Gressoney-la-Trinite v okrožju Aosta je obljudena samo z Nemci. V občini Gressoney-St. Jean je izmed 300 družin 210 nemških. Drugi valeški Nemci prebivajo v Valdosta in v pokrajini Novara. Bavarski Nemci prebivajo ob obronku koroških Alp, in sicer v pokrajini Be-thino in v okraju Auronzo. Občina Sauris pri Vidmu je popolnoma nemška. Nahajajo se pa tudi v Arias in Ronna v pokrajini Vicenza.
Francosko govori v Italiji do 20,000 družin. Največ teh prebiva na Pije-monteškem. V okrožju Pinerolo prevladuje francoščina, v občinah San Martino in Praly je izključna. Francozi so v večini tudi v desetih občinah okrožja Susa. Francoske so tudi pokrajine valdostanske.
Nadalje živi v italijanskem kralje-
stvu do 32,000 Grkov, in sicer v južni Italiji. Tu je zlasti Kalabrija precej grška. V okrožju Palizzi so štiri občine Bova. Coiidofuri, Rocaforte del Greco in Rogliudi skoraj popolnoma grške. Ravno tako je povsem grška pokrajina Lecce.
V Italiji se pa tudi ne manjka AJ-bancev. Baje jih je 120,000 do 200,000. Živijo raztreseni po Južni Italiji in po večini v pokrajinah Potenza, Catanza-ro, Foggia, Lecce, Cosenza in Palermo.
Zraven vser narodov živi v Italiji še mnogo drugih, katerih število je bolj neznatno. Precej je v Siciliji in Južni Italiji normanske in arabske krvi, ki pa danes ne tvori nobene narodne ali jezikovne skupine.
MOČ ITALIJANSKE ARMADE.
Zveza Katoliških Slovencev
i
V AMERIKI!
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,0
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Jol'et-ž
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A'1 Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet®
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
"Koelnische Ztg." prinaša članek o moči italijanske armade, ki jo ceni ta-ko-le:
Mobilna vojska prvega poziva šteie po načrtu štiri armade, katerih vsaki se pridružuje po ena konjeniška divi-1 zija s kolesarskimi stotnijami, mitra-' ostanke mučenca sv. Januarja. Med
Čudež sv. Januarja v Neapelnu.
Kakor znano imajo v Neapelnu na Laškem v cerkvi S. Chiara shranjene
ljtškimi oddelki, dvema jezdečima baterijama, potem letalsko brodovje, naj-brže po pet težkih baterij kopne armade. brzojavni oddelki itd., vsega 12 armadnih zborov s 25 divizijami. Al-pinske čete. ki postavijo takoj tudi svojo mobilno milico in deželnobramb-ne formacije, dajo mobilizirane 0 bataljonov in 36 baterij (v vojni najbrže 48) za prvo brainbo meje. 32 bataljonov trdnjavske iti obrežne artiljerije, kakor tudi ostanek ženijskih čet, ki ne pridejo v uporabo v vojski prvega poziva, tu ne upoštevamo. Skoraj tri četrtine redne mobilne aktivne vojske prvega poziva so že več tednov pod orožjem. Mobilna milica (deželna
drugim tudi strjeno kri tega svetnika, ki se spremeni dvakrat na leto, prvo nedeljo v majniku in pa 19. septembra, na praznik tega svetnika v tekočo. Letos je ljudstvo z veliko napetostjo pričakovalo ta čudež. Rimski dopisnik dunajskega lista "Reichspost" se je peljal nalašč v Neapelj, da bi bil pričujoč ko se bo čudež zgodil. Kar je tam doživel je takole sporočil svojemu listu: Dopoldne prvo nedeljo v majniku so prenesli iz stolne cerkve v cerkev S. Chiara glavo svetnika Januarja. Popoldne pa se je vršila velikanska procesija. pred katero so nesli 40 kipov svetnikov, v procesiji sami pa strjeno kri sv. Januarja in njegov kip. Oboje
bramba), ki se more danes, ob močnih j so postavili na glavni oltar v cerkvi S.
Chiara. 821etni neapeljski . kardinal Prisco je drž^l visoko, dvignjeno posodo s krvjo sv. Januarja, krog njega pa se je drenjala množica vernikov in poročevalcev listov tako; da "str policijski5 uradniki le s silo mogli vzdržati red. Pele so se litanije in riiisererč,1 nato*io; pa verniki molili, da naj svetnik izprosi svetu zopet mir in naj v znamenje mirne bodočnosti napravi čudež. Opazovali smo vsak gib kardinala*! Po 17 minutah molitve je postala masa strjene krvi tekoča. 70 prič. med njimi 20 časnikarjev je gledalo osuplo na relikvijo. Zvonovi "so zazvonili, od cerkve po mestu pa so se razlegali vzkliki radosti. Tudi 19. septembra 1914 sem bil pričujoč pri čudežu. Takrat je trajalo 43 min., da je postala kri tekoča in sicer ravno v trenotku ko je molilo ljudstvo: , vojske, kuge in lakote nas reši, o Gospod!
nima jo pogreša". Rus prav., rina molitev odmeva celo iz ®°f-. globočine". Ceh: "Materina roka i, mehka tudi kadar tepe". Skoraj P vseh narodih se dobi zelo resničen I govor: "Mati redi lažje svojih se „ otrok, kot sedem otrok eno mate Italjan označuje trpljenje mateje pregovorom takole: "Mati je. enaKO mučenica." Tudi Slovenci imaffl0^rs. no lepih pregovorov, v katerih so žena ljubezen, trpljenje in poniien tere.
Kraljevski velikan.
Iz vojnega poročevalskega stana P ročajo: Ves dolgi čas, ko so si in ruske čete stale nasproti ob V
cu, se je avstrijska armada
novinskih kontingentih zadnjih let, sestaviti iz 27- do 321etnih ljudi, ima dati četam prvega poziva (ne glede na alpinske čete) po: eno. divizijo za. vsak zbor. Mobilna milica — ne upoštevajoč trdnjavske formacije — se more računiti na 350,000 mož, tako da bi štela kopna vojska 1.2 milijona mož.
Ali bo mogoče to celo število uporabiti izven Italije, je drugo vprašanje, odvisjio od razmer, katerih se tu ne bomo dotikali. V vojski je odstotni posavek ljudi, ki pripadajo drugemu pozivu in So se le šest mesecev vež-bali; morda pridejo ti deloma najprej k nadomestnim formacijam. Vir za le-te tvori tretji razred, ljudje, ki so jim bili — in s tem črni vojski — v miru neposredno pri naboru odkazani. Glasom nabornega zakona obsega črna vojska 18- do 391etne (neizvežbane) ljudi; izvežbani so med njimi 33- do' 391etni. Ta teritorialna milica, o kateri se zadnja leta ne objavljajo več podatki"! ki so jo pa v zadnjih mesecih z "vso sito pripravljali, je v vojni določena za obrežno varstvo, etapijo in garnizijsko službo. Izvežbanih ljudi bi utegnila dati približno polovico toliko kakor letniki mobilne armade, ne-izvežbani črnovojniki pa tvorijo bogat vir za nadomestne svrhe. Ako so naša poročila točna, kar bi brezpogojno verjeli, potem so letnike 1876, 1880, torej 39 do 45 let stare* ljudi črnovojne pehote vpoklicali 15. maja, tako da se more večina enot te teritorialne milice nemudoma mobilizirati. Kako' daleč je stopnja pripravljenosti že napredovala, je iz predstoječega lahko sklepati.
Mati v pregovorih..
Vsi, tudi divji narodi, imajo za matere zelo lepe pregovore! V katerih je izražena materinska dobrota in ljubezen. Nemci n. pr. slave mater v pregovorih sledeče: "Materinska zvestoba je vsak dan nova'\ "Če je mati še tako revna, skrbi vendar, da je otroku gor-' ko", "Kdor noče slediti materi, fnara končno slediti beraški palici",, "Bolje je izgubiti bogatega Vjceta Kot revno mater", "Kar sega materi do *si"ca, sega očetu samo do kolen". 'HThdcJstati pravijo v pregovorih o mate'rah: ('Moja mati,' zmerom moja, naj bo tevna ali bogata". Benečan praVit"1 "JVIati( mati! Kdor jo ima, jo kliče; kdor je
obor°z(' ... arti*
vala z velikim in najrazličnejšim
ljerijskim parkom. Sredi januar)3kr3. je došel v ta park nov prebivalec-ljevski" velikan, 42 cm Škodova 3 '6ica.	b;£)
'Začetkom januarja je 42-cm ^ nastopila svojo pot na 'bojišče. Že njen prevoz je z* ^ posebnih priprav; treba je bilo lesnega, 75 tonskega železniške*^ ■za.. Navadni železniški vozovi tonski. Umevno je, da za velikana ni bila sposobna vsaka,-a| niška proga. Havbico je sPrem-£0 ženir Kroh, ki jo je izdelal. „ havbica došla nI Svoj cilj. je giba zopet veliko posebnih P"Pr ' j bili so 30 tonsko dvigalo, nap« ^ morali obsežen temelj: celo likosti male vile. Ko je "bila h's^n)i tovljena, se je velikan PresV, t; " In šele sedaj se je mogel odd strel. Cev je taki? velika, da ? ^ rašen' človek notVi dovolj P v.e; krogelj en železniški voz ne m •peljati kot-deset.	- . gat"
Prvi strel je padel 14. januaJ0*ic« bioa -je stala-pri postaji Bogu:^^ obrnjena proti Tarnovu. V,^aZfjo*a so bili ta dan dobre volje, r ve;( so rusko novo leto. Med1 . ^ ljem pa je ob 9. uri zjutr*J P^ prva kroglja. Učinek I«	$
Rusi so v velikem, strahu >zg vo in preložili svojo etap^0	^
10 km nazaj.
šila celo vrsto hiš in izk«j m globoke jame: Kroglja
do 2 minuti. MedJern^ ^ neprestano čuje silno bobnenj ^ Ruskih vojakov je vsled g topa znorelo.
Blue Serge obleke po $lMt
-——-^—^ ^ 1 ^	AnC
za vsako minuto vsake ure in za vsako uro vsacega
so plave Blue Serge obleke najprikladnejše.
Vendar morate biti pozorni in pazite, da dobite res pravo blago ker mnogo je blaga, ki se proda za Blue Serge pa je le ponaredek.
Mi ne moremo prodati Kup-penheimer Blue Serge oblek po $11.75 al $14.98, pa tudi nikdo drugi jih ne more prodajati ceneje kot mi. Naša cena je $18.00.
Pridite in oglejte si jih.
V
THE EAGLE
kjer dobite vse potrebščine 406-408-410 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
T„« MOU.« ^ _______
----
jff^ Družba sv. Družine
jjlHn -gjj^. •- -
^^jjff^fej BM|M	VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Vstaiiovljena 29. nov. 1914. Inkor. v drž.IU., 14. maja 1915. H	SEDEŽ; JOLIET, ILL.
GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD."
Blagajnik....... ......John Petric, Joliet, 111.
fl1'NADZORNI ODBOR:
1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1- Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC,joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj gošljejo na 1. porotnika.
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-odl mest« države Illinois s 8. udi obojega spola.
jg^!' S. D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ■ do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. ^PLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana lisi vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne ™ v redu in sprejete v gl. uradu.
VPLAČUJE ODŠKODNINE, kate re je deležen vsak član(ica), in sicer: Za Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 8 !zSubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za izgubo ene noge nad členkom vsoto $100:00; 23 izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za '?SUb? najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko (jei 0n?^eno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
seiz^L-ACUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enk P aCa vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ratno operacijo na kili ali vtrganjem.
P°škodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-pla.ra.zp'®e gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-izni po®kodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in a za operacije.
jjjj^ak član(ica) je deležen vseh dobrotin pravic (po dne 1. maja 1915), ki D	S. D. takoj ko je bit pravilno sprejet v katero Podružnico in
Čl	tega plačujejo Društva bolniško podporo,
ozir	plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
oni na vsoto zavarovalnine: Ra	Za $250.00:	Za $500.00:
j	Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment.
2	......... 16—20 .......... 18c 1 ......... 16—20 .......... 35c
3	.......... 20—25 .......... 20c 2 ......... 20—25 .......... 40c
4	......... 25—30 .......... 23c 3 ......... 25—30 .......... 45c
5	...... 30—35 .......... 25c 4 ......... 30—35 .......... 50c
6	....... 35—40 .......... 28c 5 ......... 35—40 .......... 55c
.7 ...... 40—45 .......... 32c 6 ...:..... 40-45 .......... 63c
s	45—50 .......... 38c 7 ......... 45—50 .......... 75c
Po....... 50-55 ......;..; 45c
eK tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.'
NOVOPRISTOPLI ČLANI(ICE).
' ^J^tvušt. 5; Ottawa, 111.: Frank Lass, Mary Medic, Peter Jaklič.
Piknlr ^ 1S- jUn- - Prvi VeHki
Park	veselico v senčnatem
„e ,U priredi naše društvo sv. Druži-4 • ,.. S. D., in sicer v neiifcljo' 10 ^ v Theiler's parku, kakor je bi-enj<no <n že razglašeno,j ^ .
PtavrseJ' ie bil imenovan pr.i-te ^ iaJn': odbor, ki je imel svojo'sejo 1 p" zak,j«čil sledeči program:" '
^poid piknika bo ob 12- uri 2. 2 "J"
SC|jn. na kegljišču in plesišču ; 3	'n luninem svitu.
P'vo, pop, mošt ^izeli VfSt' sladoled- slaščice in pri-
4.	pS°rak in mrzel lunch s kavo.
5.	rtte'canje v vrečah za nagrade. '•»V^er_PUsžfni< ognja (Fire works)
6.	7»ti'*	' A' ■
*v- ko s enje Panika ob 11. uri V^ S<! Zapa,i starokrajski kres, VabT P;r0St ~ vsakdo dobrodošel! vate Vse rojake Slovence in Hr-PočaMe V8a s'avna društva, da nas prvi v SVW° prisotnostjo na tej 1c' našega društva. Vsem,,
ki nas na ta dan poSetijo, se že vnaprej zahvaljujemo.
Prip. odbor.
Waukegan, 111., 14. jun. — Več rojakov;. se je oglasilo, da pristopijo v naše; novo društvo sv. Družine št. 6 D. Š. D, na prihodnji seji dne 20. t', m.
Kdor želi pristopiti naj se pri merii oglasi in ne rabi čakati do seje, ker .v^a^ega smem takoj zapisati, kot vplača pristopnino $1.00 in mesečnino ter ima zdravniško spričevalo.
Pri društvih je navadno nekaj pristopnine za plačati v društveno blagajno. 'Pri našem- društvu je zdaj še popolnoma' prost pristop, le .{beseciu-no je plačati pa $1.00, ki pripade Družbi. >■ c... "• ' -'	'	.;.''■ |
Zdaj imajo rojaki in rojakinje V naši okolici najlepšo priliko zd pristopiti k dobrpn|u društvu.
Ker je več stvari na ii kreniti' na prihodnji seji, zato so naprošeni vsi člani in članice, d? se te naše prve. redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 20'. junija v šolski dvorani ob 2. uri pop., vsi u-deježijo., ;';f	„ .., .
Math. Ogrin, tajnik, 12—10th N. Chicago, 111.
FANTJE 17. PEŠPOLKA.
I. £	-:-
°v°dja Habjap napodi desetkrat močnejše Ruse.'
^ je °J'h 1M've dni meseca februarja Sne (3v°dia Vinko Habjan od 5. "^straše, C) sto'nije glede poguma, °dlikovai in vztrajnosti posebno
G "t® ]1bil prcbil na'>re^ d0
r e'ianje J' TeJaj pa se hipoma .^nih lllen:.L Pročelju podesetori, na in na '! se Pojavijo strojne pu-Se.n, , eh naših krilih nastopijo tako • sUe'
l<USi ^očnii bi'° jasn0> da so dobili naPrc; "Jnčenj na pomoč. Da-
je .,,. to je izključeno! Nemo-; držati . traj»o ali za delj ča-a ri'a noh .lnja staJaI išča, ki niso „ ,h kri,iJ- Ne preostaja J b°feč da korak za korakom !ri«na ^ avzamemo zopet tehnično t,1U,traj Posli -',.0d katerih	^ bili
S' N°vraj. 'V in da « tako upremo Veg j' Premoči. To se je zgo-b Pa tež, mar-4' 'j«ti boji, v mra-' 0storc v no "mikanje na prejšnje n 'limi	v zvezi z dotlej že
ie ««*tvo
tem ne smemo pozabiti, da dobijo vojaki ob takih dneh samo po enkrat, in sicer ponoči jesti. Lahko si torej mislimo, kaj pomeni, če moraš brez menaže ven, da prevzameš bojno stražo. Zadovoljiti se moraš z mrzlo mesno konzervo, a še pri tem užitku te nadlegujejo sovražne krogle.
Četovodji Habjanu, kot rezkemu in kprajšnemu podčastniku, se je z deset možmi vred odkazala najvažnejša in zato tudi najnevarnejša bojna straža 1 pri mostu. Ne smete si pa misliti, da se je dalo priti čez potok le po mostu; takrat je tekla po njem skromna vodica, mestoma je bil ppa tudi zamrznjen; torej ni pomenjal za ljudi nobene ovire. Ponoči pa ima vseeno vsak | most neko bajno privlačnost. To je bilo četovodji Habjanu znano; vedel je pa tudi, da je od njegove hrabrosti odvisen kratek počitek onemoglim tovarišem tam zadaj v strelskih jarkih.
Bila je že temna noč, kakor se reče, taka "kakor v rogu", — kar se oprezho priplazijo ruske patrole; z njimi je Habjan kmalu opravil. Potem pa je prišel večji oddelek, kakih 70 do 80 mož, ki so mislili našo stražo kar pohoditi in poteptati. Vnel se je hud, ljut, trd in težak boj, a kupček naših fantov se je junaško branil — proti
desetkratni premoči. Zdelo se je, da o boju ne bo nikdar kraja, končno je začel ogenj vendar le pojemati ter je nazadnje povsem umolknil. Hrabra četica je vztrajala, in Rusi so jo morali s krvavimi buticami odkuriti. Marsika-teri naših junakov je imel takrat samo \ se zadnjo patrono v cevi; toda kamor j, it postavi Habjan z vrlimi fanti od n 17. pešpolka, tam ni omahovanja, tam c velja: ali zmagaj ali pa umri!	2
Naš najvišji vojni gospod je nagra- p dil Habjana za ta junaški čin s tem, da j mu je podelil zlato hrabrostno sveti-njo.	s
2. Narednik Hostinek razstreli mostič. b
z
Rusi so se bili ugnezdili na nasprot- I nem bregu neke reke, in njihove pa- k ;role so ponoči redno prihajale čez za li stalno zgrajen mostič na našo stran. I Ta brv mora torej izginiti, zlasti ker s ie bilo reko nizdol od mostiča vsled povodnji težko prebresti. Ker so bili Rusi nasproti ležeči breg močno za- p sedli, so se vsi taki poizkusi drugih , :et, ki so stale pred nami tukaj, izja- ^ lovili.	s
Narednik Leopold Hostinek od 7. j bojne stotnije pa se javil prostovolj- r no, da mostič z ročnimi granatami raz- r streli. V temni noči se, v spremstvu i; nekaj pogumnih mož, priplaži do brvi, j. in posreči se mu, da jo je v dolžini 6 j korakov razdrl. Toda drugi dan so r Rusi to škodo že zopet popravili.	r
Drugič je bil uspeh enak; šele tretjo c noč se je posrečilo mostič tako raz- r dreti, da ga Rusi niso mogli več toliko 1 popraviti, da bi bil poraben za prehod. 1 To delo, ki je bilo vselej, ko se je s ponovilo, nevarnejše — kajti Rusi so c ležali le 80 do 100 korakov proč — je j zahtevalo ne samo stanovitne vztraj- 1 nosti, marveč tudi največje neustraše- j nosti. Le spretnosti in okretnosti Ho- ] stinkovi se imamo zahvaliti, da se je to i nevarno podvzetje posrečilo brez iz- 1 gub.	i
Narednika Hostinka so za ta pogu- .1 mni čin predlagali za najvišje odliko- 1 vanje.	'
Narednik Ostanek jezdi z važnim obvestilom skozi sovražno vas.
Za poveljnika je. med bitko največje važnosti, da ga neprestano obveščajo o dogodkih pri posameznih bojnih oddelkih. V današnji vojni ne veljajo več griči, s katerih so vojskovodje davno preteklih dni vodili bitke, in zelo mnogovrstne so niti in poti, po katerih se dandanes prenašajo povelja. Če odreče telefon, — kakor zlasti pri napredovanju, — morajo stopiti na njegovo mesto jezdeči seli ali pa patrole.
Od obkolilne kolone podpolkovnika pl. Ventourja je dobil bataljonski hor-nist, narednik Vinko Ostanek ponoči povelje, da ponese čim prej važno poročilo o položaju k skupinskemu poveljstvu. Kolikokrat je vsled razmer na bojišču potreben dostavek: "čim prej — kakor hitro mogoče", ne da bi se komu sanjalo, kaj vse ovira izvršitev takega povelja.
Ostanek je moral v temni noči, po neznanem ozemlju, jezditi skozi gozdove; vedel je le to, da gre najkrajša pot po neki vasi, ki jo je pa nasedel sovražnik.	• ■
Do vasi je šlo vse dobro in gladko, tu pa bi trebajo napraviti velik ovinek in s tem izgubiti mupgo dragocenega časa.
Po kratkem premišljevanju je Ostanek izpodbodel svojega konja ter skokoma pojahal sredi skozi sovražnika. Kakor marsikaj v vojni, tako se je posrečilo tudi to junaštvo. Rusi so menda Ostanka smatrali za enega svojih.,,, "Dtirujen, siefer pa zdrav; je narednik; Ostanek ob dveh zjutraj na pristojnem meS|tu izročil poročilo, ki so ga že željno pričakovali.	... ,, Nagrada za fa vrli čin je došla našemu korenjaku ,v obliki bronaste svetinje za hrabrpst^ Narednik Ostanek je med prvimi, ki jih diči to novoustanovljeno Najvišje odlikovanje.
Prestolonaslednik deli odlikovanja.
Dne 21. smo bili počaščeni z obiskom prestolonaslednika, Njegove ces. in kraljeve Visokosti nadvojvode Ka-rola Franca Jožefa, Pri tej priložnosti je Njegova Vispkost na bojišču podeljevala odlikovanja častnikom in moštvu. .■
Ob' sprejemu smo 'Sicer pogrevali o-bičajnega slavnostnega sijaja, toda neprestano gromenje topov je svečanost na popseben način poveličevalo.
Od našega polka sta prejela iz rok bodočega vladarja naše preljubljene očetnjave odlikovanje narednika Matija Schnablegger in Vikt. Mekinc.
Prvoimenovani je dobil srebrno hrabrostno svetinjo prvega, poslednji pa drugega razreda.
Narednik Schnablegger si je bil že v prejšnjih bojih pridobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, sedaj je prejel nagrado za drzno poizvedovanje, ki ga je izvršil z najlepšim uspehom, kajti le vsled tega se je neki protinapad na sovražnika popolnoma posrečil.
Narednik Mekinc — preje računski podčastnik in še-le malo časa v bojni črti — se je bil prostovoljno ponudil, da poizve za stališča in moč sovražnikovo. Dasi ga je sovražni ogenj ope-tovano pregnal, se mu je končno vendar le posrečilo, da je svojo nalogo docela rešil.
Ta podčastnika, ki sta že od početka vojne neprestano »a bojišču, pač tega slavnostnega in častnega dne -voje žive ilni ne pozaliita; vedno se bosta spominjala, da ju je bodoči vladar sam odlikoval na .bojišču. Pa tudi naš polk bo to počaščenje z veselim ponosom
\
ovekovečil v svoji zgodovini.
V	aprilu 1915.
Stoletnica šmarniške pobožnosti.
V	hrupu svetovne vojske se obhaja letos stoletnica odkar je papež Pij VII., ko se je vrnil iz francoskega u-jetništva, obdaroval šmarniško pobož-nost z odpustki in jo tako priporočil celemu svetu. To se je zgodilo dne 21. marca 1815. Letos, ob stoletnici, pa je bilo dano papežu Benediktu XV., . da je pridejal tej pobožnosti novih od-pustkov in pa molitev za mir. Da pa — se je majniška pobožnost po zasebnih hišah obhajala že mnogo preje, priča zgodovina. Tako n. pr. je kapucin Lovrenc iz Tnueffise iz 1. 1692. izdal knjižico o majniški pobožnosti. V Ita- 1 liji so obhajali to pobožnost že 1. 1713. J Pred sto leti pa se je razširila po vsem svetu in ljudstvu zelo priljubila.
1
O solncnici.
piše strokovnjak v nemškem listu: V j Avstriji in v Nemčiji so bili opustili popolnoma gojenje oljnatih rastlin in 1. so uvažali vse oljnate sadeže. Zdaj je čas, da pridelujemo zopet sami kar — nam daje olje in druge koristi. Solnč- H ničino seme smo uvažali iz Rusije in iz Indije, kakor da bi ne mogli pride- ^ lovati te s vsako prstjo in vsakim kra- p jem zadovoljne rože, ki ne potrebuje nikakega obdelovanja. Sadite jih ob F mejah in poteh. Listje in deblo so dobra krma živini, seme je dobra krma perutnini, ki leže rada jajca po p njem. Olje je mastno in sladko. Koristi sajenja solnčnic so tako mnogo- F stranske, da se ne more pisati dovolj -p o tem, gospodarska društva naj bi se zavzela za pridelovanje solnčnice na > veliko, potem ne bi plačevali tako drago inozemsko olje. — Tako je pisal -1 Nemec, ki ne ve za kaj vse se porabi \ še solnčnica, ne ve, da čisti zrak, da da ^ njeno zrnje najfinejšo moko in njeno steblo izvrstno prejo. Kako dobro bi J bilo, če bi začeli na barju saditi solnč-nice. Gotovo bi se obneslo. Namesto kisle krme, ki raste v nekaterih krajih ]> bi rastlo dragoceno olje, zabela ljudem j in piča živini, rastla bi moka, ki je dosti boljša od pšenične, ker raste v * zraku. Neglede na korenike, ki bi mo- -a rala tudi služiti živini za krmo, saj je , topinamburina korenika hrana tudi ljudem 5n stari ljudje pripovedujejo, da so uživali ljudje, predno je bil prišel ] v Evropo krompir, solnčničino kore- | niko.
Avtomatične puške	'
ali Samostrele imajo vojaki kanadske ekspedicije, kakor poročajo francoski listi. Te puške imajo po 15 patron in s« sprožijo same, kar zabrani, da bi se utrudil vojak. Navadno boli rama od udarca puške, roka postane trdi pri napenjanju in po 150tem strelu je vojak . t*ko »utrujen, da ne meri več dobro. •
Pri samostrelu pa strelja lahko 250— i 500 krat? ne da bi se utrudil, alt ravno to zavede vojaka, da razsiplje muni-cijo in to je gotovo tudi vzrok, dainiso , uvedli samostrelov tudi pri evrOpej-. skih armadah, t ' ' .
V	NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor nape-
' Ijavo elektrike, vode itd. Anton Ne-r manich,' lastnik, 1000 N. Chicago ' Street, Joliet, 111.
Premeten dečko.
Gospod: "Zakaj se jokaš, fantek?" Dečko: "Izgubil sem dva krajcarja, zdaj bodem pa tepen." . Gospod (da mu četrtak): "Zakaj pa 1 še jokaš?"
Dečko: "Da nisem izgubil dveh krajcarjev, imel bi jih sedaj šest."
i———————
J DRUŠTVO SV. DRUŽIN*
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, 111.
. Geslo: "Vse za vero, dom in narod.'
"Vsi za enega, eden za vse'
Odbor za leto 1915.
, Predsednik...........George Stonich
Podpredsednik........Stephen Kukar
. Tajnik...............Jos. Klepec
. Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr
t Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan
c	Nadzorniki:
^	Anton Šraj, Jr.
Nicholas J. Vranichar,
Joseph M. Grill.
1	-
To društvo sprejema v svojo sred* e može, žene, fante in dekleta od 16. do " 55. leta.
L To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in Za operacije, za plačila, kakor kaže .j oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pr: I, tajniku; ako mu ni mogoče priti, na;
-	piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo v
-	Ameriki in menda ima najugodnejše o postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pri-
a stopite, če ste že v katerem društvu a ali ne.
e Pri tem društvu ni nepotrebnih po-a stav. Edino kar se zahteva je, da vsak n ud plača svojo mesečnino. Kazni in k drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem n društvu.	lt-w-F
Lincoln Highway
Grocery and Market
406-408 CASS ST. Both Phones 782. JOLIET, ILL.
Tu dobite meso in grocerijo ceneje kot kje drugje. Boljše blago in nižje cene.
Posebnosti za soboto«
11 lbs. Paw Leaf Lard for - - - $1.00 15 lbs. H. & E. Granulated Sugar for $1.00 Home Dressed Chicken, per lb. - ■ 16c
Home Rendered Lard, per pound..11c
Fancy Pork Loin Roast, per lb.. . 12c
Fancy Pork Chops, per lb......12^c
Fancy Pork Butt Roast, per lb----12c
FRESH SPARE RIBS, per lb.....8c
Fresh Pork Liver, per lb...........4c
Fresh Calves Liver, per pound....20c
Fresh Beef Liver, per pound.....10c
No. 1 Sugar Cured Hams, per lb.. .15c
No. 1 Sugar Cured Bacon, per lb.. 16c
No. 1 Sugar Cured Picnic Hams, per pound ...........................He
Native Beef Sirloin Steak, per lb.. 17c
Native Beef Round Steak, per lb.. 16c
Native Beef Shoulder Steak,
per pound ...................... 15c
Native Beef Pot Roast, pound, 14c
and............................12^«
Native Beef Boneless Rib Roast, pei pound ...........................18<
Native Beef Boneless Rump Roast per popund ................... - , • 17<
Native Veal Roast, per pound 2Qi to .............................. 16'
Native Veal Chops, per lb........18(
Native Veal Steak, per lb. 22c to 20i
Fancy Leg Mutton, per lb........16i
Fancy Mutton Chops, per pound.. 14c
Fancy Mutton Stew, per pound, 14c and............................12J4c
Pickled Pigs' Feet, per lb..........6c
Sliced Minced Ham, per lb.......15c
Sliced New England Ham, per lb.. 15c
Sliced Dried Beef, per lb.........35c
German Salami, per pound.......24c
Fancy Cervelat, per pound........24c
HOME MADE LIVER SAUSAGE, 3 for .............................25c
Home Made Bulk Pork Sausage, per pound ...........................12c
Home Made Link Pork Sausage, per pound .........................l2xAc
Fresh Gound Hamburger, per lb.. 12c
Fancy Frankfurts, per lb.........11c
Fancy Bologna, per pound.......11c
Fancy Polish Sausage, per lb.....11c
POTATIS KORF (Potato Sausage), made by Mr. Ernest Johnson, lb. 10c
KRANJSKE KLOBASE (Austrian Sausage), made by Mr. Joseph Pas-dertz, per pound..................16c
Special prices daily, we cut prices, NOT quality. A trial will convince you.
Fresh Fish Every Day.
Grocery Specials
SPECIAL SATURDAY ONLY Oranges, per dozen, 18c, 2 doz. for 35c
Lemons, per do^en.............j.20c
Pineapples, per dozen, $1.00, $1.25
and ..........:.,.................$1.50
Bananas, per dozen, 10c and------ ISc
Grape Fruit, large size, 10c;,;„ . . i
3 for ............•.............,.. 1.25ci-
Choice New Potatoes, per lb.. ..I...4c
Telephone Peas, per pound,..,.....8c
Fancy Wax Beans, per pound. . .8c
Spinach, per peck ...,,....----••|-,10c
New Cabbage, per pound..........4c
Bermuda Onions, per pound.......4c
Texas Silver Onions, per pound.. . .4c Tomatoes, per pound, 10c; 3 for 25c
Asparagus, per bunch ..........'...4c
Fancy Cucumbers, each 5c and----7c
EUTTER, EGGS, CHEESE. Choice Dairy Butter, per pound...25c No. 1 Creamy Butter, per pound . .30c Clover Hill Butter, 1-lb Cartons..33c Good Luck Butterine, per pound.. .19c
Downey's Delight Butterine, per pound ...........................19c
Pioneer Brand Butterine, per lb. 12c
Peanut Butter, per pound.........15c
Eggs, strictly fresh, per dozen----20c
Cottage Cheese, per pound........10c
Fancy Head Rice, per pound......8c
Barley, per pound.................7c
Lima Beans, per pound ...........9c
Cream Cheese, per pound.........20c
Brick Cheese, per pound.........19c
Longhorn Cheese, per pound......20c
Imported Swiss, per pound.......35c
Roquefort, per pound.............50c
Nippy, per package................9c
Deviled, per package..............9c
Liinburger, per pound............22c
Chow Chow, Onions, Relish, per
bottle .............................9c
Olives, Stuffed and Plain, per bottle 9c
Olives, in jars ...................22t
3 bottles Catsup, for..............25c
Bob White, Preserves, per jar.....9c
Jelly, large glass...................9(
Honey, per glass.................9(
1	TEAS AND COFFEES.
Gunpowder Tea, regular price, 50c i. sale ..................'............40<
1 Japan Tea, regular price 50c, sale 40i
\ . . ' ________
Japan Tea, regular price 40c, sale.30c Lipton's Tea, 54-pound package.. 19c Lipton's Tea, 54-pound package.. .35c
Imperial Tea, per package____i ...10c
COFFEES. Lincoln Brand.'per lb 35c. 3 for..$1.00
Otfr Blend, per pound.. :..:______2Sc
r.'I " >.' ■;	' c
"A Good Rio. per pound...........20c
rtM
Armory Brand, 1-pound tins, per pound............................32».
Navy Beans, per pound............7c
Baker's Cocoa, 5^-popund can----23c
Coleman's Mustard, yi-lb. cans...23c Postum Cereal, 1-pound package.. 14c
Instant Postum, per can..........25c
Grape Nuts, per package.........14c
All Grain, per package............10c
Searchlight Matches, 3 packages..10c
Macaroni, 3 packages for.........25c
Flour, 49-pound sack for........$2.00
245ž-pound sack, for.............$1.00
10-pound sack, for................50c
CANNED GOODS.
3 cans Tomatoes,'for.............25c
3 cans Corn, for..............-....25c
3 cans Peas, for...................25c
3 cans Campbell's Soup, for.......25c
3 cans Baked Beans, for..........25c
3 cans Kidney Beans, for..........25c
3 cans String Beans, for...........25c
3 cans Sauer Kraut, for..........25c
3-pound can Spinach, for.........12c
3-pound can Molasses, for.........9c
Karo Syrup, per can..............9c
Pimentos, per can ................9c
Chili Con Carne, per can..........9c
; Baking Powder, Calumet, 1-pound can
for...............................19c
: K. C., 25-oz. can..................19c
: Baker's Chocolate, per pound.....33c
Jello, per package, 9c; 3 for.......25c
' Gelatine Dessert, per pkg., 9c; : 3 for .........................25c
: Mince Meat, per pkg 9c; 3 for----25c
: Minute Tapioca, per pkg. 9c; 3 for 25c
BREAKFAST FOODS.
: Krinkle Corn Flakes, per package..7c Kellogg's Flakes, per package 9c; 3
for ...............................25c
; Washington Flakes, per package 9e;
: 3 for.............................25c
: Quaker Oats, per pkg. 9c; 3 for...25c
Morski razbojnikT]
T Spisal kapitan Frederick Marryat. -
Iz angleščine prevel J. M. j fjfa
(Dalje.)
Sklenil je. da prinese semkaj svoje stvari; vrnil se je k čolnu, izložil iz njega svoj zaboj, vodo, živež in ostale stvari, ki jih je bil dobil, ter jih je polagoma zvlekel na oni prostor, ki si ga je izbral. Nato je vzel iz čolna vesla in mala jadra, ki so bila v njem. Za poslednje delo, zvleči mali čoln do istega prostora, je bilo treba napora vseh njegovih moči in nazadnje se mu je vendarle posrečilo.
Utrujen in upehan je stopil sedaj k enemu svojih vodnih sodov in se o-krepčal. Vročina je prihajala vedno bolj neznosna, vendar pa ga je izpod-bujala k novim naporom. Obrnil je čoln ter ga na sprednjem in zadnjem delu postavil na dva kupčka peska, tako da ga je vzdignil za dva, tri crev-lje više; nad njim pa je razprostrl jadra. Nato je zvlekel sode za vodo in živež pod čoln, zaboj pa je pustil zunaj. Ko si je na ta način napravil streho, ki naj bi ga podnevi branila solnčnih žarkov, ponoči pa nočnih so parov, je zlezel v to bivališče, da bi o stal v njem do večera.
Dasi Francisco ni bil na ladji, je vendar vedel, kje je. Vzel je iz zaboja zemljevid in pregledoval obrežje, da zve približno razdaljo od onih krajev, od katerih bi mogel pričakovati pomoči. Mislil je, da je ta otok eden izmed onih mnogoštevilnih, ki se razprosti rajo ob obrežju pri Loangu in so kakih sedem sto milj daleč od otoka St. Thomas, ki je bil najbližji kraj, kjer bi mogel upati, da najde evropskih obrazov. Vedel je gotovo, da je od obrežja daleč največ štirideset do petdeset milj. Toda ali se more napotiti med divjake, ki so bivali tam? Dobro je vedel, kako slabo so Evropci ravnaii z njimi, zakaj v onem času je bila navada trgovcev s sužnji, da so šli na suho in šiloma zajeli domače prebivalce, da jih prodado v bolj severnih deželah. Kljub tqmu pa je utegnil imeti srečo, da naleti na kako trgovsko ladjo, ki so vedno vozile ob onem obrežju, da zamenjajo razno blago za zlati prah in slonovo kost.
Ne moremo si misliti, niti si predstavljati bolj žalostnega in obupnega položaja, kakor je bil oni, ki smo ga ravnokar popisali in v katerem je bil Francisco. Čisto sam — brez upanja na pomoč — preskrbljen z živežem le za malo dni in ločen od ostalega sveta — pod seboj le toliko suhe zemlje, da iztežka uteče nevarnosti, da ga ne po goltne širni nenasitni ocean, ki se je na vseh straneh spajal z obzorjem! In njegovo upanje na rešitev — kako majhno! Sto in sto milj daleč od kraja, odkoder bi mogel pričakovati pomoči, in edini pomoček, da bi prišel do tega kraja — majhen čoln — prava o-rehova lupinica, ki bi jo takoj uničil vsak močnejši veter.
Take so bile prve misli Franciscove. Toda kmalu se je otresel obupnosti. Bil je mlad, pogumen in poln nade. Saj živi v nas čut ponosa — zaupanje v naše moči in napore, ki raste in nas izpodbuja vedno bolj, čim večje so nevarnosti in težave. To je srčnost duše, ki priča o njenem nebeškem izvoru in večnem življenju.
Vročina je bila tako velikanska, da se je Francisco skoro zadušil, ko je ves dan ležal v senci čolna; niti najmanjša sapica ni valovala čisto gladke vodne površine — zdelo se je, kakor tla miruje vsa priroda. Šele ko so nočne sence legle na zemljo, se je Francisco upal zlesti iz svojega zavetišča; toda le malo mu je to pomagalo. Zrak je bil nenavadno soparen iu gost, kar je le malokdaj v onih krajih. Francisco je pogledal proti nebeškemu oboku, in zelo se je začudil, ko ni videl nobene zvezde — sive megle so zakrivale vse nebo. Pogledal je nizdoli proti obzorju, pa tudi tega ni mogel več dobro razločevati; tema je bila povsod. Stopil je na rob otoka; niti najmanjšega valovanja ni bilo videti— zdelo se je, kak or da je ves prostrani ocean ali zamaknjen ali pa brezčuten.
Pogladil si je lase z mrzlično vročega čela in zopet pogledal v to strašno, mrtvo puščavo. V srce ga je zabolelo in vrgel se je v pesek. In tako je ležal več ur dolgo v divjem obupu. Naposled se je zopet utolažil, se vzdignil na kolena in prosil pomoči, vdan v božjo voljo.
Ko je stal zopet na nogah in zopet gledal po oceanu, je opazil, da se je naglo bližala velika izprememba. Temni oblaki nad obzorjem so se vzdignili više, tema je prihajala povsod še večja in tihi, zamolkli glasovi so se slišali, kakor bi bil' gori v zraku it močan veter, najsi je bilo morje še popolnoma mirno. Vse je kazalo, da nastopi kmalu iu hitro veliko gibanje. Zapuščeni mladenič se je oziral na vse strani, da vidi, kaj pride. In sedaj so prihajali glasovi vedno bolj glasni in časih je divje' zašumelo po zraku — odkod je prihajalo? Kdo more reči In zopet je vse ponehalo, kakor bi hotelo le za sekundo razburkati leno mirno morje. Nato s^ je začelo tuljenje in žvižganje in še potem oddaljeno grmenje — vedno glasneje in glasneje — in videti je bilo, kako se je neka široka črta hitro razprostirala nad vsem vodovjem —
strašno hitro se je bližala — in huri-kan je naenkrat in z vso silo in z vsemi groznimi glasovi zadel ob zapušče nega rFancisca.
Prvi sunek je bil tako močan in tako nenaden, da ga je vrgel na tla. Zdravi razum mu je dejal, da je najbolje, ako ostane v tem položaju, zakaj pesek se je kar kadil in sukal v zraku, da ni mogel videti niti črevelj daleč predse; rad bi se bil splazil do čolna, da bi bil bolj na varnem, toda ni vedel, kje je. Vendar to ni trajalo dolgo; silni hurikan je sedaj vzdignil vodovje in pesek se je sprijel spričo vode.
Francisco je čutil, da je ves premočen, in je vzdignil glavo. Vse, kar je videl, je bilo, da je bilo morje sama ogromna pena — ki je vrela povsod, bela kakor mleko — toda še vedno gladko, kakor bi ga silila moč in sila vetra. Voda je že stala više in pokrivala eno polovico peščevitega otoka, črez drugo pa so se razlivale pene z divjo hitrostjo
In sedaj so se odprle zatvornice ne ba, in dež in pene, ki jih je vzdignil hurikan, so se razlivale na izgubljenega mladeniča, ki je še vedno ležal tam, kamor ga je bil izpočetka vrgel vihar. Nenaden udarec vode mu je pa pojasnil, da ne more ostati tam dalje — morje je hitro narastalo. In preden je mogel na vseh štirih storiti nekoliko korakov, ga je drug val, kakor bi ga lovil v svoji jezi, vnoči opomnil na skrajno nevarnost in moral se je po staviti pokonci in hiteti proti višjemu delu peščenega otoka, kamor je bil zvlekel svoj čoln in svoj živež.
Oslepljen od dežja in morske vode, ni mogel razločevati ničesar. Naenkrat je padel; spotaknil se je bil ob sodu za vodo in njegova glava je zadela ob zaboj. Kje pa je bil čoln? Ni ga bilo več! Veter ga je moral odne sti! Izgubljeno je bilo torej vse upanje! Zakaj ako ne bi ga bilo odneslo srdito valovje, za nekoliko dni bi moral vendarle poginiti! Udarec ob zaboj in strah zaradi izgube čolna sta bila tako močna in velika, da je omedlel.
Ko se je zopet zavedel, je bil prizor zopet ves izpremenjen. Prostrano vo dovje je bilo divje in strašno razburkano. Šumelo je tako grozno kakor prej hurikan. Ves peščeviti otok, razen onega dela, na katerem je bil Fran cisco, so pokrivale razburkane pene in tudi njegovo zavetje je bilo časih preplavljeno, kadar -o se večji valovi nagrmadili na manjše ter se razlili do njegovega znožja. Francisco se je za čel pripravljali na smrt.
Polagoma je ginila tema in več ni bilo tako črnih oblakov na obzorju. Francisco je začel upati — oh, upati kaj?,— Da morebiti za trenutek uteče smrti, da dočaka potem še hujšo; da se reši srditih valov, ki ga groze po goltniti in ki bi ga v nekoliko trenutkih rešili vseh muk in težav, da umrje pod žgočim solnceni za žejo in gladom, da v smrtnem boju kliče po vodi! Ko si je Francisco premislil vse to, si je z rokami zakril obraz in molil: "O Bog, zgodi se Tvoja volja! Toda v svoji usmiljenosti vzdigni, še više vzdigni vodovje!''
Toda voda ni več narastala. Vihar in veter je polagoma nehal tuliti in peneči valovi so se uklonili božjemu povelju — tako daleč so šli in ne dalje! Prvi sledovi jutranje zarje, oznanjujo-či svetlobo in gorkoto, so se prikazali na obzorju, ko so se oči obupajočega mladeniča obrnile na neko temno stvar v razburkanem vodovju. Bila je neka ladja z enim samim jadrenikom, ki se je močno zibala semintja in ki jo je gnal veter naravnost proti peščenemu otoku, na katerem je bil on. Njen trup se je sedaj vzdignil visoko v zrak, sedaj zopet je izginil njegovim očem v dolinah valovja. "Razbije se na koče!" si je mislil Francisco, "izgubljena je — peščenega otoka ne vidijo!" In ako bi bilo mogoče, bi jim dal znamenje, da jih opozori na ne nevarnost, tako zelo je v tem trenutku sam pozabil na svoj žalostni položaj. *
Ko je Francisco opazoval ladjo, je solnce posijalo svetlo in veselo nad tem prizoriščem strahu in trpljenja. Vedno bliže je letela ladja pred ve trom, ko so jo lovili valovi, da jo tini čijo. Strašen je bil videti njen hitri beg, in to tem bolje, ker je bilo očito, da hiti naravnost v pogubo.
Naposled je mogel razločevati ljudi na krovu. Mahal je z rokami, toda oni ga niso videli. Vpil je, toda nje gov glas je odnašal veter. Ladja je prihajala vedno bliže, kakor bi bila njena usoda gotova. Le še dva kablja je bila od otoka, ko so ljudje na krovu zapazili nevarnost. Toda bilo je že prepozno! — Poizkušali so jo obrniti toda val za valom jo je tiral proti peščenemu otoku. Sedaj je zadela ob njega! — Edini še preostali jadrenik je padel na stran in divji valovi so hiteli, da dokončajo delo razdejanja in smrti!
ENAJSTO POGLAVJE
Rešitev.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. JUNIJA 1915.
The Will County National Bank
I'ranciscove oči so bile nepremično obrnjene na ladjo, ob katero so sedaj butali valovi s strahovito srditostjo. Videti je bilo kakih osem ali devet
mož na krovu. Vsak val, ki je zadel ob ladjo in se potem razlil čreznjo, jo je potisnil le še bolj na peščeni otok. Naposled je bila že tako daleč, da so valovi izgubili že skoro vso moč, preden so dospeli do nje. Ako bi bila zgrajena močno in trdno, bi se bila morda uspešno ustavljala sili viharja in mornarji bi se bili rešili. Toda bila je druge vrste, in sicer, kakor je sodil Francisco po pravici, ameriška brig, zgrajena za hitro vožnjo, zelo ozka in vrhutega sestavljena zelo na lahko.
Kakor si je moči misliti, se Franciscove oči niso niti za trenutek obrnile od edine stvari, ki ga je mogla sedaj zanimati — od nenadnega prihoda ladje in očividne nevarnosti, v kateri so bili ljudje na njej. Zapazil je, da sta dva izmed mož stopila k ladjinim vratom ter jih odprla. Nato sta šla dol in, akoravno so se valovi razlivali črez ladjo in je moralo tudi že precej vode priti vanjo, niso oni, ki so bili ostali na krovu, zaprli vrat za njima. Toda v malo minutah je bila vsa skrivnost razjasnjena: iz ladje so prihajali skozi ta vrata ljudje, v začetku posamezno drug za drugim, potem pa kar na tu-cate — bili so to ujeti Afrikanci, s katerimi je bila ladja naložena. V kratkem času jih je bilo na krovu vse črno; človekoljubna dva Angleža sta izpustila ljudi, da bi imeli isto nado, kakršno so imeli sami, da si otmo življenje. Dosedaj še vedno niso poisku-sili zapustiti ladjo. Pomešani med seboj kakor čreda ovac, sredi razburkanih valov, ki so se zalivali čreznje, so ostali vsi, Evropejci in Afrikanci, na njej. In ko so težki udarci valov pretresali ladjo, jih je bilo videti, kako so se obračali v vsako mer vsi brez razločka, jetniki in njih zatiralci.
Ta prizor se je pa kmalu predruga-čil. Ladja se ni mogla več ustavljati sili valov in naenkrat je Francisco zapazil, kako se je na sredi prelomila in sta se prevrnila obadva dela. Nastal je boj za življenje in smrt. Sto in sto jih je plavalo po srditem elementu in se borilo za obstanek. Bele pene oce-anove so bile pomešane s črnimi glavami zamorcev, ki so poizkušali splavati na peščeni otok. Bil je strašen in grozen prizor, videti toliko ljudi, kako so jih valovi preplavljali in metali semintja toliko ljudi, ki so stali na pragu večnosti. V enem trenotku so so bili že čisto blizu obrežja, ko jih je moč valov vrgla tja, v drugem pa sta jih odtekajoča voda in tok zopet splavila nazaj v morje; in od one množice, ki je plavala izpočetka, jih je izginila skoro polovica, da ne vstanejo nikdar več. Strahoma je gledal Francisco ta prizor in opazil, da se je njih število krčilo vedno bolj in da še nobeden ni prišel do brega. Naposled je pograbil jadrene vrvi s svojega čolna, ki so ležale blizu njega, ter hitel k onemu nesrečnemu kraju, da pomp.ga. kolik ■ -more; in njegovi napori niso bili zaman. Ko so valovi vrgli na suho telesa, v katerih navidezno ni bilo niti iskrice življenja, in bi jih zopet odplavili s seboj v morje, jih je zagrabil in zvlekel na suho v varno zavetje; in to je delal toliko časa, dokler ni ležalo petnajst zamorcev na bregu. Najsi iz mučeni in ezavestni, vendar niso bili mrtvi in mnogo prej, nego je potegnil zadnjega na suho, se jih je že zopet zavedelo mnogo tistih, ki jih je bil rešil najprej, akoravno jim je pri tem pomagala samo solnčna toplota.
Francisco je hotel še nadalje izvrševati to delo usmiljenosti, toda valovi so razbili prelomljeno ladjo na tisoče koscev in vse obrežje je bilo pokrito s tramovi, deskami in blagom. Te stVari so valovi metali na sulip ter jih zopet plavili s seboj. V kratkem času je postal od udarcev teh ladjinih o-stankov popolnoma nezmožen za nadaljnje delo in se je zgrudil upehan na pesek. 'In res, vsi nadaljnji poizkusi bi bili zaman. Vsi oni, kar jih je bilo na ladji, niso potrebovali nobene pomoči več. Francisco je stopil k o-nim, ki jih je bil rešil, dvanajst izmed njih- se je bilo zavedelo, in sedeli prekrižanimi nogami; ostali pa so le žali še vedno v nezavesti. Nato se je Francisco vrnil na griček, kjer je imel svoj zaboj in živež, se vrgel na tla in gledal ves prizor, i
Veter je ponehal in solnce je lepo sijalo. Tudi morje ni več tako gnalo valov, ki so se že polegli, in ker jih ni več naganjala moč hurikanova, so pla'i veličastno in svečano, ne več tako divje in silovito kakor pred malo urami. Vse obrežje je bilo kar posuto z ladji-ninji kosci, deskami in s sodi za vodo, in vsak' trenutek je bilo videti, kako so se v razpenjeni vodi prikazovala trupla zamorcev in zopet izginjala.
Dolgo uro je Francisco gledal in premišljal, potem pa se je zopet napotil tja, kjer so sedeli rešenci, komaj trideset korakov od njega. Bili o slabotne, suhe rasti, toda ker so padali k rodovom, prebivajočini ob 'brežju, in ker so bili že izza mlada vajeni biti v vodi po ves dan, so se rešili laže kakor ostali sužnji, ki so jili prignali iz notranjih dežel, ali pa evropski mornarji, ki so bili vsi poginili.
Videlo se je, da so Afrikanci kmalu zopet zadobili svoje moči v solnčni gorkoti, ki je bila tako neznosna Za rane i s o a, ter se jeli pogovarjati med eboj. Vsi so zopet oživeli, samo zanemarjali so one, ki so najbolj potrebovali pomoči. Francisco jim je dajal razna znamenja, toda niso ga razumeli. Vrnil se je na grič, nalil vode v vrč in ga jim prinesel. Ponudil ga je enemu izmed njih, ki je hlastno segel po njem. Voda je bila nekaj posebnega, (Nadaljevanje na 7. strani.)
MMM|SMJMMflM2MMjMip 1 JOHN N ^8Phone 1
I ■ Simm i
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne olog. ter pošilja denar na vse dele iveta.
Slovenska Gostilna::: iraj
■ , . ■ .- i
vino domače in importirano, |r=j]
fino žganje in dišeče smodke. j gj 915^ Scott St., Joliet, IU.
MiainaiiraraiMrarararariMimiip
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Kapital in preostanek $300,000.0r
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmii HENRY WEBER, kašir.
J. p. vimtf
Obatelefon	j^.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, & Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET
--
STARA
IGOSTILNA
-?-
NAJBOLJŠA * POSTREŽBA.
§ Oscar J. Stephen i
[yzj Sob« 801 Id Ž02 Barber Bldg. £ JOLIET. ILLINOIS.
I JAVNI I NOTAH	*
w---
j§ Kupuje in prodaja zemljišča ffi v mestu in na deželi. £ Zavaruje hiše in pohištva progi ti ognju, nevihti ali drugi po-!fi škodbi.
g§ Zavaruje tudi življenje proti i^j nezgodam in boleznim. !£ Izdeluje vsakovrstna v notar-
!sko stroko spadajoča pisanja. K
Govori nemško in angleško. j§
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za §tavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi « pri nas in oglej si našo zalogo! Mi 'e bomo zadovoljili in ti prihranili denar
w. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES I NCLINTON STS.
W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
O r p h e u m Theatre Building JOLIET, ILL.
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Geo. Svetlecich
PRVI SALUN Si ONKRAJ MOSTA »H
W S »S S »M S S »SiRi
I	r ' mj J
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI1
Garnsey, Wood & Leiinon
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, l^*
Metropolitan Drug Stori
N. Chicago & Jackso«
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVl +
"BELLADONNA' OBLlfl
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
REVHATtZMU HROMOSTI BOLESTI » KOLKU
bolestih t členkih	___
NEVRAIXJJI PROTINU PREHUJENJU OTRPLOSU M&C	BOLESTIH » L®.
SLABOTNEM križu bolestih »
SLABOSTIH »	W
PLJUČNIH IN PKNH 8«®" MRA2B4JU t ŽIVOTU ^ VNETJU ores« f
Navadna pomota.
Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sred3tvo je
•JOSfWOKIER
T RINE RS
ELIXIR
bitter-wine 1
/VpNv^ V
**IN£«OVO
HORKE^HO
b, JOSEPH TRINER SAsKUnd Ave. ^CHICAGO. ILL
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpomore pri:
ZABASANOSTI, •
NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
BOLEČINAH V DROBU, ( ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI,
OSLABELOSTI.
Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost m njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nerednosti v prebavnih organih.
V VSEH LEKARNAH	CENA $1.00.
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Trfoer-jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 6°c>
JOSEPH TRINER,
v	IZDELOVATELJ. --
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, »4"
----
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
lz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
Katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
i1"	t
»	'5	Edini in dolgoletni slovenski in polski	j
^^gJ^ftJSL	pogrebni zavod in konjušnica. Kočije	^
ffllBmBK^^. a/^rŽambulanci pripravljeni ponoči in
/PK^^B^P^^S^j*!-/	podnevi. Najboljša postrežba za kr-	t
V^^Tm^t^EK**/? ste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko-	t
■ liT^nrln V^Hllf	Cene zmerne. — Ženske slučaje	s
^S^^^^^^^li^^^ji^fep^g^aoskrbuje soproga, ki je izkušena v	(
"'	'	tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.	;
w. W^lkowi^K:	;
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
1 C°MMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS,
a--------1
r^ —iB—
pOMACA NARAVNA OHISKA VINA
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28tli St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 8Qc galona
Te cene veljajo od 25 galouov naprej, pri manjili naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ^ Money Order.	jm
Ljudska banka
^^^^^^^ Vložite svoj de-Kgr nar m obresti v
ifflliSi lliit naive^° naJ"
Ull M ti I! 1 'anko
Vlade Zd. Držav, * 1 rail I tltCH Požtne Hranilnice
in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
-----
SL4VN0ZNANI
Slovenski pop
Proti žeji • najbolje sredstvo.
več ga piješ tembolj se ti priljubi.
1% tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^Kl^O PIYO
To so naši domači fisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
9)3J;liet Slovenic Bottling Co. i
Scott St.	Joliet, 111
Wj^font Chl. 2275 tj, w. igo, ob nedeljah N. W. 344
AMERIKANSKI SLOVEHTEC. 18. JUNIJA 1915.
MUKSiti KAiSBUJIMlK..
(Nadaljevanje s 6. strani.)
kar so le malokdaj dobivali na suženjski ladji. Pil je z veliko slastjo ter bi bil popolnoma izpraznil vrč, da mu ga ni Francisco vzel ter ga ponudil drugemu. Trikrat ga je moral napolniti, preden je dal piti vsem. Nato jim je prinesel nekoliko prepečenca tel" jih zapustil, zakaj izprevidel je, da mu utegnejo vzeti vso zalogo živeža in jo použiti. Zaraditega je zakopal sode z vodo in živežem pol črevlja globoko v pesek; vse to je storil, ne da bi ga bili videli zamorci, ki so ostali še vedno na svojem mestu. V tem je tudi solnce zopet zašlo. Francisco je kmalu sklenil, da naredi s pomočjo zamorcev iz ladji ni h ostankov plav in poizkusi dospeti do obrežja. Nato je legel drugič na tem pomenljivem kraju, se priporočil varstvu v^egamogočnega Boga in kmalu trdno zaspal.
Šele ko so topli solnčni žarki posijali na mladeniča, se je prebudil. Bil je zelo utrujen od naporov in trpljenja prejšnjega dne in tudi raditega, ker prvo noč ni bil zatisnil očesa. Vstal je in sedel na zaboj. Kako ves drug prizor se je sedaj nudil njegovim očem! Ocean je zopet spaval, nebo je bilo čisto jasno in niti najmanjšega oblačka ni bilo videti na nebu. Obzorje je bilo čisto in ravno; rahel ve-trič je pihljal nad temnomodrim morjem, iznad katerega se je zopet vzdi-goval peščeni otok v isti velikosti kakor onega dne, ko je stopil Francisco prvič nanj. Toda to je bila vsa lepota prizora. Ospredje otoka je bilo videti strašno. Vse obrežje je bilo posuto s kosi razbite ladje, s sodi za vodo in z drugimi stvarmi, ki so bile tu-intam visoko nagrmadene. Med vsem tem pa so ležala trupla onih, ki so bili poginili. Na nekaterih krajih so bila trupla vržena daleč na suho in so bila že vsa suha, druga pa so še vedno plavala na malih valovih. Bila je prava podoba smrti in razdejanja.
Rešeni zamorci so še vedno spali, ko je Francisco zapustil svoj vzvišeni prostor in krenil na obrežj.e, da vidi, kakšne pomočke za rešitev mu je podala tuja nesreča. Na veliko svoje veselje ni našel samo množice sodov, temveč mnogo tudi napolnjenih s pitno vodo, , vrhutega dovolj , živeža in raznih drugih stvari, s katerimi bi se dal zgraditi plav. Sedaj je imel dovolj živeža in vode za samega sebe in za otete zamorce. Stopil je k njim ter jih nagovarjal; oni pa mu niso dali odgovora, niti se sploh genili. Suval jih je, toda zastonj. Njegovo srce je začelo hitreje utripati od strahu, da ne bi bili morebiti že pomrli od prebitih naporov. Zaraditega je močno sunil z nogo enega izmed njrtl in šele sedaj, ko je uporabil silo, česar ne bi bil ni--fctjar stori! drugače, se je »zamorec zbudil iz brezčutnosti, vzdignil glavo in se malomarno ozrl. Francisco se je bil nekoliko priučil jeziku Krumanov in je nagovoril zamorca v tem jeziku. Na svoje veliko veselje je opazil, da mu je odgovoril, najsi ne v istem jeziku, pa vendar v nekem drugem, onemu podobnem, tako da so se lahko pogovarjali. S pomočjo tega zamorca, ki ni imel nobenih posebnih ozirov z ostalimi, so se zbudili še oni in kmalu so se vsi živahno razgovarjali.
Francisco jim je v kratkem času dopovedal, da narede plav in se vrnejo domov. Dokazoval jim je, da bosta živež in voda kiiialu pošla, ako ostanejo tukaj, in da bodo morali vsi poginiti. Ubogi ljudje skoro niso vedeli, ali naj bi ga imeli za kako nadnaravno bitje ali ne, in so si med seboj pripovedovali, kako jim je prejšnjega dne prinesel sveže vode. Vedeli 50, da pi bil 11a njih razbiti ladji, in zaraditega jim je bila njegova navzočnost popolnoma neumevna.
Njih pogovor je imel ta dobri uspeh, da so imeli mladeniča za neko višje, njim prijazno bitje in so mu bili radi pokorni. Odšel je z njimi na grič, jim ukazal okopati pesek in jim dal iznova vode in živeža. Prav ta dar in način, kako jim ga je dal, je zbudil njih čudenje bolj kakor kaj drugega. Francisco je jedel z njimi vred, vzel iz svo. jega zaboja nekoliko orodja, kolikor ga je imel, ter jim dejal, naj gredo z njim. Najprej so zbrali sode in jih zvalili skupaj. Prazne so pripravili za plav; pobrali so tudi kose jadrenikov ter skrbno sneli z njih vrvi, da z njimi zvežejo plav. Eno ali dve jadri, ki so jih tudi našli, so razvili, da se posušita, in so položili 11a stran ves živež in o-blačila, ki so utegnila biti še dobra. Zamorci so delali radi volje ter so kazali precej razumnosti. Preden je napočil večer, je bilo na varnem vse, kar je imelo le količkaj vrednosti. Valovi so metali sedaj semintja le mrtva trupla in ostanke razbite ladje, ki niso bili za nobeno rabo.
Mnogo časa bi nam vzelo, ako bi hoteli natančneje popisati vse napredovanje Franciscovo in zamorcev tekom naslednjih štirih dni, k6 so vsi delali naporno in marljivo. Resnica je, da je zelo pogostoma sila mati iznajdbe, in izumili so mnogo duhovitih stvari, preden so zgradili plav, tolik, da je nosil njih vse in njih živež ter je imel jadrenik in jadro. Naposled se jim je vse dobro posrečilo in petega dne so se Francisco in zamorci napotili na plav. Najprej so ga z drogovi odrinili od obrežja, potem jim je pa bilo kmalu mogoče razviti jadro in, ker je pihal ugoden vete, so pluli s hitrostjo treh milj naravnost proti obrežju. Šele ko so bili pol milje od otoka, e je izgubil ves strašni smrad, prihajajoč od gnijočih trupel, ki jih
niso mogli vseh pokopati, ker bi jim bil ta posel vzel preveč časa. Zadnja dva dni njih bivanja na otoku je postal smrad tako strašen, da so se celo zamorci začeli zgražati.
Preden pa je nastopila noč in je bil plav kakih osem milj od otoka, je nastala popolna tišina, ki je vlada ves naslednji dan, dokler ni potegnil z jugovzhoda veter, ki jih je gnal proti severu.
Ta veter jih je gnal od obrežja, česar niso mogli preprečiti. Francisco je le hvalil Boga, ker so imeli toliko živeža in vode. Mogli so biti brez nevarnosti, da bi jim pošle potrebne stvari za življenje, najsi bi imeli nasproten vter za več dni. Veter pa je pihal neizpremenjeno in močno in sedaj so bili v Beninskem zalivu. Vreme je bilo lepo in morje gladko. Le- : teče ribe so se v velikih množicah vz-digovale iznad morske površine in padale na plav, ki je plul še vedno proti < severu.
Tako so jadrali Francisco in njegovi ; zamorci že kakih štirinajst dni dolgo ; na prostranem oceanu, ne da bi bili vi- : deli količkaj drugega kakor vodo in 1 nebo, ki se jim je kazalo jasno dan za 1 dnevom. Francisco je približno preračunal, da ne morejo biti daleč od suhe zemlje, ko so naposled petnajstega dne ugledali na severni strani dvoje jader.
Franciscovo srce je začelo utripati : od veselja in hvaležnosti do Boga. Ni , imel sicer daljnogleda, da bi bil natančno ogledal ladjo, toda vendar je plul proti njej, in ko so prišli proti večeru bliže, je zapazil, da imajo pred seboj dve ladji.
Ko je Francisco še vedno gledal tja in ugibal, kakšni ladji bi utegnile to biti, je zahajalo solnce ravno Za njima. I11 ko je črez nekoliko minut zatonilo za obzorjem, , so se pokazali obrisi ladij točno in razločno. Ni se mogel motiti. Francisco je bil prepričan, da je ena teh ladij "Avenger", in njegova prva misel je bila, da bi izpremenil nier in se dal zopet od vetra gnati proti severu. Ko pa je za trenutek natančneje premislil stvar, se je odločil ravnati drugače. Zavil je jadro, da ne bi bilo mogoče opaziti plava, ter je nato opazoval, kako se sučeta ladji, dokler je bilo še svetlo. Prav nič ni dvomil, da je bila ladja zajeta in da so so še pri tem vršili navadni prizori ple-nitve in prelivanja krvi. Plav je bil sedaj nekako štiri milje daleč od ladij, ki sta že izginjali izpred Francisco-vih oči, ko je naenkrat opazil, da se je razbojniška ladja obrnila proti zapadli. Francisco je spoznal, da se mu sedaj ni bilo več bati zajetja; razvil je zopet jadra, češ, da dospe do ladje ter jadra z njeno pomočjo do prvega pristanišča, ako je nišo navrtali. Komaj pa se je bil plav obrnil zopet proti njej, se je v daljavi zasvetilo in spoznal je, da so razbojniki ladjo zažgali. Sedaj seveda ni bilo treba dospeti do nje. Francisco je že zopet mislili obrniti svoj plav proti severu, ko mu je šinila v glavo misel. Dobro je poznal krutost in krvojočnost morskih razbojnikov. Morebiti so razbojniki pustili nekaj živih ljudij 11a ladji, da poginejo v ognju. Zaraditega je še nadalje plaval v prejšnji meri proti goreči ladji, ki jo je opazoval neprestano. Plamen se je širil vedno bolj in se lotil jadrenikov in "jader druge za drugim. Veter je močno pihal in ladja je plula vedno v meri vetra — znamenje, da so bili ljudje 11a krovu. V začetku je bilo videti, kako da se ved-' 110 bolj oddaljujejo od ladje. Ko pa je ogenj uničil jadro za jadrom, se je njena hitrost Zmanjšala in čez eno uro j"p bil Francisco pod njenim zadnjim "delom.
Ladja je bila sedaj od sprednjega krova do velikega jadrenika en sam plamen. Ogenj je švigal iznad prednjega dela visoko nad nižje jadrenike in se končeval v velik in gost oblak d|ma, ki ga je vter nesel pred njo. Sprednji del ladje še ni gorel, vendar pa je ylad^la tam že tolika vročina, da je krenilo moštvo 11a zadnji del ladje, kjer so trepetali v veliki razburjenosti ali pa v nemem obupu. Razbojniki so bili namreč v svoji krutosti odvezali in uničili vse čolne, da bi se oni ne mogli rešiti. V svetlobi, ki jo je razširjala goreča ladja, so kmalu zapazili Franciscov plav. Komaj je prišel s plavom pod zadnji del ladje in zavil jadra, so spustili dol vrvi in so skoro vsi splezali na plav. V malo minutah, ne da bi bili izpregovorili besedice, so vsi bili z ladje in Francisco je zopet odplul, ravno ko je začel ogenj švigati skozi okna kajit. Plav, 11a katerem je bilo sedaj dvanajst oseb več, se je obrnil zopet proti severu. Kmalu potem, ko so rešencem postregli z vodo, po kateri so zelo hrepeneli, je zvedel Francisco nekoliko več o njih. Ladja je plula iz Kartagene v Južni Ameriki v Lisabon z nekim donom Cumano-som na krovu, ki je imel tam velika posestva. Obiskal je svojo družino iu se vračal preko Kanarskih otokov, kjer je tudi imel posestva, v Južno Ameriko. Na tej poti jih je zagnal veter proti jugu, kjer so srečali "Avenger". Ker pa je bila ladja dona Cu-, manosa precej hitra, jo je ujel razboj-■ nik šele po dolgem teku. Ko so se je I polastili in niso našli 11a njej skoro t nobenih vrednostnih stvari, ker je bila naložena le s pohištvom in z razrtini i orodjem za dona Cumanosa, so se raz-1 ljutili in najprej uničili vse čolne, nato , pa ladjo zažgali in gledali na to, da : mornarji kolikor dolgo mogoče niso i mogli ogenj gasiti. Tedaj so pa raz-| bojniki prepustili nedolžne in nesrečne , ljudi njih usodi v ognju. 1 Francisco je z zanimanjem poslušal
pripovedovanje Cumanosovo ter mu nato pripovedoval, kako je on sam pri-šel z razbojniške ladje, in tudi vse o-stale dogodke. Francisco je sedaj pred vsem gledal na to, da bi kar najhitreje prišli do suhe zemlje. Veliko število ljudi na plavu in pa dolga doba, ko so bili na njem, ga je silila, da je varčeval z vodo. In po vseh teh preizkušnjah je imel naposled vendarle srečo. Tretjega dne se je prikazala ladja, ki jih je zapazila. Obrnila se je proti njim ter jih otela. Bila je ladja, ki je ob obrežju nabirala zlati prah in slonovo kost. Ugodne ponudbe dona Cumanosa pa so pripravile kapitana do tega, da je opustila svojo pot in krenila preko Atlantskega oceana v Kartageno. Fran-ciscu je bilo prav eno, kam gre, in dona Cumanosa je spoznal za zvestega in odkritosrčnega prijatelja.
"Vi ste bili moj rešitelj," je rekel panec, "dovolite, da vam povrnem svoj dolg — pojdite in živite pri meni."
Ker je bil tudi Francisco zadovoljen z donom Cuijianosom, je rad sprejel njegovo ponudbo. Končno so prišli srečno in varno v Kartageno in se odtod napotili na posestva Cumanosova ob Magdalenski reki.
(Dalje prih.)
— Amer. Slovenec je najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Stane samo $2 na leto.
POZOR! POZOR!
SPOMLADNE IN LETNE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
f-i	f 1	• v • v
Frank Juricic
1001 N. Chicago St JOLIET, IL fJSH	i^jH^SBH^
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti - spadan-}u ženskih in moSkih las, kakor tudi za rast moških brk in brade: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah Jn križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Bite takoj po cenik. "Koledar" iu žepna, knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pofiljite 6 centov v markah, nakar vam počljem Koledarin knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
^IIIHIlUilllniillHlUlulllUJIIUllKUUIiiiUUi
J^^'^UKda telefon Chicago 100	Q
Stanovanja teleton Chicago 3247 X
!JOSIP KLEPEC *
JAVNI NOTAR	¥
^ 100« N. Chicago St.	JQUET.^L.^O
Joliet Steam Dye Boose
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. rnm^m^mmmmmmmmmmm
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog,
TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
jraAETcONffAlf
C 106 Loughran Bldg. )
J Cass and Chicago Sts. JOLIET 1
\ Pcsojnje denar na zemljišča. J
S	Insurance vseh vrst	V
/	Surety Bonda.	/
1	Steam Ship Agent.	\
\	Both Phone* 500.	{
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pilite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
I
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. JUNIJA 1915.
m
SOD AMONTILLADA.
(Angl. spisal Edger Allan Poe.
S!
Sfi
Tisoče razžaljenj, ki mi jih je prizadel Fortunato, sem pretrpel s kolikor mogoče mirnim srcem; toda naposled, ko se je drznil nekoč me javno zasra-movati, sem mu prisegel maščevanje. Vi, ki poznate mojo dušo, moje življenje, si lahko mislite, da sem se varoval izreči pretnje. Sčasoma bi dozorelo moje maščevanje, to sem znal in s tem je bila stvar za nekaj časa gotova; kajti ravno radi tega, ker sem bil sklenil brezpogojno maščevanje, je bila stvar varna pred vsako neprevidnostjo: moja naloga ni bila le kaznovati, temveč kaznovati nekaznovan.
Razume se, da nisem dal Fortunatu nikakega povoda dvomiti o mojem prijateljstvu napram njemu. Smehljal sem se mu, kot je bila doslej moja navada. Fortunato ni slutil, da sem se smehljal le v mislih na njegovo pogi-belj.
Eno slabo stran je imel Fortunato, kljub temu, da je v vsakemu drugem oziru vzbujal spoštovanje,' da celo 'strah. Ponašal se je vedno in povsodi kot izvrsten poznavalec vin. Le malo Italijanov je resnično umetniškega duha. Navadno se ravna njihov en-tuziazem po času in priložnosti, da ogoljufajo angleške in avstrijske milijonarje. Tudi Fortunato je bil, kot večinoma vsi njegovi rojaki, kar se tiče slik in geni .popolen šarlatan; toda njegovo razmerje do starih vin je bilo pošteno in resno. In v tem oz^ru sva si bila oba precej jednaka; tudi jaz sem se razumel na laška vina in jih o prilikah kupoval v velikih množinah.
Ko se je nekega večera že mračilo in je bila karnevalska razdivjanost na vrhuncu, me je srečal moj prijatelj Fortunato.
Pozdravil me je s pretirano prisrčnostjo, kajti bil se je že močno opil. Napravljen je bil kot harlekin. Njegov bujnobarvni kostum se je tesno oprijemal života in na glavi je donela 1 kričeča godba zvončkov, ki so viseli na visokem in ozkem pokrivalu. Njegovih rok kar nisem mogel izpustiti, tako sem se veselil, da sem ga našel.
Dejal sem mu: "Kako me veseli, dragi Fortunato, da sva se srečala. Danes izgledaš zares izvrstno! Pa jaz imam doma velik sod Amontillada, — prodajalec mi je vsaj zatrjeval, da je pristen Amontillado, — toda jaz vseeno še dvomim..."
"Kako," se je začudil prijatelj, "A-montillado? Cel sod Amontillada? Nemogoče! In sedaj v karnevalu!"
"Saj pravim, da še dvomim o njegovi pristnosti," sem odgovoril, "in bil sem po vrhu še tako neumen, da sem poplačal ves račun, predno sem se mogel s teboj posvetovati o tem. Pa ker te nisem nikjer našel, sem v strahu, da mi kupčija izp6dleti, kupil vino!"
"Amontillado!"
"Pravim, da se še nisem prepričal!"
"Amontillado!"
"In jaz hočem biti na jasnem."
"Amontillado!"
"Ker si. pa lahko mislim, da si za danes zvečer že oddan, hočem iti k Luchesiju. Saj je tudi'on kos kritika starih vin. Povedal mi bode..."
"Luchesi ni v stanu razločiti Amontillada od Sherryja."
"Pa vendar pravijo nekateri norci, da ti je jednak v poznavanju vina."
"Pojdimo!"
"Kam, prijatelj?"
"V tvojo klet."
"Ne, prijatelj; ne gre se samo za to, ker si povabljen drugam. Vidini, da si močno nahoden. Moje kleti pa so neznosno hladne in mokre. Na ži-dovju je prevlaka salpetra."
"Vse eno gremo tja. Kaj te briga moje prehlajenje. O tem ni vredno govoriti. Amontillado! Gotovo te je prodajalec ogoljufal, lil kar se tiče Luchesija — ta ne razločuje Sherryja od Amontillada."
Tako govoreč oprijel se je moje roke. Hitro sem si dal na obraz svilnato masko, zavil se tesneje v svoj plašč in se dal voditi prijatelju do svoje palače.
Posli so bili vsi odšli na karneval. Dejal sem jim bil, da pridem šele zjutraj domov in jim strogo prepovedal zapustiti mojo hišo. Vedel sem, da zadostuje to, da takoj izginejo, ko jim le obrnem hrbet.
Vzel sem dve baklji iz obročev in dal jedno Fortunatu. Vodil sem ga prijazno skozi več sob do vrat, katere so vodile v podzemeljske prostore. Začel sem stopati po dolgih, ozkih stopnjicah in pripsil prijatelja, naj mi pazno sledi. Slednjič sva dospela do konca stopnjic in stala sva drug poleg druzega na vlažnih tleh starih kleti Montresorjeve rodbine. <--t»-i Moj prijatelj se je nevarno zibal in zvončki na njegovi kapuci so doneli venomer.
"Kje je sod?" je vprašal.
"Ta je dalje spodaj," odgovoril sem jaz; "opazuj, prosim, belo prevlako, ki se lesketa na zidovju!"
Obrnil se je k meni, — pogledalo me je dvoje vlažnih oči, ki so bile od pijanosti popolnoma motne.
"•To je salpeter," sem dejal. "Od ke-dij imaš svoj hudi kašelj?"
"Uhu — uhuhu, ahuhu!"
Ubogi moj prijatelj več minut ni mogel ziniti besedice.
"Ah, kaj moj kašelj! To ni nič nevarnega," je slednjič odgovoril.
"Pojdi," sem dejal odločno, "gremo
nazaj; tvoje zdravje je predragoceno. Ti si bogat, spoštovan, ljubljen, občudovan; ti si srečen, kot sem bil nekdaj tudi jaz. Tebe bi ljudje pogrešali. Pri meni je stvar drugačna. Pojdimo nazaj; znaš mi zboleti, potem bodem pa jaz tega kriv. Saj pride lahko Luchesi in..."
"Dovolj," je dejal nejevoljen, "ta nedolžni kašelj me še ne bo umoril, ne!"
"Gotovo — gotovo," sem odvrnil, "in jaz resnično nisem imel namena, da bi te po nepotrebnem vznemirjal; toda ti bi res lahko malo bolj pazil lja svoje zdravje. Požirek tega močnega Medoca naju bo ogrel. Ni se nama bati, da bi zmrznila."
Odprl sem steklenico, ki je ležala v dolgi vrsti poleg drugih na mokrih tleh. "Pij, prijatelj," sem dejal in mu ponudil vino. Smeje se nastavil je steklenico k ustam.
"Pijem," je dejal, "na zdravje vseh onih, ki^o našli tukaj okoli naju večni mir."
"Jaz pa pijem na zdravje tebi, da bi še dolgo in srečno živel."
Zopet se me je oprijel in šla sva naprej.
"Te kleti so zares velikanske," je dejal.
"Rodbina Montresor," sem odgovoril, "je bila zelo stara in mnogobrojna.
"Kak je bil že vaš grb?"
"Velikanska človeška noga, zlata na modrem polju; noga stare kačo, katere strupeni zobje so bili zagrabili peto."
"In vaše geslo?"
"Nemo me impune lacessit."
"Dobro," je dejal.
Vino je žarelo iz njega, oči so se lesketale v čudnem ognju, zvončki so cingljali. Močni Medoc je tudi meni vzbudil domišljijo. Stopala sva počasi po dolgih hodnikih. Na straneh so bile plasti človeških kosti, med katerimi je bil tupatam kak majhen ali velik sod. Dospela sva tako do najnižjih prostorov v teh starih katakombah. Postal sem Zopet in prijel Fortunata za roko.
"Poglej," sem dejal, "prevlaka salpetra je postala tukaj debelejša in visi kot mah raz zidovja. Zdaj sva pod dnom reke. Mokrota pada v kapljah pod vsa okostja. Pojdi, gremo nazaj, predno je prepozno. Tvoj kašel..."
"Molči, kaj bi govoril o kašlju," je. odgovoril; "jaz grem naprej. Poprej pa še požirek Medoca."
Dal sem mu zopet novo buteljko. Izpraznil jo je na dušek. Njegove oči so žarele v divjem ognju. Smejal se je in vrgel prazno steklenico v zrak z gesto, ki mi je bila neumljiva.
Začuden sem ga gledal. Ponovil je ono čudno gesto.
"Ali ne razumeš?" je vprašal.
"Nikakor ne," sem odgovoril jaz.
"Potemtakem nisi član naše bratske družbe?"
"Pač, — gotovo," sem odgovoril, "seveda sem brat."
"Ti? Nemogpče! Zidar?"
"Da, zidar."
"Znamenje?"
"Tukaj je imaš," sem odgovoril in privlekel izpod plašča zidarsko lopatico.
"Ti se šališ!" je zaklical Fortunato in stopil korak nazaj. "Toda kedaj pridemo vendar do Amontillada?!"
"Pa naj bo," sem dejal in skril lopato zopet pod plašč. Ponudil sem Fortunatu zopet svojo roko. Težko se je naslonil ob mene. Šla sva naprej in iskala sod Amontillada. Morala sva skozi več nizkih obokov, potem po stopnjicah navzdol; šla sva nato zopet naprej in dospela slednjič do novih stopnjic. Zopet sva morala iti še globlje pod zemljo in prišla slednjič v kripto, v kateri je bil zrak tako slab, da baklje niso mogle več goreti, temveč so le še tlele.
Na koncu te kripte sva zagledala drugo, ki je bila pa manjša. Ob njenih stenah so bili ljudje nakopičili plasti človeških okostij, podobno tako, kot so zidane katakombe v Parizu, Tri stene te kripte so bile še pokrite s temi kostmi. Raz četrto steno pa so bile kosti popadale na tla in so ležale zdaj tako razmetane po tleli. In v tej steni zazrla sva še eno duplino, ki je merila v globočini kake štiri, v širjavi tri in v dolžini sedem korakov. Imela ni nobenega posebnega namena, bila je presledek med dvema kolosalnima stebroma, ki sta nosila obok.
Fortunato je vzdignil svojo slabo gorečo bakljo, ali zaman se je trudil prodreti temo. Pri slabit razsvetljavi ni bilo možno zazreti dna votline.
"Stopi bližje," sem dejal; "tukaj notri je Amontillado. Kar se p£\ tiče Luchesija..."
"Luchesi je popolen ignorant," prekinil me je moj prijatelj in stopil negotovih korakov naprej, med tem ko sem mu jaz sledil. V trenotku je bil na koncu dupline in začuden obstal, ko je zagledal skalo, ki mu je zapirala pot. Z bliskovito naglico" sem zagrabil Fortunata in ga priklenil na granitno skalo, v kateri sta bili dve železni in močni kljuki, ki sta bili oddaljeni kak meter ena od druge v vodoravni legi. Raz ene kljuke je visela veriga, raz druge ključavnica. V enem trenutku je bil Fortunato prikovan okoli bokov na skalo. Bil je preveč začuden, da bi se branil. Zaprl sem ključavnico, vzel iz nje ključ in stcJpil iz dupline.
"Potipaj z roko zid," dejal sem jaz; "takoj začutiš salpeter. Res je, tukaj je zelo vlažno in hladno. Še enkrat te prosim, vrni se! Ti nočeš? Potem mi pač ne preostaja nič drugega, kpt da te pustim tukaj samega. Pa
popreje ti moram še vsako najmanjšo uslugo storiti, ki je v moji moči."
"Amontillado!" je zaklical moj prijatelj. Ni se še zavedal resnosti svojega položaja.
"Saj res," odgovoril sem mu! "A-montillado." Med temi besedami sem odmetaval kosti, ki so bile na tleli. Kmalu sem prišel do opeke in morta. S tem materijalom in s svojo lopatico sem pričel vhod v duplino pridno in hitro zazidavati.
Nisem bil še dokončal prve plasti zidu, ko sem zapazil, da se je Fortunato že -koro docela streznil. Prvo znamenje tega je bil lahen, jokajoč krik, ki je zadonel iz globočine. Ni bil glas pijanega človeka. Nato je sledil dolg in trmoglav molk. Končal sem z drugo, s tretjo, s četrto plastjo, in zdajci sem začul besno ropotanje verige. To je trpelo več minut; da bi zamogel z večjo naslado poslušati ta divji ropot, sem prekinil svoje delo in sedel na kup kosti. Ko je rožljanje verige prenehalo, zagrabil sem zopet svojo lopato in dokončal v največjem miru peto in šesto plast. Zid je segal sedaj Fortunatu do prsi. Zopet sem prenehal; posvetil sem z obema bakljama preko zidu na postavo tam notri.
Glasni in besni kriki so zadoneli iz votline, tako divji in obupni kriki, da sem premišljeval in se tresel strahu. Potegnil sem svoj meč in začel tipati z njim po duplini; pa hitra misel mi je vrnila zopet ves moj mir. Spomnil sem se, da sta skala in veriga tako trdni, da se ni mogoče iztrgati. Pristopil sem zopet k zidu. Odgovarjal sem na rjovenje onega, ki je tamkaj notri besnel. Posnemal, ponavljal sem klice strahu, posnemal njegov jok, da, jaz sem s svojim močnim in polnim glasom Fortunata še prevpil. To sem storil in Fortunato je umolknil.
Bila je ravno polnoč in vedel senr, da bode moje delo kmalu končano. Zazidal sem osmo, deveto in deseto plast novega zidu. Dokončal sem del jednajste, zadnje plasti; bilo mi je treba zazidati le še en kamen. Bil je zelo težak in z naporom sem ga moral dvigniti na njegovo mesto. Zdajci pa sem začul iz dupline tih smeh, ki je bil pa tako grozen, da so se mi jeli ježiti lasje. Sledil je žalosten jek, v katerem sem le s težavo spoznal glas svojega vrlega prijatelja.
"Ha! ha! ha! — hi! hi! hi! — izvrstna šala, resnično, piramidalna šala. be mnogokrat se ji bodemo smejali v palači do solz — hi! hi! hi! ko bomo sedeli pri polnih kozarcih."
"Amontillado," zaklical sem jaz.
"Hi! hi! hi! — hi! hi! hi! — da, A-montillado. Toda, ali ne bo prepozno? Ali naju i>e bodo pričakovali v palači... grofica Fortunato in drugi? Pojdimo zdaj!"
"Da," dejal sem jaz, "pojdimo!"
"Pri milosti božji, Montresor, poj-diva!"
"Da," sem rekel, "pri milosti božji!" Toda na odgovor sem čakal zaman. Postal sem nestrpen. Glasno sem zaklical:
"Fortunato!"
Vse tiho! Spet sem zakričal:
"Fortunato!"
Nobenega giasu od nikoder. Vzel sem eno bakljo In jo vrgel skozi odpr-lino v zidu v duplino. Kot odmev sem čul le godbo zvončkov na njegovi kapuci. Prihajalo mi je slabo — vlažni zrak katakomb je bil tega kriv. Po-žuril sem se z delom. Zazidal sem zadnji kamen. Pred novim zidom sem napravil spet staro utrdbo iz človeških kosti. Pol stoletja se je ni dotaknil noben čktvek. — In pace, requiescat!
S^Sffi^Sš S ^ SSSMSaW
iS ,--1 iS
n I ZA KRATEK ČAS. | jgU
£ i--1
JiSiKMM g g; y; ffiSffiffiyRffiSfi
Protivoljne smešnice v časnikih.
Kdor želi svoje kosti prodati, naj ji'1
prinese v Vrtne ulice št. 9.
*
Podpisanec naznanja, da prodaja so-sebno lepe rokavice za gospode od jelenove kože.
♦
Svojo dobro povojeno slanino priporoča	Seb. Budalovič. *
Devetleten potnik v špiritu želi za svojega umršega šefa novega principa-la v isti tekočini.
Išče se Francozinja za vzgojevate-ljico majhnih otrok; porojena ima prednost.
♦
Kuharica, ki zna z dobrimi izpričevali kuhati, dobi takoj službo pri meni. ♦
Dekla, pripravna za prodajo, išče službe. /
*
Ženska, katera hoče prevzeti perilo s popravljanjem nekega moža, naj se
zglasi pri meni, hiš. št. 17.
•
Roditelji, kateri mislijo svoje 7- do 141etne sine poslati na gimnazijo v K., vzamejo se na stanovanje. Kje? Zve se v hiš. št. 13.
*
Dobra žepna ura se je izgubila včeraj v pijanem stanji.
*
Posestnik mnogo obiskovane krčme
se proda za 30,000 goldinarjev. *
V starem časniku sem čital to-le: L. 1701. je bila tako huda zima, da je o-
genj % plamenom vred na ognjišči zmrznil v kepo. Za zimo pa je prišlo tako vroče poletje, da so se pri kosilu raztopili srebrni noži, vilice in krožniki
ter stekli raz mizo.
*
Prodaja moje rajne gospe napreduje na trgu prav vrlo.
*
Ona gospodična, ki je zadnjo nedeljo izgubila zlato verižico, našla se je, in moči je priti ponjo.
Ker zdaj poleti moj opravek, odmetavanje snega, prestane, naznanjam, da bom do zime izdiral in zdravil zobe. Uljudno se priporoča
Janez Kešpret, št. 143.
*
Oni razstavljalci, kateri se niso v svojih oddelkih pripustili k razstavi,
shranili se bodo v skupnih omarah.
*
Društveno leto se začne dne 1. avgusta in se konča dne 31. julija istega leta.
*
Podpisanec službeno naznanja, da je danes ob 10. uri dopoldne pes Tre-panovega hlapca, liel jazbečar, ne samo jedenkrat, ampak več dnij brez postavnega znamenja ali torbe tekal po mestu in se za moja svarila ni le celo nič menil, ampak se mi je celo porogljivo smijal.
Janez Kalin, mestni redar.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasfiertž
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše., meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ^ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva tal $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Rojakom priporočamo sledeče blago*
Kranjski Brinjčvec, zaboj (12 steklenic^ za......................$10.4®
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................^""L
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............' '
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10. S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...............rj'nl
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................* '.«
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................* '
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«0 skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
a	v*- j^.-^jfcfl
4»*« sjf.	11| 11 pffljlPBSP^l \1-y,/.'"- ■ ■I f Mm
'	Is mT||M 1 ■ fr BJ^vJfTni \ fcjB ym
'■"; -'•" K^gjaw prSffl B ' fit■I Fwj	MiWn^BfflWfclBWMMlflt.
BgBB^rjSt BW|rr-Wi;i pre 'j M |j HI liJBi^Jiiif i i'1	:IM .BfttU—1_J^Jrfik^
fiti?'ft Barrr HBwfft fr-HB^^BBlnHB^^M
Joliet. ill.
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLl^
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
STENSKI PAPIR
-------------------~	, oD'J
Velika zaloga vsakovrstnih barv, ^ in firnežev. Izvršujejo se keg» . varska dela ter obešanje papirja po nizkih cenah.
A lexander
Acbi. Phone 376. U » Ji j
120 Jefferson St. JOLIET. N. W. telefon 556
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imetmje
EAGLE KXPOSl
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
on Mtfeu 405,	s. uiff St.. miktE