KNJIŽEVNIK BUENOS AIRES • LETO 71 ŠT' iSS Od zgoraj in od leve: 1. in 2. V nedeljo, 9. novembra 2003, sta v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi praznovala srebrnoma-šni jubilej mons. Andrej Stanovnik in lazarist Vinko Bokalič. — 3. V torek, 25. novembra 2003, ko se je Škofja Loka poklonila spominu dr. Tineta Debeljaka, je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode vodil somaševanje in imel homilijo v cerkvi sv. Jakoba. — 4. Nadškof Rode bla-goslavlja Debeljakov kip. — 5. Toni Burja, župnik v Št. Jakobu ob Savi mašuje za priseljence iz Argentine (Foto: Janez Jereb). — 6. V nedeljo, 16. novembra, je v Našem domu v San Justu predaval jezuit p. Alfredo Saenz o Antoniu Gramsciu in kulturni revoluciji (Foto: Stane Snoj). - 7. Jožejka Debeljak Žakelj govori ob odkritju spomenika njenemu očetu. uvodnik NEGOTOVOST i„ UPANJE MARKO KREMŽAR b pričetku novega leta na-1 1 vadno govorimo in pišemo ''S o veselih pričakovanjih, o napredku in dosežkih, ki nas čakajo v bližr\ji prihodnosti. V sedanjih raz-merah pa se zdi, da se kaže ustaviti °b misli, da je življenje sicer lepo, a da je neredko tvegano in nevarno, Vedno pa negotovo. Od zibelke do groba spremlja c 0veka negotovost in človeštvo se zaman trudi, da bi bilo bivanje na P anetu varno in predvidljivo. Ven-31 80 dobe in krqji, kjer občutek ^tovosti prestopi neko mero in h r^at Se ^uc^e zavemo svoje trhlosti °h kot navadno. V tako obdobje 8e Pomika polagoma sedanja družba, tako v Ar-ontini, kakor v Sloveniji pa tudi drugod po sirnem svetu. ■ evne dolgo tega je bila Argentina, kljub svoji viriv- n* nestabilnosti in gospodarski nepred-ne y!VOS^’ vama dežela. Zdaj ni več. Človek se oji zdaj le za svoje prihranke, ne ugiba le, ^ na;i ukrene, da bo preskrbljen za starost, arveč, kako naj se celo ob belem dnevu obva-Nep kr9ti°’ ropom in osebnim nasilstvom. so ^°tova sedaiyost, pa tudi prihodnost. Vlade onol|(^)ret*V'(^'Ve’ ob^ube uua,jo trnjnost muhe fpv, noyuice in sredi ukrepov in protiukrepov je ° uganiti jutrišnjo smer. zn Ut** r°jakom v Sloveniji negotovost ni nepo-kratl^ Xlat^e’ ki usmerjajo svojo politiko po So 0r°čnih koristih in ne priznavajo vrednot, g^i^P^dvidljive, pa tudi vstop v Zvezo evrop-m v držav odpira Slovencem vrsto negotovih -sti, a tudi tveganj. Pri tem ni toliko n ,anJe> kaj čaka v novih razmerah slovenski ti n kakor, ali bomo Slovenci hoteli sprejema-voli°Ve *zz*ve in odgovornosti, ali bo v nas do-Ali /UJ,raPIe sile, da bomo novim razmeram kos? dov i°m° r*ov°b samozavestni, dovolj iznajdljivi, venci b°^umn^ Nič, kar je vrednega, ni zastonj, ’ ^i bo večina rojakov hotela vztrajati in plačevati ceno za obstoj svojega naroda? Vsak pozna le svoje odgovore na gornja vprašanja, a skupni odgovor svobodne družbe je zavit v negotovost in le na poti bomo videli, kdo bo vztrajal in kdo omagal. Res je pred takimi in podobnimi negotovostmi stal naš narod že mnogokrat in je preizkušnje prestal, a to negotovosti ne zmanjša. Podobno raste občutek negotovosti tudi v ostalem svetu. V manj razvitih deželah je negotovost stalen gost, a tudi prebivalci nnjbogatejše države sveta se vedno bolj zavedajo, da jim nihče ne more zagotoviti vame in gotove prihodnosti. Gospodarska dinamika ne poteka vedno po predvidenih tirnicah in mednarodni terorizem je vnesel na politično šahovnico nove faktorje, ki večajo pa tudi ust-varjnjo negotovosti, različne od onih, ki jih je poznala nekdanja, do neke mere predvidljiva, mrzla vojna. Celo razvoj znanosti in tehnologije, ki se prehiteva z vedno večjo hitrostjo, dodaja k negotovosti, kžyti vsaka tehnološka sprememba predstavlja novo iskapje ravnovesja na političnem in na gospodarskem polju. Vendar večina ljudi gleda na spremembe na področju znanosti in tehnologije z upapjem. Imajo prav, k 0 katerem je naša revija že poročala. Iz članka, ki ga je napisal Hector Simeoni, povzemamo še nekaj podrobnosti in imena ustanov ter posameznikov, ki hočejo s pomočjo levičarskih skupin izsiliti spremembo zakonov v imenu argentinskega ženstva. HECTOR SIMEONI Pred dnevi se je končalo v Rosa-riJuv tako imenovano 18. narodno srečaiye žena. Udeležile so se ga 0 k'gadje iz vse države in organizirane skupine, kot Polo Obrero, Mo-vimiento Independiente de Jubilados y Desocupados, Partido de los Tra-rcP*av' *' - ogrožena celotna -e '^ite priložnosti za pogi nh i1 * * *'!!1 otlraščajočim otrokom. Mobju se tako radi zapirajo sam bexveda Pa jih, če so hrupni, n ^ocajte v njihovem izražanju nr. r ? S,e.Pr! sv°jih osemnajstih > šol °leuJlh in zavračajo tako de ti, ?’}lh, -PUStite Pri miru. So pa dnr.01* ma*° dlje potrebujejo t domačega ognjišča. Če ugotovite, da je vašo denarnico „olajšal“ za nekaj bankovcev, če na skrivnosten način izginjajo steklenice z alkoholnimi pijačami in če je pepelnik vedno poln, bodite kar tiho. Vse kaže, da ne preživlja ravno najlepšega obdobja. In če vas nekega dne pokličejo, da pridite na policijsko postajo, ker so vašega otroka zasačili z mamili ali pri vlomu, kratko in malo recite: „Njegov problem." In povejte jim vse, kar se o tem sinu ali hčerki, ki tako ali tako nikoli ni bil nič prida, spomnite najslabšega. Ali pa se pripravite, da ga boste obiskovali v kaznilniških govorilnicah in v popravnih domovih, kamor bo prišel po vaši zaslugi. Morda boste celo ugotovili, da je skrajni čas - če že ni prepozno - da rešite, kar je še mogoče rešiti. AVE MARIA Spoštovani dr. Morgentaler! Jezus je rekel: „Kdor sprejme otroka v mojem imenu, sprejme mene." „Povem vam, da vse, kar storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, storite meni." Mali otrok, ki še ni bil rojen, je od vesefia poskočil v telesu Elizabete ob prisotnosti Jezusa v telesu Marije, njegove matere. Borim se proti splavu, ko prosim starše, naj posvojijo zapuščene otroke. Tisoče libanonskih in indijskih otrok je bilo rešenih in so prinesli ljubezen, veselje in edinost številnim družinam, ki na drug način ne bi mogle imeti otrok. Nikoli ne dam otrok družinam, ki bi se branile svojih otrok ali so kdaj v življenju storile kaj neprimernega, da bi jih ne imele. Pridružila sem se borbi proti splavu, ker sem prepričana, da je nerojeni otrok najbolj nebogljen med reveži, najmanj ljubljen in najbolj 25. NOVEMBRA V ŠKOFJI LOKI zaničevan, če se ga starši branijo. Me misijonarke Bo^je ljubezni smo naredile zaobljubo, da bomo služile najbolj revnim med revnimi. V naših dneh je splav največji rušilec ljubezni in miru na svetu. Poznala sem veliko žensk, ki so naredile splav pred mnogimi leti. Vsakokrat, ko vidijo otroka iste starosti kakor bi jo imel njihov otrok, se spomnijo nary. Vi, dr. Morgentalcr, svetujete ljudem, nuj ne bodo istega prepričanja kot jaz, kar se splava tiče. Žalostna sem; nekoč, ko boste šli v svoj končni dom in stopili pred Boga, kakšen odgovor mu boste dali? Ko Vas bo vprašal: „Kje so čudoviti otroci, ki sem jih ustvaril, da bi izvršili velike stvari, kje so?“ Vi se bojite hraniti enega otroka več. Vaši starši se niso bali, oni Vas niso zapustili; nasprotno, ljubili so Vas in Vam dali veselje do življenja. Imam na tisoče otrok z vseh delov sveta in vendar nihče od njih se ni nikoli počutil nazaželen med nami, zapuščen. Vse negujemo z isto ljubeznijo. Doživela sem čudež nežne Bo^je ljubezni do otroka. Neki mož je prišel k meni in mi rekel: „Moj otrok umira. Zdravnik je prišel k njemu in mu predpisal zdravilo, ki ga v Indiji ni." Medtem ko sva govorila, se nama je približal neki mož s košaro, polno rabljenih zdravil. Prav na vrhu sem našla zdravilo, ki gaje potrebovali bolni otrok. Še enkrat sem pogledala; nisem mogla verjeti; resje bilo. Začudeno sem Ob odkritju spomenika dr. Tinetu Debeljaku ZORKO SIMČIČ Spoštovani, že od nekdaj je znano, in to ne samo zgodovinarjem, da je narod, ali pa tudi zgolj neka družba ali skupnost, prej ali slej — a vedno — moral nositi posledice, plačati, kadar je hotel živeti zgolj sedanjosti. Kadar je hotel živeti brez spomina. Kadar ni hotel ali mogel videti, da je preteklost tista, ki je rodila sedanjost, da je preteklost mati sedanjosti. In ta šele potem mati prihodnosti. Stari Cicero ni razmišljal o „kole-ktivnem spominu" in podobnem, ampak preprosto je ponavljal, da „ne vedeti za dogodke, ki so se zgodili pred tvojim rojstvom, pomeni za vedno ostati otrok, biti nedozorel, in kiy bi bilo človeško življenje, če nas spomin ne bi mogel povezati s preteklostjo" — naš Slomšek, ..slovenski Cicero" kakor so mu pravili, pa je šel še korak dlje: opozarjal je, da „kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njihov vrli naslednik biti ne zasluži", še več: „Pometi starih junakov slavo in si pripravil mlajšim pogin." Zavest o življenjski važnosti spomina. Danes se spominjamo Tineta Debeljaka, velikega sina Škofje Loke, starodavnega mesta, ki je dalo našemu narodu vrsto velikih mož. Proslavljamo stoletnico rojstva človeka, ki gaje življenjska pot peljala iz rojstnega mesta v Ljubljano, na Češko, na Poljsko, po Jugoslaviji ... nato pa — pač tragika pomislila na milijone in milijone otrok na svetu in na nežno skrb, ki jo ima Bog za malčke revnih naselij iz Kalkute. Strmela sem nad usmiljenjem in Boiy o ljubeznijo do tega majhnega otroka. Želim Vam, da bi tudi Vi nekoč začutili veselje Božje ljubezni in jo delili z vsemi, s katerimi se srečate, posebno s svojo družino in z vsemi ljudmi, ki delajo z Vami. Veliko molim za Vas, Bog my Vas blagoslovi. Mati Terezija iz Kalkute Misijonarka Božje ljubezni Prevedla M. M. naše polpretekle zgodovine — v begunstvo, v samoizgnanstvo preko Rima čez morje, človeka, ki pa je vedno čutil — naj je živel pod severnimi ali južnimi zvezdami, govoril materni jezik ali tujega — lge so njegove korenine. Dr. Tine Debeljak se je rodil v Školji Loki 27. aprila 1903, tu se šolal, gimnazijo končal v Škofovih zavodih v Šentvidu, slavistiko v Ljubljani. Pozneje je študiral v Pragi in v Varšavi, se vrnil v Jugoslavijo, bil profesor v Črni Gori, potem pa se ustalil v Ijubljani, kjer se je začelo nie' govo plodovito delo: pisanje literar-no-zgodovinskih študij, prevajanje zlasti iz slovanskih jezikov, ki jih je vse obvladal, in — ker je bil kulturni urednik Slovenca, takrat najbolj razširjenega slovenskega dnevnika — objavljanje kritik zlasti leposlovnih del. Vse to do maja leta 1945, do odhoda v emigracijo. Avstrija, pozneje Rim sta bili njegovi naslednji življenjski postaji, dokler ni leta 1948 odplul v Argentino in tam 20. januar-. ja 1989 v svojem 85. letu zatisnil oči-1 Danes se tukiy v njegovi Škofji Loki klanjamo njegovemu spominu. Vendar tako kot besede slavja bodo besede hvaležnosti. Še desetletja se bodo literarni zgodovinarji ukvarja-' 2 njegovim ustvarjanjem, knjti njegov živ^enjski opus je tako obširen ln raznovrsten, da se zdi skoraj nepregleden. Šele popolna bibliografija bi prikazala celotno podobo njegovega ustvarjai\ja. Ze od časa slovenske osamosvojitve je o Debeljaku v matici mar-0) odkrito, objavljeno, povedano, islinio samo na spominsko ploščo, kl. ™u j° je Škofja Loka pred leti ala na rojstno hišo, na natis njegovih pesmi, na simpozije o njem, na razstavo njegovih del v Narodni univerzitetni knjižnici in podobno — n vendar ... še dolga leta bodo ljud-Prebirali njegove poezijo in prozo, godovinarji analizirali njegove študije ' spomine na naše besedne umetniji ~~vko je Pisal o Kosovelu, o Preg-Hr.1 rtnzgarju, Miijcnu, Balantiču, ativT,°VxkU m štcvilnih drugih. Kompar-v £ studjje njegovih prevodov iz slo-anstah literatur, predvsem Middewic-č v Račkega, Kasprovvicza, Puškina, bot fn^a’ ^acha in drugih bodo še tl kot doslej prikazovale Debeljako- n Živeč že v emigraciji je i Dantejevo Božansko komedi-nokf °S <)Ven** P3 je — v hvaležen fini T m nokako v oddolžitev Argen-7atAv -'v mu je gostoljubno ponudila tudi nnibolj znamenito deln k° Pesnitev, Martina Fierra, rpv °seja Hemandeza. Mimo lahko vrh v °’ 0gato dediščino misli in nar .1 •j6 ^Pustil celotnemu našemu Ak-„f,U a naš književnik, član pariške maninr'ye’ Nasini član argentinskih Club lerrovcev> elan svetovnega Pen skorNa?katerim med nami je bilo dano bližini PMtdeSet lct živeti v njegovi potem v frPrej doma’ v slovenUi, let v r K'mu ln naposled štirideset bilo 0 uenos Airesu. Dano nam je • Premij ati njegovo delo, še bolj pa, in to od blizu — opazovati njegov človeški lik. In v čem smo lahko odkrivali njegovo veličino? Debeljak ni ustvaril Balantiča ne drugih besednih ustvarjalcev, a mnoge je odkril, jih vzpodbujal, jim pomagal rasti, pozneje pa bil tudi prvi, ki jim je za vedno dal mesto v zgodovini naše književnosti. Že samo zaradi tega bo za vedno zapisan v naši zgodovini. Še posebej jasno ga označnje njegovo osebno literarno ustvarjanje: veličastna Črna maša za pobite Slovence, pesnitev, ki poje o vojni, o revoluciji, zlasti pa o strahotnem koncu že po vojni pobitih domobrancev. Pesniška zbirka Poljub je izliv ljubezni do v domovini živeče oddaljene žene, do svojih otrok — slovenska Tristia ex Ponto, kakršnih doslej ni bilo v naši poeziji — medtem ko zbirka pesmi prošeni Manji kaže pesnikovo religiozno globino. Debeljak je bil formiran kot humanist, lahko bi rekli tudi da kot tradicionalist, in v naši literaturi torej ljubitelj domačijstva, in vendar, ko so se med emigrantskimi pisci začele pojavljati nove tematike, novi prijemi, se je vživel vanje, znal je biti most med generacijami. Kot človek širokega razgleda, predvsem pa širokega srca je prav on pripomogel, da v krogu kulturnih ustvarjalcev v tujini ni prišlo do preloma, kar ne bi bilo v korist ne emigraciji, ne besedni umetnosti sami. Debelakova ideološka brezkompromisnost je bila porojena iz jasne zavesti o nevarnosti komunizma, od tod tudi v njem strast za odkrivanje zgodovinske resnice. Njegove politične analize, odkrivanje korenin revolucije in ozadij dogodkov, res niso vedno v slogu strogo znanstvenega zgodovinopisja — sty je bil daleč od mnogih virov — toda njegova razgledanost po svetovnem tisku, stiki s politiki misleci drugih narodnosti, odkritja iz na skrivni mu poslanih pisem iz domovine, predvsem pa njegova intuicija, so mu omogočili odkriti marsiknj, kar je mnogim zgodovinaijem-uradnikom bilo in je žal še danes zakrito. V njegovem zgodovinopisju je trpka resnica, je žalost — nikdar pa besede sovraštva do nasprotnika, knj šele želje po — maščevanju. Njegova veličina se kaže tudi v njegovem odzivu na molk iz matice, še posebej na napade. V domovini je bil v času, ki mu danes z evgemiz-mom pravimo ,,doma enoun\ja“, ne samo zamolčevan, ampak od vseh, ki so v emigraciji kulturno ali politično delovali, najbolj napadan, kdnj celo surovo žaljen. Toda ko si ga videl prebirati tiste sramotilne vrste, v njegovih očeh ni bilo jeze, kaj šele sovraštva — samo žalost. Ta mož je imel predvsem veliko srce. Kako bi lahko — sni mu je Bog dal gibko pero — svoje nasprotnike v naši zgodovini za vse čase ožigosal, jih osramotil. Pa tega ni storil. Bil je — gospod. Ob njem se nam pa odkriva še neka njegova — kdo ve, če ne najvažnejša veličina. Debeljak — poosebljena požrtvovalnost. Delaven človek, ki ljubi življenje, ki ljubi rast, ki prebuja rast v drugih. Dober človek. Suj bi bilo neresnično, ko bi trdili, da ± so se ljuclje okoli njega z njim vedno J DR. JANEZ JUHANT NA RADIU OGNJIŠČE — Vovkov spomin in opomin azmeroma pozno je izšla Vov-kova knjiga Spomin in opomin I z zapiski revolucionarnega zasliševanja, preganjanja in šikaniranja po letu 1945. Knjiga bi bila dragocen dar za osamosvojitev Slovenije, pa je morala tako dolgo čakati na svoj izid. Tudi zdaj, ko je izšla, se o njej malo piše in govori. Skoraj ni bilo poročil v našem dnevnem časopisju in elektronskih medijih. Tudi tej knjigi se dogaja podobno kakor je zapisal Žarko Petan v zadnji izdaji MAGa o krizi vrednot v Sloveniji. Če se upreš krivičnemu režimu, te izločijo. In ker so, kakor pravi Petan, na oblasti isti ljudje kakor v času komunizma, jim knjiga o škofu Vovku ni pogodu. Knjiga ostaja spomin in opomin, se pravi ogledalo Slovencem in kristjanom. Še posebej zadnjim. Škof Vovk zelo neprizanesljivo govori o ravnanju kristjanov in duhovnikov v takratnih razmerah in zato nam tako nudi ogledalo za ravnanja v današnjem času. Kakor sem dejal na posvetu o etiki pri predsedniku države, smo Slovenci še vedno zapleteni v mreže istega sistema, ki je takrat preganjal, zatiral in mučil škofa Vovka, njegove duhovnike in slovenske kristjane ter sploh vse svobodoljubne in resnicoljubne ljudi. Mnogi duhovniki in verniki so zaradi režimskega zatiranja izgubili življenje, premoženje, odrinjeni so bili iz javnega življenja, niso imeli možnosti normalno živeti in delati. Danes pa še celo isti ljudje vodijo skriti nadzor nad nami. Oznar kakor ga imenuje Vovk, ki je zasliševal škofa, še danes deluje v navezi z bivšim predsednikom države in drugimi sodelavci pri zatiranju svobode in vzdrževanju nadzora nad državljani. V družbi je še vedno prisotna miselnost, da se ne sme povedati stvari drugače, kakor mislijo vladajoči. Tako vas označijo za netolerantnega, če javno poveste resnico, čeprav vsi vedo, da je to resnica. Resnica pa ne boli samo vodilnih politikov revolucionarne preteklosti, vsakdo, ki ima iz preteklega režima | strir\jali, ali pa on z r\jimi: ni bilo vedno istih pogledov ne na literarno ustvarjai\je, ne — prva leta, recimo — na iskanje poti za ureditev Slovenije, ko bo v r\jej zavladala svoboda: konfederacija v Jugoslaviji ali absolutna državna samostojnost? In vendar je bil med politiki prav on pobudnik a ne morda poštimaustva, kakor pravimo, ampak pomirjevala, treznega razgovora, argumentiral\ja, sprejemajta drugačnih zamisli — samo da je slovenstvo, ta v druge jezike neprevedljiv izraz, da je ,,naša stvar" lahko živela v srcih in umih naprej. Slovenska politična — oziroma točneje ideološka — emigracija bo v naši zgodovini ostala zapisana zaradi svojega kulturnega in celo gospodarskega delovai\ja, pa vendar je njen nnjvečji uspeh, da je del naroda — res da živeč v tnjini — skozi pol stoletja ohrai\jal zavest svoje nacionalne identitete, pokazal, da je samo v resnični demokraciji mogoče uspešno delovati za blagor ljudi. Lekcija politične dozorelosti. Tudi za nas danes tukzy. Neki naš literarni zgodovinar je nekoč napisal: „Je Prešernova Vrba in je Cankarjeva Vrhnika, in je Majcnov Maribor: knjti en sam kraj na svetu je domači krnj!" In tako bi lahko dodali: „ln je Debeljakova Škofja Loka." Ni bilo — vsnj daljšega pogovora ne — da ne bi iz ruegovih ust zazveneli ti dve imeni. Če pri kom, si ob i\jem začutil, da mu je rojstni kraj ,,umbilicus mundi" popek, središče sveta. Pred petnajstimi leti smo onkraj oceana Tineta Debeljaka polagali v grob. Ob maši zadušnici, pozneje ob odprtem grobu, se je vrsta govornikov poklonila njegovemu spominu. Od starih politikov do že v tnjini rojenih mladih študentov so prihajale besede zahvale človeku, ki je bil steber celotnega, ne samo kulturnega življenja v emigraciji. Tisti pogreb, tisti pogrebi v tnjini ... ko so trudni javni delavci drug za drugim legali v grob ... tisti žalostni pogrebi v tnjini, ko so po zadnjih molitvah ustnice onemele in je kdo od žalnjočih, kdaj kakšen otrok ... odprl zavitek ali posodico, vzel iz nje prgišče slovenske zemlje, prinesene preko oceana, in jo stresel na krsto ... ko si začutil, da z mrtvim odhaja v grob del Slovenije. Kdor ni videl teh prizorov, ne more vedeti, kaj pomeni domača gruda človeku, ld je bil prisiljen umakniti se v tiyino, ne more razumeti desetletja trajajočega domotožja ... In ko je bilo zaslišati iz drhtečih grl še poslovilno pesem — Gozdič je že želen — si v sebi tlačil solze, a nisi mogel, da si ne bi rekel: „In takega človeka, take ljudi toliki v Sloveniji že desetletja žigosajo za izdajalce naroda ... te ljudi, ki so ne samo živeli, ampak umirali za slovenstvo." Knjti tudi za Debeljaka velja: On ni živel v tnjini. On je smo umrl v tnjini. Daleč od rodne zemlje, daleč od svoje Škofje Loke ... Eno leto pred smrtjo ga je ob svoji 50-letnici počastilo Škofjeloško muzejsko društvo, poslalo pozdrave svojemu so-ustanovitelju — prvi korak k popravi krivice, ki mu jo je delala uradna Slovenija. Bilo mu je v veliko zadoščenje. In od takrat je vedel, kar si je prej smo želel: v domovini se začenja rojevati svoboda Kakor pred leti s spominsko ploščo tako Škofja Loka danes z odkritjem spomenika ponovno časti svojega sina. Postavljamo pomnik človeku, čigar duh in misel sta pravzaprav vedno živela tu, sredi teh starih ulic in hiš, po skritih kotičkih ob Sori, sredi teh nikoli pozabljenih hribov in dolin. Škofja Loka pa s tem dejanjem postavlja spomenik tudi sebi — mestu, ki se zaveda, da brez spoštovar\ja svojih velikih umsko in čustveno zdravih sinov ni poti v prihodnost. Tak spomenik je še en trden kamen vgrajen v duhovno obzicije mesta, ene od trdnjav slovenstva. Ali smo res bolestni čmogledci, če mislimo, da časi, ki prihnjnjo, ne bodo časi za me-hkužneže? To bodo nevarni časi, a tudi časi čudovitih novih izzivov. Tem časom pa bodo mlnjše generacije kos, samo če bodo v sebi čutile sile velikih prednikov — junakov. Za junake pa je še od nekdaj rečeno, ,,da dobivnjo svoj navdih samo iz kreposti svojih prednikov." Dogodek, kakor je današnji, je torej mejnik na poti v — Bog daj! — lepšo prihodnost. Praznik. Poklonimo se Tinetu Debeljaku. Čast mu! In — zahvala! kaj masla na glavi, si ne upa pogledati resnici v oči. Zato je Vovkov Spomin in opomin spodbuda in opomin nam vsem Škof Vovk je bil za ceno svojega življenja pripravljen pričevati za Boga in ver°, interes Cerkve mu je bil pred vsemi drugimi interesi. Razprava o vrednotah postavlja vprašanje, kaj so naše vrednote, še Posebej vrednote slovenskih katoličanov. Sociolog Bauman pravi, da se vrednote °''k° bolj odmikajo, kolikor bolj se nam oddaljijo ljudje: Preprosto: Če imamo Pred seboj otroka ali človeka v stiski, orno težko šli mimo in ga pustili tam. 'cer nam Jezus v priliki o usmiljenem amarijanu govori, da sta šla duhovnik n levit mimo ranjenega človeka, šele ta ]ec se ga je usmilil. Isti sociolog ugo-takJa' da radi Pozabimo na vrednote n.[at' ko nam gre za lastno življenje. r° je zat0 sproti urejati sistem, ki P precuje revščino in pomanjkanje ter P sred no onemogoča nasilje. Šindler-v ,seznam potrjuje, da gre v življenju d no takole: lahko sicer pogledam na I "°’ ko Pridejo iskat onega na moji m • In Potem pogledam levo, ko vza-niir desne9a. Toda ko pridejo nasled-Vr ni ved kam pogledati, ker sem na tahn s.a.m' Nauk resničnega dogajanja v lanba°/lsčuk.ie življenjsko usoden če ne sami ° solidarni' ostajamo v stiski nn h3 družbo moc|erne dobe je značil-alpri/i86 vedno bolj individualizira. Vsak svnic ^ n,ase' vsak ima svoja merila in rnpmh9edanje: Za,° ie vedno bolj po-škpnan^' Pravica posameznika, moča v l z.enske ali celo homoseksual-vrpHnZak človek Postaja neprecenljiva modem?’ m? dm9' strani pa vsake9a QOqn ' ?mi. s Procesi proizvodnje, utelPš3arSke in...finar|dne logike, ki jo nove £ h ,.kroW° medll'' postavljajo v no v’b0) Prefinjene kalupe. Poseb-se nr,canZICI^skib deželah je težava, da navAipnameznik ®e težje znajde, saj ni sam n s sv°j° 9lavo in odločati Da bh?aC pa ,kakor rečejo drugi. Zato toni č»° medijski in politični manipula-zaDeiii,:Qnapr^ vrtii° g|ave po vetru in teklosti 10 srca po vzorcih iz bivše pre- dobi^™ ziv'mo v dobi individualnosti, v niki P faaieznik°v. Vendar ti posamez-vzorce rebu.jei° hrbtenico, potrebujejo živlipnip P? katerih bodo določali svoje Potrebnip Leo,nardo Boff zato pravi, da ti danes samostojne osebnos- se on?,016 ne visii° v zraku, pač pa jejo v srcih. Josef Pieper zato pravi, da krščansko življenje zahteva pogum, ki je predvsem v tem, da sem pripravljen živeti resnico, zastaviti življenje za pravičnost in ideale, ki ohranjajo dostojanstvo človeka. Pogum se zato imenuje tudi srčnost. Le kdor ima srce, najdejo svoje mesto v njem tudi druge. Srčnost je krepost velikodušnih, ne ozkosrčnih ljudi. Slovenci pogosto sebe označujemo kot zavistne. Zavist izvira iz pomanjkanja solidarnosti do drugih. Za Kreka so dejali, da je imel srce v sredini, kakor je naslov dela o Kreku, ki ga je napisal Vinko Brumen. Srce v sredini je znamenje bogatega človeka. Če govorimo o vrednotah in o prihodnosti Slovencev, potem si lahko le želimo čimveč ljudi s srcem v sredini. Potrebujemo pogumnih, močnih in samostojnih ljudi, ki nam bodo kazali pot v novo prihodnost. Samo s srčnostjo se bomo odtrgali od preteklih spon in ujetosti v mreže skritega sodelovanja, prevar in laži. Osvobodili se bomo majhnosti in zaverovanosti vase ter se bolj pogumno odprli prihodnosti. Kakor je znova poudaril Petan, je ta pogum potreben posebno zaradi upanja v prihodnost mladih. Doba sprememb je ravno priložnost, da ustvarimo novega, svobodnega človeka, človeka upanja in vere, predvsem pa človeka ljubezni. Človek pa lahko sebe uresničuje le tako, da uredi najprej pri sebi. Kdor je v sebi negotov, je nevaren tudi za druge. Ali bodo mladi zdrave in močne osebnosti, je odvisno od tega, ali bodo imeli v družbi zglede za oblikovanje svoje osebnosti. Kakor je rekel Janez Janša na posvetu o vrednotah, pa je ravno to problem. Kako bodo mladi rasli v zdrave osebnosti, če jim odrasli ne dajo zgleda poštenosti, pravičnosti in poguma, da stvari poimenujemo s pravimi imeni. Škof Vovk je posebno kristjanom zgled takega življenja. Ob zaslišanjih in šikaniranju in celo ob zažigu ni klonil, pač pa je ohranil srčnost in upanje, saj je edini naš gospodar sam Bog. Za Janeza Ev. Kreka so zapisali, da je delal, kakor da bi gledal Nevidnega. Danes potrebujemo ljudi, ki ne bodo zagledani samo v denar, čast in oblast, v pridobitve in privilegije, skratka v svojo sebičnost. Potrebujemo ljudi, ki bodo gledali globlje in dalje, ki bodo imeli pogum iti preko pasti vsakdanjosti in ohranjati človeškost, predvsem pa s svojim življenjskim zgledom dajati podlago za pravično in urejeno družbo. Kristjan, ki res veruje v Boga, bo živel iz svoje notranjosti, kajti Bog lahko prebiva le v naših srcih. Zato je srčnost božanska krepost. Tudi adventni čas je nam kristjanom spodbuda, da pripravljamo pot Gospodu in da pogumno stopamo za njim, saj je le On Pot, Resnica in Življenje. Če bomo bolj živo gledali in živeli iz Nevidnega, pa bomo tudi lažje osvetlili temine naše vsakdanjosti in dolgotrajne ujetosti ter postali upanje tudi prihodnjim rodovom. KRATKE NOVICE SEUL — Katoliška Cerkev v Južni Koreji bo leta 2005 dobila svoj prvi prevod Svetega pisma. Projekt se je začel že leta 1989, končan pa je bil konec predlanskega leta. Novi katoliški prevod v korejščino bo tako nadomestil obstoječega katoliško-protestantskega. Objavljen bo leta 2005, potem ko ga bodo preučili korejski škofje. (Ave Maria) MARIBOR — Mariborska škofijska Karitas je v prvem polletju 2003 prejela 381 prošenj za denarno pomoč, 322 prošenj za oblačila in 62 prošenj za pohištvo. Na številne prošnje za pomoč v hrani so potrebnim razdelili približno 3,3 tone prehrambenih izdelkov. Na sprejemališču je dnevno poiskalo pomoč tudi do 50 brezdomcev. Vse to dokazuje, da je socialna stiska v Sloveniji vedno večja. (Ave Maria) OB 60-LETNICI SMRTI — Trnovski kaplan Marjan Lani je minulo 60 let, odkar je bil v Srbiji, na dušnopastirski poti med slovenskimi izgnanci, umorjen trnovski kaplan Marjan Kremžar. Ker je malo napisanega o delu, ki ga je ta opravljal na željo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana med vojno na Gorenjskem in v Srbiji, ponatiskujemo odlomke iz pripovedi g. Lojzeta Sedeja in iz razgovora, ki ga je imel 1990 s podpisanim za revijo Vestnik. \ # pogovoru dr. Kremžar najprej po-\ / jasni, da je bil njegov brat kako V poldrugo leto kaplan v Trnovem, ko je leta 1941 izbruhnila vojna in so Slovenijo zasedli sovražniki. ,,Bali smo se, da bodo Nemci zasedli vso Slovenijo, posebno še, ko smo zvedeli, da so začeli izganjati duhovnike ter izseljevati učitelje in druge izobražence. Kmalu potem je Marjan povedal, da je škof Rožman prosil nekatere mlajše duhovnike, da bi šli tajno na Gorenjsko, ker takrat tam ni bilo več slovenskih duhovnikov, ki bi mogli svobodno delovati." Koliko let je imel Marjan takrat in kako je deloval? Marjan je bil posvečen zelo mlad; vojna leta je doživljal, ko je bil star od 23 do 27 let. Ko je pričel s svojim skrivnim dušno-pastirskim delovanjem na Gorenjskem, se je opiral na mrežo laikov, ki jo je osnoval predvsem na podlagi nekdanjih članov in članic mladinskih vej Katoliške akcije. Ti so sodelovali z njim ter obveščali ljudi, kdaj in kje bo maša, kdaj spoved, itd. On pa je se je navadno vozil s kolesom iz vasi v vas napravljen kot delavec, kot obrtnik, kot kmet. Tam je spovedoval navadno v kaki podružnici, pa tudi po domovih, včasih vso noč, obhajal, maševal, potem pa izginil spet naprej. Nemci so kmalu za to izvedeli in ga začeli loviti. Na ta način je šel Marjan trikrat na Gorenjsko. Nekoč je, napravljen v zdravnika, obiskal tudi bolnišnico na Golniku. Ko so nemški zdravniki hodili po sobah pregledovat bolnike, je Marjan delal isto, le da malo za njimi. Če je bil bolnik Slovenec, ga je vprašal, če se hoče spovedati, ga je spovedal in obhajal, če je bil pa Nemec, ga je malo pretipal in šel naprej. Ob drugi takšni priložnosti je obiskal, napravljen v vodnega inštalaterja, kraj, kjer so bili zaprti starejši duhovniki. Ko je prišel mednje in jim sporočil pozdrave škofa Rožmana, mu nihče ni verjel, da je duhovnik. Verjetno so mislili, da je kak gestapovski agent. brat dr. Marko Kremžar leta Ali ti je sam pripovedoval o tem? O nekaterih doživetjih je pripovedoval. Na splošno je bolj malo povedal. Ko se je vračal v Ljubljano, je zapisoval te dogodke. Večino tega smo našli zapisano v zapuščini po njegovi smrti. Ko je bil drugič na Gorenjskem, so ga Nemci imeli za nekaj ur zaprtega. Ujeli so ga zato, ker je vozil s kolesom brez luči. Zaradi tega administrativnega prestopka so ga zaprli v šentviške Škofove zavode. Problem bi nastal zjutraj, ko bi začeli preverjati njegove ponarejene dokumente. Ker tisti večer ni prišel, kamor bi moral priti, so njegovi sodelavci razmišljali, kje je, in ugotovili, da so ga Nemci ujeli. Drugo jutro je ena od deklet (članic KA, iz njegove mreže) šla v Št. Vid v Škofove zavode ponj, češ: „Mojega fanta ste aretirali, vrnite mi ga!" Nemci so jo hudomušno poučevali, naj v bodoče bolj pazi nanj in ga — izpustili. Marjan je hitro izginil čez mejo na italijansko stran. Tam je šel v gostilno, naročil nekaj za pod zob in se malo oddahnil. Kaj hitro mu sporoče novico, da so Nemci pravkar zaprli mejo, ker so ugotovili, da jim je iz zapora ušel tisti „far“, na katerega so imeli takrat že razpisano nagrado. Tako se je rešil... Na kaj bi moral biti pripravljen tvoj brat, če bi ga Nemci ujeli? Na koncentracijsko taborišče ali smrt. Ko je šel drugič na Gorenjsko, ga je spremljal brat France do meje, da mu je pomagal s kolesom in nahrbtnikom čez Savo. Takrat so ju ujeli Italijani in ju imeli za tihotapca, črnoborzijanca. Ko jim je Marjan dopovedoval, da je duhovnik, mu niso dosti verjeli. Poklicali so po telefonu očeta, da mora takoj na kvesturo (italijansko policijo), ker imajo zaprta njegova sinova. Oče se je najprej skliceval na policijsko uro, češ da ne sme tisto uro ven iz hiše, a so mu odgovorili, naj gre kljub temu, da bo povedal, če sta aretiranca res njegova sinova. Medtem pa je Marjan že prepričal karabinjerje, da je res duhovnik. Italijani so hoteli pokazati, da so boljši od Nemcev in da ne zapirajo duhovnikov. Ko je prišel tja oče, so mu rekli, naj podpiše, da bo skrbel za sinova, da ne bosta več delala takšnih „neu-mnosti". Oče je podpisal in brata sta bila prosta. No, drugo jutro je bil Marjan že spet čez mejo na Gorenjskem. Pripoved g. Lojzeta Sedeja Predno nadaljujem s pogovorom, naj se zadržim pri opisu skrivnega dušno-pastirskega delovanja, kakor mi je o njem pripovedoval g. Lojze Sedej. G. Sedej, ki sedaj živi v Ramos Mejiji. je doma s Sv. Jošta nad Kranjem, kjer je znana izletniška točka in priljubljena romarska cerkev. Njihova družina je v njej opravljala posle cerkovnika. Neke jesenske nedelje dopoldne leta 1941 se jim je Kremžar predstavil kot duhovnik, ki bo pri njih maševal. G. Sedej mi je o njem pripovedoval: „Bil je v civilu, z brki in poročnim prstanom. Kot sem slišal, je navadno maševal po zasebnih hišah v zgodnjih jutranjih urah. Ob tej priložnosti pa je bila vsa pobožnost na „Svetih stopnicah" pri oltarju Žalostne Matere Božje, v prostoru zraven cerkve. Pol ure pred začetkom sv. maše je začel spovedovati. Med mašo je tudi pridigal. Na koncu je prosil navzoče za molčečnost in jim priporočil, naj se razidejo posamič. Pri tisti maši je bilo okrog 60 ljudi. Po maši sem g. Kremžarju svetoval, naj bi opravil sv. mašo tudi na sosednjem hribu Sv. Mohorja. Postavil mi je za to dva pogoja: če so ljudje zanesljivi ih če bodo šli k spovedi. Ker sem mu za oboje mogel pritrditi, sva se zmenila za bližnjo oktobrsko nedeljo. Sv. Mohor (945 j11) je podružnica fare Selce nad Škofjo Loko. K njej spadajo vasi Breznica, Zab-rekve, Topole, Pozern in Hrib. Na določeni dan — bila je sobota — sva se dobila ^ vas' Nemile. Tam sva pustila kolesi in Sla Peš uro hoda do Sv. Mohorja. Po Pravici bi mogel imenovati to soboto in nedeljo misijon, ki se je začel v soboto ob 6h popoldne s spovedovanjem, ki je rajalo do 1ih zvečer. Prenočila sva v vasi abrekve. Ob 4h zjutraj je bil spet v cer-vi in nadaljeval s spovedovanjem do 6h. ato je maševal, pridigal in obhajal. Po-®m le spet spovedoval do 10" in spet i a*LVal' Po mašl je krstil dva novorojenčka in predno se je poslovil, še obis-a na smrt bolnega. Od omenjenih vasi ni u'i večina Prisotna. Pri takšni udeležbi 7 Pričakovati, da bo stvar ostala taj-p ' ^aai° je zvedel župan selške doline, nc Benedik, mlinar iz Dolenjske vasi. je nemški simpatizer, upravljal pa je mo pravično in bil naklonjen rojakom. Je ovadba ostala na občini in ni bilo nobenih posledic." rinh^' ,Sedel se je spomnil naslednjih lptnQVnik°V' ki *ih Nemci niso pregnali: 90-ca J°Žeta Lavtižaria v Rateče-Plani-Dri’ d?93, bo|ehnega župnika v Lescah d'kaHnad°vli'ci: slepega kanonika, strica dekan! ffatlješkrbca. v Kranju; znanega j7nr,_ Hafnerja v Moravčah, ki se je rešil vskn a ,z^radi diplome v spomin na orlovo udeležbo na olimpijskih igrah v Berki ie u?seben Primer pa je bil Anton Švelc, Franni ' P?d voino izseljenski duhovnik v domn,1' . začetku vojne se je vrnil v nad C Irl Postal župnik v Št. Lenartu ie oWrii° J° boko- P° prihodu Nemcev se delava živel med kmeti kot gozdni ho cen! aŠeval ie v nedeljah pod stre-v cprl(l ve’ medtem ko so bili verniki zbrani sotnosti' bt.T’ Pos|edica njegove pri-doline c 6 dia a: P° več farah Selške Tudi ta6 )e,Pojavilo v cerkvah Najsvetejše. Benedik )erknl ,že..omenjeni selški župan verni 7 *^S ' kra)l 50 bili znani kot zelo in so a 0 so kitili župnika tudi partizani OdZ"fm delali Propagando, no km K/i a|Slh duhovnikov, ki je, podob-Jesen!rMar,nn Kremžar- misijonarji okrog jske on po Bohiniski dolini in okrog Kran-je n 9ql!,’ .Je bl1 Srečko Hut. Tudi njega načil nia a| osebn° Poznal in takole oz-koč zvah?i!u° Smrt' -Partizani so ga ne-da ontrak k partizanskemu ranjencu, češ ga zahrhtUJe nie9°ve pomoči. In tam so y zahrbtno umorili." Marko!!1 knadallevanje razgovora z dr. dohovr!ku ar)em ° nie9°vem bra,u Ali je res, da je kaplan Marjan doživel atentat? Med enim in drugim dušnopastirskim obiskom na Gorenjskem je bil Marjan doma v Trnovem, kjer je opravljal kaplanske posle. Bilo je nekako v začetku leta 1942, v dobi ko so komunisti pričenjali svojo revolucijo in je VOS strahovala z umori Ljubljano, partizani pa podeželje. Tisti večer je Marjan sedel z dvema prijateljema v svoji sobi. Naenkrat se odpro vrata. Mednje stopi človek s pištolo v roki. Ker so bili vsi trije prijatelji v srajcah, moški s pištolo ni vedel, kdo je duhovnik in se je za trenutek zmedel. Prijatelja skočita in se zapreta v kopalnico, Marjan pa se požene nanj in mu izbije pištolo iz rok. In atentator — zbeži. Potem si je Marjan ogledoval orožje in ugotovil, da oni ni streljal, ker se mu je naboj zaskočil. Tisti naboj je Marjan shranil za spomin... Rešitev je pripisoval Mariji. Kasneje so ugotovili, da sta bila udeležena pri tem dva napadalca. Prvi je šel v kuhinjo in zvezal kuharico, medtem ko je šel drugi po stopnicah, kjer je stanoval Marjan. Oba sta zbežala. Po tem dogodku je šel Marjan še enkrat na Gorenjsko. Ko se je vrnil, je pravil, da tja ne sme več. Ljudje, da se boje partizanov in da se morajo tisti, ki so mu do zdaj pomagali in so veliko tvegali pred Nemci, zdaj paziti obojih. Rekel je, da ne sme spravljati v nevarnost svojih sodelavcev. No, in ker je bilo takrat v Srbiji že zelo veliko izgnancev iz Štajerske in Gorenjske, ki so tudi bili brez duhovnika, in je škof Rožman želel, da bi kdo od duhovnikov odšel mednje, je začel Marjan hoditi v Srbijo med izseljence. Tudi tam je bil trikrat. Srbija je velika, kam je hodil? Z vlakom se je peljal do Beograda, od tam pa do Niša. Nato je hodil peš. Dušnopastirsko delo med izseljenci v Srbiji ni bilo lahko. Tam je bila že precej močno organizirana OF. Komunisti so imeli močan vpliv in Marjan je pripovedoval: „Nekateri me sprejmejo z veseljem, večina pa zato, ker jim prinesem pošto pa j darila in pomoč iz Slovenije." Tja je šel I vedno z zaboji, da je delil pomoč. Kdo mu je dal pomoč zanje? Škofija in nekateri svojci. Ko je šel drugič v Srbijo, je vlak zapeljal na mino in zletel v zrak. Marjan je izgubil vse, kar je imel s seboj. Znašel se je sredi banatske ravnine brez vse- ga. Spraševal se je, kam naj gre: ali naprej, ali nazaj? Šel je na naslednji vlak proti Beogradu. Ko pride v Beograd na postajo in gre proti izhodu, zagleda nekje ob steni svoj kovček z mašnimi potrebščinami. Vse drugo je izgubil, najvažnejše pa je ostalo. V tem je videl božjo voljo, da gre naprej med izgnance, pa čeprav brez materialne pomoči. Kdo je prinesel kovček tja? Zelo verjetno je nekdo med razbitinami vlaka hotel kovček ukrasti, misleč, bogve kaj je notri. Ko je pogledal in videl, da mu vsebina ne more služiti, je kovček pustil na postaji, kjer ga je našel Marjan. Druge razlage ni. A tudi ob tej razlagi je videl Marjan v dogodku božjo voljo. Po tistem se je brat še enkrat vrnil domov in pravil, da je tudi v Srbiji vedno bolj nevarno zaradi četnikov, partizanov in slovenskih komunistov. Takrat sem ga vprašal: „Ali se bojiš, da te bodo ubili?" Odgovoril mi je: „Seveda se bojim. Drugače bo že, a ne bi rad, da bi me zaklali!" No, potem smo zvedeli, da so ga ravno na ta način umorili. Kdaj je bilo to? Kdo ga je ubil? To se je zgodilo marca leta 1943. Ubila ga je skupina srbskih četnikov, pristašev tamkajšnjega krajevnega vojvode Prečanca. Umor pa je baje načrtovala skupina Slovencev, organiziranih v OF. Kot sem slišal, so ti rekli Srbom, da bi Slovenci prestopili v pravoslavje, če ne bi bilo „popa“. Vendar o tem ni dokazov. Tisti ljudje, ki so ga ubili, niso preživeli eno leto, vsi so padli. V kolikor je prišlo do domačih novic, so prišle po dolgih mesecih, letih in po različnih poteh. Marjan se je zavedal nevarnosti in možnosti, da ga bodo usmrtili. To je razvidno iz tega, ker je na majhen listič napisal neke vrste oporoko, kako naj uredijo nekatere stvari, če bi on umrl. O Marjanovi smrti smo zvedeli šele novembra tistega leta, kmalu po tem, ko je padel drugi brat France v Grahovem. Dolgo časa nismo vedeli, kaj je z njim. Zdelo se je, kot da bi izginila za njim vsaka sled. Šele ko je prišlo o tem iz beograjske škofije uradno sporočilo, smo zvedeli, da je bil ubit. Kar se ve o njegovi smrti, je le toliko, kolikor so se morilci sami bahali in pripovedovali. Vemo, iz katerega kraja je odšel in kam je bil namenjen. Nikdar ni dospel in njegovega trupla niso nikoli našli. Vpraševal in zapisal Stane Snoj INTERVJU Z MARIJO BRECELJ V NOVEM GLASU Močna zavest o slovenskih koreninah Dr. Marija Brecelj je urednica Radia Trst A, zaposlena v programskem delu tržaške radijske in televizijske postaje. Pred nekaj meseci je bila na delovnem obisku v Argentini, med slovenskimi ljudmi, ki tam živijo in ohranjajo materinščino in slovensko kulturno izročilo v Južni Ameriki. V soboto, 1. novembra, je bil na slovenski televiziji RAI na sporedu dokumentarec, ki ga je pripravila ob tej priložnosti. Bi lahko že v začetku rekli, da je bil vaš obisk Argentine in tamkajšnjih slovenskih ljudi pravzaprav vrnitev k svojim koreninam, saj vemo, da ste se rodili prav v Argentini? Povejte kaj več o tem! Prav gotovo sem ta svoj obisk doživela v veliki meri kot neke vrste potovanje v svojo osebno zgodovino, v kraje, kjer se je izoblikovala moja družina - moja starša sta se namreč poročila v Argentini in vsi bratje smo se tam rodili - imela sem tudi možnost, da sem lahko obiskala svoj „stari dom“, skratka z osebnega vidika je to bila enkratna, posebna izkušnja. Kdaj, zakaj, s kom in tudi kako ste odšli ter koliko časa ste bili v Argentini, s kom in kje ste se srečevali z našimi ljudmi? Moram povedati, da se je vse skupaj zgodilo popolnoma nepričakovano. Nekje na začetku leta mi je namreč odgovorna za slovensko programsko strukturo RAI dr. Nataša Sosič nakazala možnost, da bi službeno potovala v Argentino, saj je vodstvo deželnega sedeža radiotelevizijske ustanove pokazalo zanimanje za položaj izseljencev v tej južnoameriški državi. Poleg tega sva s kolegom Ivom Jevnikarjem že pred leti načrtovala dokumentarni film o tragični usodi primorskih padalcev, ki so ob koncu druge svetovne vojne izginili neznano kam. Eden izmed preživelih, gospod Venceslav Ferjančič, živi v Argentini, in ta obisk bi predstavljal odlično priložnost za televizijsko snemanje njegovega pričevanja. Tudi to dejstvo je, poleg moje osebne povezanosti s slovensko skupnostjo v Argentini, botrovalo temu, da sem bila ravno jaz izbrana za to delo. Do konkretne uresničitve potovanja je nato prišlo marca v precejšnji naglici, saj je stvar najprej za nekaj tednov zamrla, nato pa se je bilo potrebno kar na hitro odpravi- ti. V dobrih dveh tednih sem tako obiskala Slovence v Buenos Airesu, Men-dozi in Barilochah. Je bila to vaša prva vrnitev v Argentino, kjer ste se rodili, po ponovni vrnitvi vaše družine v naše kraje? To ni bil moj prvi argentinski obisk, saj sem si leta 1981 po dokončanem študiju na univerzi privoščila dvomeseč-J no potovanje v svojo rojstno državo. Takrat sem seveda bila dosti mlajša, brez velikih osebnih in drugih obveznosti, in lahko rečem, da sem ta obisk dobesedno uživala. Če se povrnem na svojo družino, naj povem, da smo se vrnili v Italijo v dveh „obrokih“, in sicer mama s tremi mlajšimi otroki je sem prišla leta 1963, oče s starejšima bratoma pa leto kasneje. Dolgo let je bila ideja o obisku Argentine samo sen. Prvi ga je uresničil moj oče, nato pa smo se odločili še starejši brat, jaz ter končno še najmlajši brat, ki je pred nekaj leti spremljal mamo v kraje, kjer je preživela najlepša leta svoje zrele mladosti. Osebne vezi pa so bile in so še vedno žive. V časih, ko je -------------------------------------------, bila Slovenija še del Jugoslavije in je bil vstop na njeno ozemlje za marsikaterega obiskovalca iz Argentine precej problematičen, je bila naša hiša neke vrste ..slovenski konzulat". Pri nas so se takrat oglasili skoraj vsi ti potniki. Redno smo prejemali in še prejemamo slovenski argentinski tisk, za pisanje pisem pa sta najbolj „pridna“ starejši brat in seveda mama. Vas še vedno kaj veže na Argentino, morda kaj več od otroških spominov? Otroških spominov na Argentino pravzaprav nimam, saj sem jo zapustila kot 6-letni otrok. Ostali so mi le neki prebliski, flashi, večji del svojega argentinskega otroštva pa poznam po pripovedi domačih. Prav tako nisem ohranila poznavanja jezika — španščine, ki sem jo kot otrok še kar dobro obvladala. Ko sem se pogovarjala z nekaterimi rojaki v Buenos Airesu, jim je bilo še najbolj nerazumljivo ravno to dejstvo, da sem dejansko pozabila jezik in da me to sploh ne obremenjuje. Kot sem že omenila, pa smo v nekem smislu vsi družinski člani ostali „Argentinci". To svojo ..blagovno znamko" občutimo predvsem, ko pride do srečanja z drugimi, ki so se v zadnjih letih odločili za podoben korak -življenje v matici -, in teh je vedno več. Srečali ste veliko ljudi, pripravili veliko delovnega gradiva za radijske in televizijske oddaje, spoznali najbrž novi ljudi, ki daleč od doma in slovenski domovine ohranjajo jezik in slovensko kulturo, čeprav živijo sredi drugega in drugačnega sveta. Povejte nam, kako t° zmorejo, kaj je pravzaprav tisti argentinski čudež“, ki drži slovenske ljudi pokonci? Gradiva se je nabralo za več ur tako radijskih kot televizijskih oddaj. Nekaterim pogovorom so pazljivejši poslušalci Radia Trst A prav gotovo že prisluhnili; v preteklih tednih pa se je po televiziji iztekel niz krajših prispevkov o stvarnosti v Argentini. V teh prispevkih so se zvrstili nekateri člani društva Triglav, ki združuje predvojne ekonomske primorske izseljence, pa še Carlos Bizai, predstav-nik prvih Slovencev, ki so se preselili v Argentino, točneje v pokrajino Entre RioS' Tudi ti emigranti so prihajali iz naših krajev, predvsem iz Brd. Spregovorila je Irene Lendaro, ki izhaja iz Beneške Sle venije, in umetnik slikar in kipar Marja11 Grum. Nekaj minut smo namenili ^ keramični delavnici družine Nemanič d „Mogočni prstan" v izvedbi Balantičeve šole v Dvorani škofa Rožmana v Slovenski hiši Šolski otroci slovenskih sobotnih šol Velikega Buenos Airesa v cerkvi Marije Pomagaj Mendoze. Moj poglavitni cilj pa je pripraviti dokumentarec, ki bi obravna tiV JeTJe 'n t*e^ovanjc slovenske skupn . V, r8entini. To je, skoraj bi rekla, in h ° ^e*°’ Si^ -*e ta s* da je nemogoče ' ie v ?Zll‘' ^*u^aJno se je zgodilo, da rav ne^’ k° Sem se mudila v Argenti „ n° .P°s*av*jala prijateljska družina G e Ja in Miriam Batagelj, ki je odhaj o,"-1 se selda v Slovenijo. Njihc rennr.' -V -!e ,ako P°stala rdeča nit mi utrink ZC- 'n.(* nJe-i sem stmila nekati em: e 12 življenja slovenske povo 25T*. Kar najbolj i tistega kilm lilk<,xSC je mcm Zgodik nost ' * ma možn°st spoznati to skt Že četrt ZVcst°l,a narodu, kulturi, jezil ki hj2113 ®eneraciJa g°ji lepo slovenščii mani ■** Lmarsikdo v naših, prav goto dal JAZahtevnih okoliščinah lahko za ,eme|.rgCn,mSki čudcž sloni na nekate in zav mCtl katerimi bi izpostavila ve ki ie CSt Pr‘Pa(lnosti neki skupini lju Povnintif3? vo-ine in dogodkov v pn izseljeniška8111 d°Živcla tra8ično uso Ijud;0^?0 Je socialno stanje sloveni ‘V Argentini? gotovo oto-r ljUtlj? V Ar8enlini Pr ne (»l- U 1JO Posledice skoraj brezu pre,STSkc krize, v kateri se je s težave eUh Znašla država in ki jo veliki °i,Prcscga. Med njimi pa vla teh lctih° ldam°st’ k' je bila sicer v vs bno nai Zna^dna 23 to skupnost. Pomet venskih°80 'ma pri tem nPr- Zveza sl rejšini k^kc^*" in žena, ki nekaterim sl Plačati ' S svo-)° Pokojnino ne zmoj n'ti najnujnejših zdravil, nu svojo konkretno pomoč. Pomembna so tudi zavetišča, v katerih lahko živijo v svojem ambientu starejši ljudje, ki nimajo možnosti, da bi ostali doma. Mlajši si pomagajo, kot znajo in morejo, večkrat ima vsak po več služb, da lahko preživi sebe in družino. Družine pa so številne, tako da je otrok v tej skupnosti res veliko. Ni nobena redkost, da srečaš mlado družino s petimi ali šestimi otroki. Moram reči, da vsi posvečajo posebno pozornost prav otrokom in mladim, ki odraščajo v prijaznem okolju in imajo veliko možnosti na razpolago, tako v skupnosti sami, kot tudi v širšem argentinskem svetu. Bi se jih veliko vrnilo v domovino, če hi se imeli kam? Verjetno bi se marsikdo odločil za selitev v Slovenijo, toda ne samo iz ekonomskih razlogov. Narodnost je med Slovenci v Argentini tako velika vrednota, da je prav gotovo bistvena tudi v tem primeru. Zanimivo je, da se za ta korak pretežno odločajo mlajši, ki so se tam rodili, in torej ne moremo govoriti o vrnitvi. Starejši ostajajo raje tam, kjer so zgradili svoje domove - tako osebne, kot tudi skupne (teh je v Argentini 13) - in kjer so zrasli njihovi otroci. Njihova Slovenija se začne znotraj njihovega stanovanja, kjer najdeš veliko narodnih simbolov, knjig, slik iz Slovenije. Vsi pa se, če se le morejo, odločijo za obisk svoje matične domovine, ki jo z zemljepisnega in kulturnega vidika odlično poznajo. Kako je z mladimi in najmlajšimi, še čutijo neko vez s slovenskim narodom, Slovenijo? V tem smislu opravljajo poleg družin bistveno vlogo šole. Vsak dom namreč prireja osnovnošolski sobotni tečaj, kjer se otroci učijo slovenščine, slovenske zgodovine in zemljepisa, poseben poudarek pa je na petju. V tem okviru tudi pripravljajo razne prireditve, kjer otroci nastopajo. Imela sem priložnost, da sem prisostvovala otvoritveni slovesnosti ob začetku šolskega leta. Slovenski otroci iz velikega Buenos Airesa so se zbrali v Slovenski hiši - kulturnem središču te skupnosti - in po šolski maši sledili igri Mogočni prstan Frana Milčinskega v izvedbi šole iz San Justa. Predstava je bila presenetljivo bogata, odlično izvedena, nastopilo je okrog 50 otrok, ki so prepričljivo podali svoje vloge. Moram reči, da sem se na tiho spraševala, če bi bili tudi mi zmožni prirediti kaj takega. Mladi pa imajo možnost, da obiskujejo srednješolski tečaj - v Buenos Airesu, Mendozi in Barilochah- in ob zaključku svoje slovenske študijske poti so nagrajeni z obiskom v Sloveniji. Vemo, da je večina Slovencev, ki so skozi desetletja načrtnega zamolčevanja v Argentini ohranila narodno samobitnost, jezik in korenine, bila dolga desetletja ranjena zaradi znanih medvojnih in povojnih krvavih dejanj na Slovenskem. Kako ste vi zaznali to rano danes v Argentini in kako se je do Slovencev v Argentini spremenil odnos matične domovine Slovenije po osamosvojitvi Slovenije? Zavest o izvoru je v tej skupnosti zelo prisotna in vsakoletne dobro obiskovane proslave v spomin na pobite domobrance so znak, da je tako. Če pri- SPOMINI V PRIMEŽU REVOLUCIJE IVAN LAVRIH POZDRAV IN POKLON GRČARSKIM JUNAKOM Ta govor je bil napisan za spominsko slovesnost 7. novembra 1993 v Mozlju, ob 50-letnici partizanskih pobojev v Mozlju, na Travni gori in drugod. Takrat je Društvo za ureditev zamolčanih grobov v Mozlju in na Travni gori postavilo spominske križe. Ivan Lavrih na slovensnost ni mogel priti, govor je poslal prirediteljem, ki so ga na slovesnosti prebrali. I do sem, ki tole pišem? Ime mi je 1^ Ivan Lavrih, upokojeni župnik v I \ Ameriki. Pa to res ni pomembno. Pomembno je to, da sem po vsej verjetnosti edini še živ, ki sem preživel skupaj z grčarskimi junaki zapore v kočevskem gradu, slavni kočevski proces in taborišče v Medvedjekovem gozdu nad Glažuto, od koder sem pobegnil. Zakaj sem ostal živ? Morda zato, da vam povem resnico o grčarskih junakih, resnico, ki smo jo morali tajiti petdeset let. Omenjati njihova imena ali iskati njihove grobove je bil narodni zločin. Moje prvo srečanje z grčarskimi junaki je bilo v Grčaricah samih, samo en dan prej kot so partizani začeli napad na Grčarice. Joj, koliko veselja in poguma je bilo v teh fantih. S kakšnim veseljem so mi pripovedovali, da vsako uro pričakujejo pomoč srbskih četnikov, ki bodo prišli iz Like, vsaj 200 naj bi jih bilo. Povedali so mi, kako je šel major Novak kakšnih deset dni pred začetkom napada v Liko in je tam dobil zagotovilo od poveljnika liškega četniškega odreda majorja Bjelajca, da bo takoj poslal pomoč. Nekateri grčarski poveljniki so to verjeli, nekateri pa so dvomili. Poleg tega jim je major Novak, ki je bil v Ljubljani, prepovedal izpad iz Grčaric, čeprav bi bil izpad celo osmega ali devetega septembra še mogoč. Srbski četniki so, kot smo izvedeli kasneje, prišli le do Srbskih Moravic, kjer so jih partizani razbili. Tako pomoči ni bilo od nikoder. To je bila prva tragedija Grčaric. Druga je bil boj sam. Partizani niso zavzeli Grčaric, kot so se hvalili kasneje, ampak so jih zavzeli italijanski topovi. Brez italijanske pomoči Grčarice ne bi padle, čeprav je bilo v Grčaricah le okoli 150 četnikov. Seveda komunistični zgodovinarji opisujejo padec Grčaric kot eno največjih partizanskih zmag. Ujete grčarske vojake so komunisti odpeljali, zvezane z žico, v kočevski grad. Moje drugo srečanje s četniki je bilo menjam svoje vtise o tem med svojim prvim obiskom leta 1981 in tokrat, pa se mi zdi, da so to bolečino nekoliko olajšale spremenjene razmere v Sloveniji. Dejstvo, da ta tragedija ni več zamolčana, da je prišlo do nekaterih poskusov, da bi zgodovino tistega dramatičnega obdobja napisali na manj ideološki način, kot je bilo do pred nedavnim, je pripomoglo k temu, da se slovenska povojna skupnost v Argentini ne čuti več odrinjena od svoje matice. Osamosvojitev Slovenije pa je po drugi strani predstavljala skoraj problem, saj je pomenila uresničitev sanj, ki so bile neke vrste vez, življenjska gonilna sila v tej skupnosti. Takrat so se mnogi spraševali, kaj se bo v skupnosti zgodilo. Kot rečeno, so se v teh letih nekateri - zdi se, da jih je okrog 400 - odločili za selitev v Slovenijo, drugi pa navdušeno nadaljujejo svoje delo in ne kaže, da bi tej skupnosti grozil narodnostni zaton. Najlepši vtis izArgentine in tudi kako lepo misel našim bralcem za konec pogovora! Glede vtisov bi težko izbrala kak poseben dogodek iz svojega bivanja med Slovenci v Argentini, ker je bilo lepih trenutkov res veliko. Morda bi izpostavila odlično gostoljubnost, pripravljenost na pogovor in pozornost do gosta, ki sem jo povsod čutila. Izrabim pa to priložnost. •mmm v kočevskem gradu. Mene so partizani ujeli na Turjaku. Tudi Turjak je padel zaradi Prajerjeve izdaje in italijanskih topov, ki so štiri dni neprestano razbijali grajske zidove. Po strahotnem pretepanju, zasramovanju in pljuvanju v obraz -terenke iz Velikih Lašč so se najbolj odlikovale - so nas duhovnike in bogoslovce z vlakom odpeljali iz Velikih Lašč v Kočevje in nas zmetali v grajske zapore, med četnike. Bogoslovce so po nekaj dneh odpeljali v stiški samostan, duhovniki Franc Malovrh, Jaka Mavec in jaz pa smo ostali med četniki. Med četniki je bil seveda tudi njihov kurat Tonček Šinkar. Tako smo v smrtnih celicah kočevskega gradu skupaj doživljali strahote teh zaporov in strahote kočevskega procesa. Vem, da se sliši neumno in nemogoče, pa vendar je res, da sem najlepše dneve svojega duhovniškega življenja doživljal v kočevskih zaporih med četniki. Res so to bili dnevi fizičnega trpljenja, lakote, pretepanja, zasramovanja, pljuvanja v obraz, dnevi smrti, ne samo telesa, ampak tudi duha. Vse v nas so hoteli umoriti. Na drugi strani pa so bili to dnevi ljubezni, pokore, odpuščanja, spreobrnjenj. Najlepše spovedi v svojem duhovniškem življenju sem doživel v kočevskih zaporih. Rudolf in Cigo in Tonček, se še spominjate? Koliko veselja in ljubezni in odpuščanja je prišlo v duše teh na smrt obsojenih. Ko pride mir v dušo, ko se vrne božja ljubezen, ko se srce pribori do odpuščanja, tedaj se napolni z radostjo in veseljem. To so bili dnevi spoznavanja duš in človeške narave na smrt obsojenih. V , trpljenju in v senci smrti človek pokaže, | da se med številnimi osebami, ki sem jih obiskala, posebno zahvalim vsem iz družin Batagelj in Klemenčič - posebno še Klemenčičevim fantom, ki so mi velikodušno prepustili svojo sobo - pa še družini Amšek Magister in Lučki Kralj v Barilochah ter Bibi Bajda v Mendozi. Morda bi za konec še izpostavila željo, ki so mi jo mnogi zaupali med tem obiskom. Zelo si želijo stikov z drugimi Slovenci, pa naj bo to iz matice kot iz zamejstva. Ti stiki jim pomenijo potrditev narodnostnih vrednot in zato bi bilo prav, če bi prišlo do pobud v tem smislu. Hvala lepa za pogovor! Jurij Paljk kaj je. Toliko ljubezni drug do drugega, toliko razumevanja, spoštovanja in pomoči nisem doživel še nikdar v življenju, Ko so vrgli Gabrijela Capudra vsega krvavega in pokritega z ranami v celico številka 1, mu je Cigo rekel: „Jaz bom ustreljen, na, pojej mojo čorbo, morda ti bo kaj pomagalo. Lačen si." In ta dva sta bila politično in ideološko daleč narazen. Smrt premosti vsa nasprotja. - To so bili dnevi veselja in pesmi. Čeprav smo se komaj premikali od lakote in slabosti, peli smo pa le. In tako lePo. Tonček, Cigo, Rudi, Joco, se še spominjate? Tonček je vedno ,,čez“ zapel. Vrstile so se pesmi Dekle, kdo bo tebe ljubil, N’mav čez izaro, Upa zelenela je ... kar brez konca. Komunisti 80 kleli in divjali, besno grozili, mi pa smo peli. Prepričani so bili, da nas bodo S r i' uničili, bilo pa je ravno nasprotno. To so bili dnevi spoznavanja drug rugega. Ljudje vseh političnih strank in 1 e°logij, toda eno je bilo vsem skupno: neizmerna ljubezen do naroda in svobo-e- Vsi so bili pripravljeni dati svoje ži-3ni® za to. Videli smo tudi, da so naši Politični prepiri, naša nesloga in naša eodločnost, morda celo ljubosumnost nogo prispevali k naši tragediji v Grčari-ah in na Turjaku. Danes so vsi mrtvi. am sem ostal pri življenju. Sprašujem e- ali smo se kaj naučili od njihovih opominov? To so bili dnevi, v katerih smo ure ure Preživeli s svojimi družinami, s ^ojimi prijatelji zunaj ječe. Nikogar nis-0 osebno poznali in vendar smo si vse vedali, o svojih otrocih, ženah, prijatel-• ’ 0 našem poklicnem delu, ničesar smo tajili. Saj se nismo v vsem uje-a|, vendar smo se ljubili in drug druge- 9a spoštovali. ž r J° so bili dnevi, ko smo v svojih Jan in pogovorih pojedli vse žgance kok 0t3aSe 'n "štrudeljne" in pečene kai°tv'•lJre in ure smo se razgovarjali, ! bi jedli, če .... koga bi povabili na nirfd'no’ de kaj je boljše, pa ni bilo cesar' samo lakota in žeja. sk T° so bili dnevi slavnega kočev-ie hf procesa’ 0 katerem pravi Saje, da Proč ”mein'k na razvojni poti našega ssnega reda na osvobojenem ozem-SD|’.proces’ ..ki je potekal po vseh pr a° veljavnih načelih procesualnega ja < a • ^ resnici je bil ta proces največ-mof rsa’ Magična komedija, največja sra-skim nar°da’ največji zločin nad slovenilo^. narvodom. ena sama ostudna laž. n grčarskih junakov je bil samo eden: ljubili so svoj narod, svojo domovino, svojo vero in sovražili so komunistično laž. V komunističnem slovarju pa to pomeni: narodni izdajalec. Za to ,,izdajstvo" so darovali svoja življenja. Kje ste danes sodniki, morilci slovenskih junakov? Kržišnik, Tominšek, Polak, Cetinski, Puc, Vodušek, Stante, Kraigher, ki ste obsodli naše fante na smrt? Nekateri ste že tragično odšli po svoje plačilo, drugi se hinavsko izgovarjate in mečete svojo krivdo na druge, tretji pa se še danes ponosno potikate po ljubljanskih kavarnah in uživate mastne pokojnine. Kar jih ni bilo obsojenih na smrt na procesu, jih je obsodil Franc Pirkovič-Čort z besedami: „Vsi ste veleizdajalci, vsi zaslužite smrt." In tako se je zgodilo. Iz celice številka 1 so poklicali sledeče: Marjan Strniša, Pavel Vošnar, Mladen Milovanovič, Anton Šinkar, France Malovrh, Rudolf Marinčič, Ivan Lisac, Ljubomir Konečnik, Marjan Končan, Drago Tomažič, Vladimir Kien, Jože Štepec, Franc Muren, Franc Mihelič, Gabrijel Capuder in Viktor Habič. V celici številka 1 sem ostal sam. Obtoženci so napisali na stene celice svoja imena, svoje želje, svoja spoznanja in svoje nasvete in dali na desetine naročil meni, če bom ostal pri življenju. Predno so odšli na hodnik, smo skupaj zapeli Slovenec sem, nato pa še Kristus kraljuj, in pokončno odšli iz celice. Vse so zvezali z žico za roke, po sredi pa debela vrv in s tovornjakom so jih odpeljali proti Mozlju, kjer je krogla v tilnik končala njihovo življenje. Tonček, dobro se te spomnim, kako si vprašal partizane na hodniku: ,,Kdo me bo ustrelil?" Pa je eden odgovoril: Jaz, hudič beli." In Tonček je rekel: „Vzemi moje nove gojzarje, da se boš tako vsaj kdaj spomnil belega hudiča." In ga je sezul. Tonček je šel bos v smrt. Ta žalostna zgodba se je ponavljala uro za uro, noč za nočjo. Ob desetih, ob polnoči in ob dveh zjutraj so navezali nove žrtve in jih odpeljali v smrt. Nobenega procesa, nobene obtožbe, nobenega zagovora, nobene porote, samo Cortove besede ,,Vsi zaslužite smrt". Pravilo komunističnega „proce-sualnega prava". Od vseh, v gradu zaprtih, nas je ostalo samo 45. Nas so zvezane z žico odpeljali preko Grčaric na Medvedjekov gozd, kjer sem jaz s tremi drugimi sotrpini uspel pobegniti. Druge so z Med-vedjekovega gozda odpeljali na Travno goro, kjer so pobiti našli svoj grob, svoj zadnji dom. Tak je bil konec grčarskih junakov, pravih slovenskih herojev. Naj ponovim, da kočevski proces ni imel nobene zakonske podlage. Bil je samo orodje v rokah revolucije, katere namen je bil uničiti svoje idejne in politične nasprotnike. Zato kočevski proces ni bil nikakršen sodni postopek, ampak krut zločin nad slovenskim narodom. S tem procesom komunisti niso hoteli ubijati samo ljudi, ampak tudi hrepenenje po svobodi, po neodvisnosti, po svobodni Sloveniji. Hoteli so uničiti dušo in identiteto slovenskega naroda in narediti Slovence sužnje komunistični partiji. Njihova borba ni bila borba za slovenski narod ali borba proti okupatorju. Njihov namen je bil samo eden: uničiti vse, ki niso trobili v komunistični rog. Petdeset let je že preteklo v večnost od tistih strašnih kočevskih dni. Petdeset let smo morali molčati o strašnem kočevskem zločinu, petdeset let so morali biti grobovi naših junakov pozabljeni. Njihovi pogrebi so bili žalostni: brez krst, brez križa, brez duhovnika in molitve, le divje kletve pijanih moril-| cev in odmev rafalov. Za petdesetletnico ste se zbrali, da postavite tem žrtvam spomenik priznanja in hvaležnosti za njihovo žrtev. Komunisti so bili prepričani, da bo strel v tilnik končal njihova življenja. Kako so se motili! Danes so vstali iz svojih grobov, kjerkoli so, in njihova imena so vklesana v kamen, v večni spomin narodu in zgodovini. Z odkritjem tega spomenika ste danes pokazali vsemu svetu, kdo so pravi junaki slovenskega naroda, in da komunistični heroji niso nič drugega kot zločinci nad slovenskim narodom. Grčarski junaki so dali vse, kar so imeli, da bi ostal narod živ. Sistem nasilnega in zločinskega komunizma se je zrušil, vaša ideja svobode, demokracije in človekovih pravic pa je ostala živa. Vaša imena, vklesana v kamen, so nam v poroštvo, da ta ideja ne bo nikdar umrla, ampak bo rodila bogate sadove v svobodni in demokratični Sloveniji. Ta spomenik naj bo vam v zahvalo, nam pa v opomin: nikdar več vojne, nikdar več nasedanja komunističnim lažem. Ta spomenik naj bo živa priča naše ljubezni do slovenskega naroda in vaša smrt poroštvo za našo svobodo in naše narodno življenje. Nam vsem pa v trajen spomin, da je temelj naše bodoče Slovenije v ljubezni, odpuščanju, priznanju krivice in obžalovanju, predvsem pa v sodelovanju vseh, v skupni svobodni Sloveniji. S slovenskim pozdravom Ivan Lavrih. V PRIMEŽU REVOLUCIJE LJUDSTVO MOJE, KAJ SEM Tl STORIL ... Članek je IVAN LAVRIH napisal po izidu knjige Farne spominske plošče. Objavljen je bil v Ameriški domovini v Clevelandu, 31. avgusta 1995. Medtem je leta 2000 izšla tudi še druga knjiga Farnih spominskih plošč, v kateri je objavljenih 4.813 imen; v obeh knjigah torej že 12.205 imen žrtev komunis- tične revolucije. ako se začne napis na farni plošči za pomorjene domobrance pri podružnici sv. Urha v Zaklancu pri Horjulu. „Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, s čim sem te užalil, odgovori mi.“ Na plošči je križani Kristus, toda obe nogi sta odbiti, kakor tudi desna roka. Gospod Jože Cvelbar je lepo povedal, da so s tem komunisti pokazali sovraštvo do živega Kristusa in sovraštvo do večnega Boga ter vsega, kar je v zvezi z Bogom. Res, to so komunisti storili Kristusu, to so storili njegovi Cerkvi tu na zemlji, to so storili slovenskemu narodu. V prvi knjigi Farne spominske plošče je napisanih 7392 imen, in to le iz 83 župnij, kar pomeni, da je komaj polovica umorjenih omenjena v tej knjigi. Druga, morda celo tretja knjiga nam bo prinesla nova odkritja in popolnejšo resnico. Pred seboj gledam tisoče in tisoče imen in številk rojstva in smrti. Vendar to niso le prazne črke, imena in številke. Za vsakim imenom se skriva človek, človeško življenje. To so kmetje z žuljavimi rokami, mladi fantje, ki so sanjali o poroki, družini, svojih bodočih otrocih, sanjali, kako bodo našemu narodu dali novo svobodno življenje. To so delavci, ki so po tovarnah darovali svoje delovne moči. To so bili študentje, ki so se pripravljali, da bi bili vodniki našega naroda. To so bili profesorji, zdravniki, inženirji, politiki, ki so bili stebri našega naroda. To so bili duhovniki, bogoslovci, redovni bratje in sestre, 237 jih je bilo. To so bili ljudje, ki so nekaj pomenili v družbi; bili so stebri slovenskega naroda, ki so ustvarjali, bili so poroki lepše prihodnosti našega naroda, ljudje, ki so ljubili, odpuščali, pomagali, darovali samega sebe za narod in svobodo. To so bili ljudje, ki so vedeli, da je komunizem največja nesreča za slovenski narod, kot je svaril škof Gregorij Rožman. Vsi ti so morali darovati svoja življenja samo zato, ker niso hoteli prodati svojih duš in svojega naroda komunističnim razbojnikom. Teh naših mučencev niso morili kakšni posamezni ponoreli in pijani div- ŽUPNIK IVAN LAVRIH jaki ali razbojniki. Pomor je bil načrtno ukazan od zgoraj, od najvišjih funkcionarjev komunistične partije. Edvard Kardelj je jasno zabičal Zdenki Kidrič, ki je vodila vosovsko morilno tolpo: „Likvidirajte naše sovražnike, kjerkoli in kadarkoli morete." Največja laž je, da je bil boj partizanov ali OF boj proti okupatorju in fašizmu. Njihov revolucionarni boj je imel samo en namen: uničiti vse Slovence, ki niso trobili v komunistični rog. Je to res? Naj številke povedo resnico: od leta 1941 do 1945 so komunisti v Sloveniji ubili nekajkrat manj Nemcev in Italijanov kot pa Slovencev. Slovencev okoli 15.000, okupatorjev pa je padlo samo nekaj tisoč, Italijanov nekaj čez 1000 in Nemcev dva do tri tisoč, saj se | zanje tudi še danes navaja komaj prib- ! ližne številke. Teh 15.000 pomorjenih Slovencev je bilo najbolj zavedni del naroda, cvet naroda in up za boljšo prihodnost. Odgovorite zdaj, komunisti: proti komu ste se borili? Kaj je bil namen vaše revolucije? Rekli ste: ,,Ustvarili bomo boljši svet." Resnica je bila: smrt I naroda, za vas pa oblast. Vaš partizanski pozdrav ,,Smrt fašizmu, svoboda narodu!" je bil gola laž. Tako ste uničili več kot eno generacijo najplemenitejših Slovencev. Ne samo to, uničili ste na tisoče prihodnjih slovenskih družin, ki bi jih ti mučenci ustvarili. Vaš zločin je bil kakor uničujoča povodenj, ki je zalila naš narod. Uničili ste narodu noge in roke in ga pribili na križ, da tam umrje kot naš Zveličar. Mitja Ribičič je tako nedolžno govoril o povojnih pokolih domobrancev, da je šlo samo za nekaj tisoč najhujših zločincev, ki jih je pobila JLA v okviru zaključnih operacij. Še čudno, da vsaj to prizna, da so jih vsaj nekaj pobili, ker mu je drugače spomin čisto odpovedal. Rekel je: v zaključnih operacijah. Kaj je pozabil na pogodbo, podpisano 17. maja 1945 med partizani in Angleži, v kateri je napisano, da se morajo vrniti vsi domobranci in vračajočim se ne sme povedati, kam gredo? V 4. členu pogodbe je zapisano, da se morajo vsi slovenski partizani na avstrijskem ozemlju do 21. maja umakniti s Koroške. Tako je bila prodana Koroška in domobranci za ceno umika partizanov s Koroške. Celo angleški vojaški dokumenti omenjajo, da je bilo vrnjenih okoli 9000 domobrancev. Res čudno: Ribičič o vsem tem prav nič ne ve. Cela generacija Slovencev je bila uničena in zakopana v grob. 50 let se ni smelo o tem genocidu spregovoriti niti besede. Zdaj so farne spominske plošče javna obtožnica komunistične partije za njene pomore. Še ena strahotna misel se poraja v moji glavi, ko listam po knjigi o farnih spominskih ploščah. Recimo, da bo tujec prišel čez 15 ali 30 let ali kadarkoli v prihodnje na naša pokopal išča in prva stvar, ki mu bo padla v oči, bodo plošče z imeni pobitih Slovencev na vsakem pokopališču. Bral bo imena pomorjenih in letnice smrti. Vsi so bili pomorjeni v letih od 1941 do 1945. Edina misel tega tujca bo, kakšen narod je vendar živel na ozemlju Slovenije v letih 1941-1945? Saj to je moral biti narod divjakov, morilcev, največjih zločincev, da so mogli nad slo-venkkm narodom zakriviti tak zločin. Tujec bo imel prav. Vladali so zločinci, propadleži, ljudje, ki so se prodali Stalinu in komunizmu, ljudje, ki so vladali samo z lažjo in umorom. Ta pečat bo za vedno ostal na zgodovini slovenskega naroda, bo za vedno vklesan na farnih spominskih ploščah po vsej Sloveniji. Križani bo kar naprej jokal na križu: ▲ „Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, s čim * Jbuhcvnc_____ življenje je objavile PRED 70 LETI (1934) 6. januarja je izšla 33. številka verske priloge Slovenskega tednika z imenom Naše duhovno življenje, na štirih straneh. Prilogo ureja slovenski dušni pastir Josip Kastelic. Kot doslej mra tedenska priloga več stalnih zag-lavjj: besedilo nedeljskega evangelija, Cerkveni koledar s kratkim opisom -'•ivljenja svetnikov, katerih se Cerkev sPomii\ja na dneve v tednu ter umik slovenskih nedeljskih verskih obredov, Malo katekizma za naše male, Cerkvena kronika s krsti, porokami in smrtmi med slovensko skupnostjo v Argentini, ki je povezana s slov. dušnim pastirstvom in povestjo za otroke Storžek. V januarskih številkah •* *e bil objavljen podlistek Father Coughlin, prispevek p. Bernarda Ambrožiča iz ZDA. Nadaljujejo se Argen-Hnski. filmi in sicer tretje poglavje z naslovom Smrt v Argentini, v kate-rem Franc Dalibor v ironičnem slogu °Pisuje navade in razvade tukajšnega zivliepja. Redne slovenske službe božje v ouenos Airesu ima duhovnik Josip Kastelic na Paternalu v cerkvi sv. Neže, Avalos 250. Maša s slovensko Pridigo in slovenskim petjem je dopoldan ob 10. uri, popoldne ob 16. uri Sem le užalil, odgovori mi." Odgovora ne bo. Ne zaradi tega, er bi jih bilo sram, ampak zaradi tega, *er resnice nočejo priznati. Laž vlada še anes. Enoumja še dolgo ne bo konec, i zdajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne ®"šii°. berejo, pa nočejo razumeti. 50 let ^°munistične vzgoje rodi bogate sado-e- Ljudje se tega sploh ne zavedajo. Ko sem bil še otrok, je moj oče sak večer po rožnem vencu zmolil še n očenaš za ,,zdravo pamet". To je anes najbolj potrebno. KONEC pa slovenske pete litanije. „Gospod župnik patemalske župnije in slovenski izseljeniški duhovnik posebno vljudno vabita na slovesno procesijo svete Neže v nedeljo, 21. januarja, ob pol sedmih zvečer slovenske pevce in vse Slovence, katerim je določeno nujčastnejše mesto, takoj za kipom in duhovščino. Želita in pričakujeta, da bo procesija letos tako in še bolj slovesna in veličastna kakor je bila druga leta.“ Procesije se je udeležilo več kot 40 slovenskih mož ter 60 žena in deklet. PRED 60 LETI (1944) IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE Z januarsko številko se začerga 12. letnik mesečnika Duhovno življenje, katerega urejuje izseljenski duhovnik Janez Hladnik. Sporoča bralcem, da z raznih strani dobiva čestitke za urejevarvje, za kar je hvaležen, da pa bi bil še bolj hvaležen naročnikom, če bi poravnali zaostali dolg in še kaj priložili za tiskovni sklad. Revija ima polovico člankov v slovenskem, polovico pa v španskem jeziku. To velja za načelne, vzgojne in zgodovinske članke ter novice iz Slovenije, ki v tem času preživlja vojno in revolucijo. Urednik skuša biti objektiven in nevtralen poročevalec predvsem glede bratomornega spopada. V slovenščini izhaja potopis Po Argentini sem in tja, v kasteljanščini pa Finžgarjev roman Por svobodnim soncem v prevodu Darinke Čehovin, z naslovom Bajo el sol libre in ilustracijami Vande Čehovin. PO ARGENTINI SEM IN TJA V podlistku s tem naslovom Janez Hladnik opisuje svoje pastoralne obiske med slovenskimi rojaki po Argentini, z njemu lastnim šegavim pa istočasno direktnim slogom, kjer ne izbira kaj dosti besed. V januarski številki med drugim karakterizira razne kategorije rojakov, s katerimi ima opraviti kot dušni pastir: „Tisti, ki so najboljši, tiste vidim v cerkvi, druge v gostilni, tretjih pa nikjer. Pač! Tretje pa vidim, kadar je kdo lačen in raztrgan in se šele tedaj spomni, da je slovenski kaplan v Argentini, kadar je sestradan kot pes, ali potreben priporočila, da ga bodo sprejeli v bolnico, ali pa išče dela ali miloščine. Deset let je klel farje in razgrajal po oštarijah, ko je bil na pol ali čisto pijan, da je vse farje treba pobiti. Ko je v stisko prišel, se je najprej spomnil na 'gospoda kaplana’ in se k i\je-mu zatekel po pomoč in se seveda gromozansko čudil, kako da ga jaz nič ne poznam, on pa da me dobro pozna..." POTRES V SAN JUANU 15. januarja je potres porušil mesto San Juan. Umrlo je 5000 oseb, 15000 pa je bilo rargenih. Dušni pastir Janez Hladnik vabi rojake: „Vsak naj velikodušno dokaže svoje sočutje in doprinese, kar more, da bo vreden tudi on pomoči, kadar je bo potreben. Imamo tamkaj doma naše stiskane, gladne, premražene in umirajoče. Njim ne moremo pomagati, zato pa naj se obme naša ljubezen do teh, Bog pa bo našel koga, kateri bo pomagal našim tam doma.“ SLOVENSKA KRAJINA Sredi meseca januarja je bil občni zbor društva, ki združuje prekmurske rojake katoliške vere iz okolice Avella-nede. V nov odbor so bili izvoljeni: Luis Šeruga, Štefan Časar, Štefan Ritoper, Štefan Črnko, Ivan Cipot, Jožef Kor-pič, Andrej Gomboc, Koloman Krajcer, Jože Matuš, Franc Bojnec, Martin Kus-tec, Jože Žlebič, Leo Lah, Ludvik Fujs, hnre Ozvald, Adalbert Preininger, Karl Sapač in Janez Hladnik. Ob zaključku se je govorilo o potrebi, da se začne misliti na lasten društveni dom. Določilo se je tudi, da daruje društvo za pomoč potresnim žrtvam v San Juanu $100 iz društvene blagtgne. NA ESTANCIJI SAN JUAN Namesto v zavod šolskih sester v San Antonio de Padua je letos na zadpjo nedeljo v januarju dušni pastir Janez Hladnik povabil rojake na izlet na estancijo San Juan v bližini La Plate. Estancya je v Argentini ena n^jstarejših in naj lepše urejenih, last družine Pereyra Iraola. Upravitelja, zakonca Božič, sta dobila dovoljerye od gospodarjev za obisk skupine Slovencev, katerih je prišlo okrog 300 z devetimi omnibusi. V glavnem je organiziral izlet, ki je imel tudi verski značaj, odbor Slovenske krajine. Naprej je bila sv. maša v kapeli estanci-je, med katero je pel avellanedski pevski zbor, nato skupni asado in razvedrilo, popoldne pa pete litanije in blagoslov. Poleg Hladnika se je celodnevne prireditve udeležil tudi slovenski dušni pastir Vladimir Zmet SDB iz La Plate. Pismi BRANKO ROZMAN Pismo sem prejel od doma, čudno pismo brez besed. Niti črke, niti zloga, belo kakor češnjev cvet. Bela barva, barva mraza, bel je sneg in zima nema, bel obup je, bele roke, bel je grob in krizantema. Odgovoril sem jim, pisal čudno pismo brez pisave, niti črke, niti zloga, le zeleno, kot so trave. Brst zelen je v mladoletju in v pomladi novi upi: spet vzkali, vzbrsti življenje: staro vino v novi kupi. PRED 50 LETI (1954) Izšla je prva številka 22. letnika mesečnika Duhovno življenje. Urejuje dr. Franc Gnidovec. Revija Katoliški misijoni izhaja posebej. To leto ima prilogo za otroke Mladi misijonar. 9: Na Pristavi v Moronu se prične slovenski tečaj s poučevanem verouka Odslej bo vsako soboto. 10: V prostorih župnijske dvorane v San Justo je bila 3. misijonska tombola. Glavni dobitki so bili šivalni stroj, kolo in radio-kombinado. 17: Slovenski pevski zbor (SPZ) Gallus je praznoval peto obletnico obstoja v Argentini. Njegovi začetki segajo 9 let nazaj v begunsko taborišče Monigo pri Trevisu. Tam so se našli prvi pevci, ki danes sestavljajo zbor. Nato so prišli meseci dela in uspehov v Serviglianu, pa spletk s strani tujcev v Sennigalliji, dokler ni ta zbor, pomnožen s pevci iz koroških taborišč, zaživel v Argentini pod imenom Gallus. Zbor redno prepeva pri slovenski službi bo^ji v Buenos Airesu in na kulturnih prireditvah. „Slo-venska izseljenska skupnost je hvaležna zboru za opravljeno delo in samo želi, da bi Gallus tudi vnaprej bil glasnik naše najvišje slovenske pevske kulture in stalen opomin rdečim oblastnikom v domovini, ki so sicer mogli odstraniti najboljše slovenske ljudi s slovenske grude, niso pa mogli preprečiti, da bi isti ljudje v tujini nadaljevali z delom, ki so ga morali doma nasilno prekiniti. “ 17: Ko so prišli v Argentino novi naseljenci, je zamrlo romai\jc k sv. Antonu Padovanskemu v kr;yu z istim imenom (San Antonio de Padua, 28 km iz Buenos Airesa), kakor tudi romanje k Materi bo^ji pompejski. Letos je skušal dušni pastir Janez Hladnik obnoviti svetoantonsko romanje in mu je uspelo. Prišli so rojaki obeh emigracij od vseh strani Velikega Buenos Airesa, bili pri sveti maši in nato poslušali petje združenih pevskih zborov. Proslavili so tudi 400-letnico Svete gore. Tudi Slovenci v Argentini so se pridružili svetovni molitveni osemdnevni« za edinost vseh kristjanov, ki je bila med 18. in 25. januarjem. Po nek^j več kot triletnem delovniku med Slovenci v Mendozi se je duhovnik Janez Malenšek vrnil v laplaško nadškofijo. Dokler ne pride nov stalni slovenski dušni pastir, bodo skrbeli za mendoške rojake slovenski duhovniki iz sanluiške škofije. Brezjanski romar JEREMIJA KALIN (dr. Tine Debeljak) Iz Doma v plamenih z Marijo na ramenih, z Marijo Brezjansko smo šli čez Ljubelj...preko mej... vedno naprej...vedno naprej svojo pot izgnansko. Iz taborišč...čez oceane... v pampe, s trni posejane, z nami pomoč Marije. Kje najdemo še kamen, da zložimo jo z ramen, da z nami počije? Kje Zanjo Hram lestencev, da Kraljico Slovencev ustoličimo z vsemi siji? Romamo s celine na celino, iščemo novo domovino, iščemo prestol Mariji. Našli smo ga - v Lemontu! Gradimo ga - v Torontu! V St. Jamesu, v Lujanu oltarje! V cerkvah srenj naših gostuje! V domih nad družinami čuje! V srcih nam topel žar je! V nas Si, mi ob Tebi, Brezjanski! V procesiji velikanski nosimo Te s celine na celino: vsa srca prižgana kot sveče, v vseh plamenih prošnja trepeče: Vrnimo se v Domovino! iz naše kronike METKA MIZERIT • »Slovenska pesem naj živi“, je bilo geslo Slomškove proslave slovenskih osnovnih šol v Buenos Airesu. Vršila se je v soboto, 4. oktobra, v Slovenski hiši. Najprej so se učenci s starši *n učitelji udeležili skupne sv. maše v cerkvi Marije Pomagaj. Daroval jo je delegat dr. Jure Rode. Med pridigo je razložil svetli del rožnega venca. Vsaka šola je pripravila sliko ene skrivnosti, katero je tudi molila naprej. Po maši je bilo nadaljevanje prireditve v Dvorani škofa Rožmana. Učenci so zasedli že prej označene prostore. Šolska referentka pri Zedinjeni Sloveniji, Ani Kle-men, je pozdravila vse navzoče. Spored je bil zamišljen kot koncert. Nastopili so učenci vseh šol. Prva se je Predstavila Prešernova šola iz Castelar- ki je pod vodstvom Mojce Jelenc znpela sledeče pesmi: Poznate deželo; Himno Prešernove šole; Marija rad te imam; Rdeča žoga. Šolska referentka je nato prebrala poučno Slomškovo 2godbico: „Pajek in muha." Pri nastopu je sledila Slomškova šola. Učenci so živahno zapeli: Moja Vas; Moj očka ima konjička dva; Pri aas' na Koroškem in Prišla je miška. Navdušene pevčke vodi Marcel Brula. Naslednja skupina iz tečaja ABC po slovensko je tudi zapela štiri pesmi in sicer: Dežnico; Na počitnice pelje nas vlak; Zvonček že kliče; Poj, poj, ljuba Sledilo je Slomškovo razmišljanje ”Podobe po hišah. “ Skupina iz Barago-vc šole je zapela: Naj pojejo otroci; Mi Slovenci; Naj te pozdravim, Mari-3a' Pripravimo palačinke; Muren. Dve pesmi, Svetniki vsi in Kuko-^ca> je zapela skupina iz Jurčičeve So*e- Sledila je Slomškova zgodba „Dvo-36 Mladih dreves.“ Otroci iz Rožmanove šole so pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kaste-,1( ’ ^peli sledeče pesmi: Ptičja svat-a’ Mir; in Veseli hribček. Zadnja je nastopila Balantičeva 0 a- Zapeli so: Zdravilo za strah; Na 7Mbu zvezde; Ura budilka; Rdeči avto; da Za konec so učenci osmega razre-Podarili svojim učiteljicam in učitel- jem rdeč nagelj. Ani Klemen je otrokom čestitala k lepi prireditvi in jim želela, nzy gojijo ljubezen do slovenske pesmi in slovenskega jezika. • Dijaki tretjega letnika SSTRMB so v nedeljo, 2. novembra, pod vodstvom kateheta g. Franclja Cuk-jatjja in prof. Mirjam Oblak, obiskali zavod Cottolengo in Marijino svetišče v Schonstadt. Mali Cottolengo v Clay-polah je ustanovil Don Orione, ki bo leta 2004 proglašen za svetnika. Dijaki so si ogledali zavetišče, kjer redovnice skrbijo za 400 bolnikov. Obiskali so ženske in moške paviljone ter bolnico. Zvedeli so, da je tam tudi šola. Cottolengo ima kuhipjo, kjer kuhajo za vse prebivalce zavoda, pekarno, njivo in lastno pokopališče. Ko so si vse ogledali in tudi pozdravili nekatere bolnike, so odšli v Schonstadt. V lepi, modemi cerkvi so imeli sv. mašo, prepevali so tudi slovenske pesmi. Po maši so obiskali še malo kapelico, kjer so se slikali. Odpravili so se v park na malico, potem pa se odpeljali domov. Doživeli so lep dan. • V soboto, 8. novembra, je Slovenska kulturna akcija priredila večer, ki ga je posvetila umetniškemu delu jezuita patra Marka Rupnika. Predaval je arh. Ivan Kogovšek, njegov bratranec, ki je svoje podajanje ilustriral z diapozitivi in odlomki iz filma Večer se je vršil v mali dvorani Slovenske hiše; udeležilo se ga je več ljubiteljev lepe umetnosti. e Izlet slovenskih šolskih otrok je bil v soboto, 8. novembra Otroci so se v spremstvu svojih učiteljic podali na pristavo slovenskih lazaristov v Glew. Najprej so imeli skupno sv. mašo, ki jo je daroval g. Janez Cerar CM. Bogu so sc zahvalili za vse prejete dobrote v preteklem letu. Po maši je šolska referentka pri Zedinjeni Sloveniji, Ani Klemen, predstavila prof. Karla Groznika, ki je vodil atletski turnir. Otroci so tekmovali v teku, metanju krogle in skokih v daljavo. Pomerili pa so se tudi v igri med dvema ognjema in seveda v nogometu. Čeprav je dež malo nagnial, so otroci preživeli lep dan v naravi, na svežem zraku. Zvečer so se srečni vrnili domov, saj je izlet nnjlepši šolski dan. • 51. mladinski dan se je vršil v nedeljo, 9. novembra, v Našem domu v San Justu. Začel se je s sv. mašo v stolnici. Somaševala sta krnjevni župnik g. Toni Bidovec in g. Franci Cuk-jati, ki skrbi za versko življenje naše mladine. Po maši so v Našem domu najprej dvignili obe zastavi ter zapeli obe himni, potem pa nadaljevali tekme v odbojki. Opoldne so se okrepili pri skupnem kosilu. Zvečer je bil kulturni program. Najprej je vse navzoče pozdravil mladinski referent pri Zedinjeni Sloveniji, Stanko Jelen, in čestital mladim k njihovemu dnevu. Zvezna predsednika mladinskih SDO in SFZ, Monika Klarreich in David Rot, sta izrekla dobro-došlico vsem mladim, pa tudi drugim, ki spremljajo delovanje mladih. Sledili so nastopi mladine iz vseh slovenskih domov Velikega Buenos Airesa. Pri-stavska mladina je ob kresu zaplesala belokranjsko kolo. Skupina iz San Justa je pokazala hvaležnost do Argentine; zaplesali so argentinske folklorne plese. Mladina iz Slovenske vasi pa je poskočila ob zvokih modeme elektronske glasbe. Iz San Martina so mladi nastopili s športno vnjo, iz Ramos Mejie pa so zarnjali pnjacki. Vsi skupno in vsak po svoji moči naj bi gojili slovensko narodno zavest, je bil napotek slovenskim mladinskim organizacijam za prihodnost. Na koncu so zmagovalcem na mladinskih tekmah razdelili pokale. Ker so mladi iz San Justa pridobili največ točk in osvojili prvo mesto, so dobili prehodni pokal dr. Starca, tokrat že tretje leto zaporedoma, zato bo ostal pri ryih za vedno. Mislim, da je pokal ostal tam, kamor bi si ga želel dr. Starc. • Kot vsako leto, so se tudi letos srečali rojaki iz taborišča Trani in sicer v nedeljo, 9. novembra, v Slovenskem domu v Carapachayu. Udeležili so se sv. maše in imeli v domu skupno kosilo; medtem so se pogovarjali in obpjali spomine. • Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena je bil v četrtek, 13. novembra, v Slovenski hiši. Vodila ga je predsednica Zveze gospa Pavlina Dobovšek. Zbora so se udeležile predstavnice vseh okrajev. Odbornice in predstavnice so prebrale poročila o delu v preteklem letu. Gospa predsednica se je zahvalila vsem gospem za IZ NAŠE KRONIKE sodelovanje. Ker je ostal isti odbor še za eno leto, smo nadaljevale s sestankom. Diplomirani časnikar Tone Mize- | rit nam je predaval o temi: „Kam gre Argentina?" Sledil je živahen razgovor, snj nas vse zanima naša prihodnost. • V Buenos Airesu je pel znani slovenski pevski zbor Carmina Slo-venica iz Maribora pod vodstvom Karmine Šileč. Zbor, katerega sestavljajo deklice od trinajstega do osemnajstega leta starosti, je pel v zlati dvorani Colona v četrtek, 13. novembra Privabil je lepo število poslušalcev, ki so navdušeno sprejeli njihovo petje. Potrdile so sloves, ki ga uživajo. • Sklepna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Živahno, skoraj razposajeno ozračje je bilo v Slovenski hiši v soboto, 15. novembra Dijaki srednješolskega tečaja so za letos končali z učenjem. Najprej smo se zahvalili Bogu za blagoslov v preteklem šolskem letu, kakor je pri pridigi poudaril delegat dr. Jure Rode, ki je maševal dijakom, nji' [ hovim staršem in profesorskemu zboru. Pomaknili smo se v Dvorano škofa Rožmana V veži je bila razstava, ki jo je pripravila prof. Mirjam Oblak z dijaki, ki imajo predmet etnografijo. Prireditev smo nadaljevali v dvorani. Posamezne točke programa je povezoval arh. Jure Vombergar, ki je pozdravil navzoče goste, starše, profesorje in di- i jake. Vse navzoče je nagovorila ravnateljica tečaja prof, Neda Vesel Dolenc, še posebej pa se je poslovila od petošolcev RAST-i XXXII., ki zapuščajo tečaj. Čestitala je tudi dr. Marku Kremžarju, ustanovitelju tečaja k petin-sedemdeset-letnici. Nagrajeni so bili najboljši dijaki, dobili so knjige, ki jih je darovalo društvo Slovenija v svetu. Nagrajenci so sledeči: Marjanka Oblak in Mikaela Omahna, Marjanka Grohar in Marjanka Rožanec, Jože Rožanec, Andrejka Kinkel in Gabrijela Vasle. Ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in I razredničarka prof. Metka Mizcrit sta razdelili spričevala in diplome dijakom petega letnika V njihovem imenu se je od tečaja poslovila Gabrijela Vasle. Zahvalila se je profesorjem in staršem za njihov trud in pomoč. Prof. Metka Mizerit, je predstavila almanah, Iti so ga pripravili dijaki petega letnika pod njenim vodstvom. Almanah nosi naslov „Naši domovi." Spregovorila je tudi Ema Marušič v imenu staršev dijakov petega letnika Sledili so nastopi prvega letnika. Pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic so zapeli koroško „Tam, kjer teče bistra Žila" in „Kukovico“ ter prekmursko „Marko skače." Nato so pod vodstvom predmetnega profesorja Lojzeta Rezlja recitirali pesmi ,,Zlata skrinja" in „Nnjlepša dragotina" Dijaki petega letnika so recitirali Papeževo „Biti zdoma" in Prešernovo „Lepo Vido" v šestih jezikih. Dijake drugega, tretjega in četrtega letnika je pripravila prof. Mirjam Oblak. Predstavili so Alpsko področje in zaplesali gorenjske plese. Zborček drugega letnika se je predstavil s pesmijo „Srce je žalostno." Pripravil jih je Rok Fink. Dijaki prvega letnika so recitirali Prešernovo „Zdravljico". Končno so petošolci v šaljivem tonu predali ključ ..učenosti" nastopnim abi-turientom. Zaplesali so tudi „camavali-to“, ki so se ga naučili za predstavo v Sloveniji. Končno smo vsi skupni zapeli ..Slovenija v svetu." • Naš dom San Justo pogosto prireja zanimive dejavnosti. V nedeljo, 16. novembra, je predaval jezuit p. Al-fredo Saenz o temi: „Antonio Gram-sci in kulturna revolucija." Predavanja se je udeležilo lepo število rojakov. • Društvo upokojencev je v nedeljo, 16. novembra, praznovalo peto obletnico ustanovitve. Zbrali so se na prijateljsko kosilov Našem domu v San Justu. • Zveza žena- mati iz San Martina je imela svoj redni sestanek v četrtek, 20. novembra; vodila ga je predsednica gospa Ančka Podržaj. • Praznik Kristusa Kralja je bil v nedeljo, 23. novembra Slavje je bilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Sv. mašo je daroval pater dr. Alojzij Kukoviča DJ. Somaševali so: delegat dr. Jure Rode, prelat g. Jože Guštin in g. Toni Bidovec. Pri pridigi je pater dr. Alojzij Kukoviča govoril o pomenu praznika; kciudad.com.ar POVERJENIKI ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell A ve. Toronto M6M - 1L5 Cana-da. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzuta 18,34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentini /a leto 2004: $ 55,- in izdatki za pošto; drugod U$S 55.- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina. / Od zgoraj in od leve: 1. Dne 27. novembra se je skupina rojakov iz okolice Slomškovega doma na povabilo krajevne ZSMŽ sprehajala po novem naselju v Puerto Madero. — 2. ,,Prostovoljci" pri obrezovanju drevja v Slomškovem domu. — 3. hižinica Janeza Jereba, ki se je preselila v Slovenijo... Janez nam pridno pošilja fotografije s tamkajšnjih srečanj ..Argentincev”. — 4. V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena 23. avgusta 2003 TATJANA ZOFIJA BRULA, hči Marcela in Marte, r°j- Selan; botra sta bila Andrejka Selan Vombergar ter Pavel Brula. — ■ i 5. Končno smo ,,ujeli" g. Toneta pri delu, ko slika kulise... — ^_______________________________________________ 6. V nedeljo, 28. decembra, je namreč Tone svojo - sedem- I ' — \ r A E cerkvi Marije V\ ^7 1 Pomagaj v v'V 1 J Buenos Airesu PiSi1'' sta se 11. R > poročila Lučka f|B v, / i'r / JrT Vombergar in I Edi Tušek. w*'~Wrw Ml Mb— ■ nBaB k "Jrl i mjSi Od zgoraj in od leve: 1. in 2. V nedeljo, 2. novembra, so se člani 3. letnika SSTRMB odpeljali v Schonstadt, prej so šli pa še v Claypole, kjer so obiskali bolnike v Malem Cottolengu (Foto: Lučka Oblak). — 3. in 4. Fantje in dekleta, ki so prejeli pokal na 51. skupnem mladinskem dnevu v Našem domu v San Justu. — 5. Še en posnetek s te mladinske prireditve (Foto: Marko Vombergar). — 6. in 7. Koncertni zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šileč 13. novembra v Teatru Colon (Foto: Stane Snoj).