Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 7. aprila 1934.
Leto II. Štev. 13. Cena Din 1.50.
AKADEMSKI GLAS
INFORMATIVNO STROKOVNI LIST
Izhaja vsak leden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Wolfova ulica i.-I. — ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
ZAKAJ?
Ni še dolgo, odkar mi je sicer vsega spoštovanja vreden gospod tožil nad sedanjo akademsko mladino, češ, da nobenega problema ne zgrabimo dovolj resno. Zakaj smo se oddaljili od miselnosti bivših strank, ko je v njih vendar toliko dela, toliko žrtev, toliko idealizma? Zakaj se kar nič ne moremo ogreti za nacionalizem, ko je vendar čisto moderen pojav? Pojasnjeval sem mu, kakor sem vedel in znal, pa mi je ta zakaj še pozneje hodil po glavi. Zakaj smo taki?
Svetovna vojna je pomaknila ves gospodarski razvoj za 50 let naprej, a povsem enosmerno ih ne celotno radialno. Od tod si gospodarski pretresi in krize. Bistveno pa se je spremenila tudi miselnost, ki so jo pač kot novo in svojo občutile najmočneje ravno mlajše generacije. Že prva leta po vojni se je drugod pa tudi pri nas pojavila duhovno idealistična usmerjenost mladine. Zato so že takrat, precej pred 1. 1929., pokale vezi naših organizacijskih zgradb, ako so torej že prvi početki naše duhovne preorijentacije notranjega značaja, da to misliti, ali ni bila prejšnja linija vse premalo obrnjena navznotraj, pa vse preveč v zunanjost, pa naj bo ta formalnost, strankarstvo, služba, čast ali karkoli.
Zakaj se današnja mladina ne ogreva na pr. za nekdanje politične stranke? Ne trdimo, da ni bilo ničesar dobrega, nič idealnega v njihovih programih. Silna pa je bila razlika med programi in dejanji. Metode in dejanja posameznih oseb — strankarjev, pa tudi strank kot celote so bila le prevečkrat taka, da jih moramo obsojati iz splošnega človečanskega čuvstva. Kupovanje študentov z malenkostnimi podporami po akad. domovih in menzah, trgovanje s prepričanji mladih ljudi pri podeljevanju služb, premestitve uradnikov, učiteljev in celo policijskega osobja, itd., to ie silno podobno nekdanjemu rimskemu trgu za sužnje. Gorše je toliko, v kolikor so trgovali z notranjimi, zato vsakemu svetimi mišljenji in čuvstvi in ne samo z gmotnimi stvarmi. Uri vsej tej kupčiji s prepričanji so pa imeli še polna usta o morali in pravici. Za vstop
v vlado, torej za dva, tri ministrske sedeže so bili na prodaj vitalni interesi narodnega gospodarstva. In pri tem so pa stranke razdvajale med seboj kmete, delavce, obrtnike in sploh vse stanove. Ustvarjale so strankarske spore v družinah in vaseh, slabile gospodarsko obrambeno fronto vseh delovnih slojev. Zakaj neki?
Nam se zdi neprimeroma bolj simpatična zamisel, naj vsi delavci skupaj kot enota in celota branijo svoje upravičene zahteve; naj kmetije kot enota in celota uveljavljajo svoje interese itd. Družba naj ne bo razčlenjena po volji kogarkoli, ampak povezana interesno in organično. Interesno — po bistvu naravnega
življenja skupnosti in odvisnosti paj brani in, uveljavlja svoje zahteve in interese organično — nasprotujoči interesi naj se združujejo in povezujejo na postopnem višjem forppiu pod vidikom koristi celote. Kakor ma vsak človeški ud svoje opravilo, a le vsi udje tvorijo harmonično celoto, tako ima v družbi vsak človek in vsak stan svojo koristno nalogo in le v polnem soglasju vseh stanov vidimo srečo naroda in države.
Cim bolj se danes približujemo tej zamisli ureditvi človeške družbe, tem manjši bo »zakaj«. čim bolj pa bodo prepričanja in duše mladih kupovali s čimerkoli, tem večji, realnejši in za »trgovce« usodnejši bo »zakaj«.
J. L.
UZF le potreben
temeljitih reform
Univerzitetni zdravstveni fond, naslednik Akademske bolniške blagajne, ki so jo na naši univerzi ustanovili študentje sami, že zdavnaj več ne ustreza in tudi ne more ustrezati svojim socialnim nalogam. Letos nudi tako malenkostne ugodnosti, da je nezadovoljstvo med študenti res upravičeno in utemeljeno. Razen ordinacije pri stalnem zdravniku in evenlucino pri specialistu, cenenih zdravil ter prispevka 25 Din za očala ne nudi zdravstveni fond ničesar drugega. Stroškov za zdravljenje v bolnišnici ter na Golniku ne plačuje fond nič več. Podpore za zdravljenje in letovanje izdaja v najnujnejših primerih in letos do sedaj še nihče ni bil tako srečen, da bi jo dobil.
Mar resnično menite, da nam je radi tisočletnega suženjstva hlapčevstvo in servilnost prešlo v kri? Občutek manjvrednosti in družabne inferijornosti nam vceplja naš vzgojni sistem, zavest naše lastne vrednosti, nam jemlje prvi oblikovalec mladostne duše, ki ne razume svojega svečeniškega poslanstva in vzvišene naloge.
V Belgradu bodo zidali novo pravno fakulteto
Stala bo 12 milijonov
1. Ob takih razmerah je zahteva po temeljiti reorganizaciji bolniškega fonda utemeljena. Prvo, kar se naj zgodi je to, da ostane ves denar, ki ga s težavo plačujemo vsak semester ob vpisu, pri nas in služi samo nam. Sedaj gre po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev 50 odstotkov vsega denarja v Centralni zdravstveni fond v Beograd, kjer se steka v neki banki v mrtev kapital, iz katerega se bo baje nekoč zidal na jugu države počitniški dom. Kaj pomeni to, nam pove številka 54.000; toliko namreč znese letos polovica obveznih prispevkov, plačanih ob vpisu v obeh semestrih. Ves ta denar je za nas izgubljen.
2. Prispevki za zdravstveni fond ob vpisovanju naj se diferencirajo. Prispevki naj se določijo po davčni lestvici. Najrevnejši naj bodo oproščeni prispevka, kakor je to svoječasno že bilo, premožnejši pa naj plačajo več. S pametnim diferenciranjem prispevkov za zdravstveni fond b! se gotovo dosegla vsak semester višja vsota in bi fond tej primerno nudil lahko večje ugodnosti.
3. Študentje naj dobe večji vpliv* na upravo fonda. Če pride do reprezentančne organizacije, naj pripade njej tudi uprava bolniškega fonda. Študentje sami najbolje razumemo svoje potrebe.
Beograjska »Štampa« poroča v eni zadnjih številk: Pravna fakulteta v Beogradu je bila do sedaj prava sirota. Število slušateljev raste iz leta v leto, sedaj jih je nad 3000. Prostori v stari zgradbi so postali nezadostni. Predavanja se vrše silno na tesnem. Ju-ridična knjižnica, ki je v zadnjem času silno obogatela, nima primernih prostorov, kaj \šele:' reprezentativne biblioteke. • To je dalo 'povoda, da se je začele? razmišljati o Zgraditvi posebne stavbe pravne fakultete. Kakor nam je dejal sedanji energični rektor K- dr. Aleksander Belič, se bo v najkrajšem času začelo z gradnjo.
Palača bo stala na nekdanjem »trkalištu«.
......	.	.	...	.	Le	če	se	izpolnijo te tri točke, bo mogel
blizim Univerzitetne knjižnice. Imela bo Univerzitetni zdravstveni fond — naša edina
monumentalne dimenzije, velike predavalnice, seminarje, svojo biblioteko itd., in bo po proračunu stala
12 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo so zagotovljena in načrti so že gotovi.
Dela se bodo vršila s pospešenim tempom. Istočasno bodo reorganizirali tudi študij. Bodoča fakulteta bo imela več oddelkov.
Poleg pravne fakultete bo beograjska univerza zgradila še v tem letu geološko-mine-raloški zavod, otroško medicinsko kliniko in tehniški institut z laboratoriji.
socialna ustanova vsaj delno služiti svojemu namenu, to je skrbeti za zdravstvene razmere slovenskih študentov.
Akademska Oblast Ferijalnega Saveza opozarja, da je s 15. aprilom zaključeno vpisovanje v F. S. po prvi tarifi ( 35 Din +
dobrotvor oz. ekvivalent). Kdor hoče pravočasno dobiti ferj. legitimacijo, naj odda fotografijo (eno) v nabiralnik na društveni deski v avli najkasneje do 1. maja.
Vsakdo mora brezpogojno na sliko in na ček. položnico napisati tudi fakulteto!
VpraSanje hrvatskim tovariSem?
Ob občnem zboru DSJF
Slovenski študentje smo sedaj že dobro leto brez svoje reprenzentančne organizacije, ki bi na znotraj skrbela za socialno-gospo-darske zadeve svojih članov, na zunaj pa na čelu strnjene enotne fronte tolmačila, zastopala in se borila za naše skupne interese. Ob pomanjkanju te organizacije, ki ga živo občutimo vsi, bi morala strokovna društva, ki na posameznih fakultetah predstavljajo skupnost vseh slušateljev dotične stroke, posvečati mnogo večjo pozornost splošnim social-no-gospodarskim in kulturnim vprašanjem svojega članstva. Ce bi bila naša strokovna društva na mestu, če bi bila v stanu otresti se partizanstva in nastopiti1 skupno, enotno, bi lahko vsaj delno izpolnila vrzel pomanjkanja reprezentančne organizacije. Toda zadnji meddruštveni sestanki nam kažejo nasprotno. Enotni nastop slovenske akademske mladine se je zmerom razbil, če ne že na samem sestanku, pa naknadno s preklici podpisov in podobno.
Kje so vzroki tega nezdravega simptoma? Ce hočemo biti iskreni, si moramo priznati: Pio naših strokovnih društvih se vodi politika, — ona politika, ki je zmerom veren odmev in odsev tiste politike, ki se vodi v našem javnem življenju, in do danes si še nismo upali na glas priznati, da nam je to v kvar in škodo. Čeprav se venomer napihujemo, da smo mladi in ker smo mladi, hočemo prelomiti s tradicijo, pomesti s starim in si po svoji najboljši pameti urediti življenje in bodočnost, se vendar naša dejanja kar nekako sama po sebi usmerijo v toli osovraženo tradicijo. Ali se res tudi na akademskih tleh ne da živeti brez političnega kanibalstva, se včasih pri sebi vprašamo, pa nam naša dejanja takoj demantirajo trdilni odgovor, ki smo si ga na tihem dali. In vse ostane pri starem.
Te dni se bo vršil občni zbor Društva slušateljev juridične fakultete, ki je naše najmočnejše strokovno društvo. Jesenski občni zbor tega društva nam je pokazal, da gornje besede drže. O kakšni enotnosti članstva ni bilo niti govora, saj se je kar mimogrede razbila na tri kose. In občni zbor je potekel v samih prerekanjih in kravalih. Morda nas je ta primer izučil in je morda upravičeno upanje, da bo bližnji občni zbor, če že ne manifestacija složnega enotnega nastopa vsega članstva, vsaj stopinja naprej k iz-treznenju.
V četrtek 12. t. m. ob 5. uri popoldne je v »Zavetišču visokošolk«, Napoleonov trg 4, pritličje, sestanek, ki je zelo važen za bodoči razvoj naše akcije. Pomenile se bomo o dosedanjih uspehih, pretresale razne možnosti, ki so nastale v teku zadnjega časa, ter konč-noveljavno sklepale o našem domu. Razgo-varjale se bomo tudi o ustanovitvi Zveze visokošolk, ki naj bi bila reprezentančna organizacija slušateljic Aleksandrove univerze. Sestanek je velike važnosti za nas vse, zato pridite v obilnem številu!
Pripravljalni odbor za »Dom visokošolk«.
Tretji kamen za Univerzitetno knjižnico v znesku 10.000 Din je darovala Nabavljalna tadruga železničarjev v Ljubljani. Veseliti nas mora ta kamen, dar naših vrlih železničarjev, ko so s tem izpričali svojo kulturno zavest. Naj njih kamen poleg kamna študentov zdrami vest tudi onim, ki bi z enim samim mesečnim zaslužkom postavili lahko cel niz takih kamnov...
Tudi Društvo tiskarnarjev je s 1000 Din prispevalo svoj obolus k zgradbi knjižnice.
Četrti kamen zbirajo naši univerzitetni
»Der Deutsche Študent«, ki je mesečna revija nemškega narodno-socijalističnega dija-štva, prinaša ponatis pisma, ki ga je baje poslala Zveza hrvatskih univerzitetnih društev nemškim tovarišem o priliki izstopa Nemčije iz Zveze narodov. V prevodu se poslano pismo glasi:
Ob priliki moške geste, ki jo je napravil Vaš veliki voditelj Adolf Hitler, s katero je rešil čast nemškega naroda s tem, da je prelomil s politiko brezkoristnega in poniževalnega kanibalstva in dvignil na ta način čast in ugled nemškega naroda, Vam, dragi kolegi, študentje hrvatske univerze čestitamo in Vas zagotavljamo, da je ta korak našel pri hrvat-skem narodu sploh in posebej pri hrvat-skem dijaku živahno odobravanje.
S kolegijalnim pozdravom Ilak Freismann, Fritz Miliovlč, Zveza hrvatskih univerzitetnih društev.
Ker nam je znano načelno stališče hrvatskih tovarišev do nacijonalno-socijalistične in fašistične doktrine sploh, ne moremo verjeti
Referent, ki hoče podati jedrnato informacijo o tako veliki in mnogostranski organizaciji, kakor je YMCA, nima lahke naloge. Komaj se mu posreči povedati vse in dobro. Če pa zahteva prizanesljivost zase, mora biti toliko bolj prizanesljiv napram drugim, ako niso njegovih izvajanj takoj pravilno razumeli.
Težave informatorja so v tem, da je YMCA široko razpredena organizacija, ki je ravno-tako doma v Ameriki, na Kitajskem, kakor v katerikoli evropski državi, ki deluje v najrazličnejšem verskem osredju, bodisi protestantskem, katoliškem, pravoslavnem ali1 ne-krščanskem, v različnih družabnih slojih, med obrtniškimi, delavskimi, kmetskimi mladeniči in visokošolci in poleg tega še na različnih poljih telesne, duhovne in socialne kulture.
Iz teh dejstev se vidi, da ima tudi kritik YMCA težko nalogo, zlasti še, Če hoče kritizirati organizacijo, ki je še v štadiju priprav.
Kaj je YMCA?
Ce daje YMCA svojim članom svobodo za ustanovno delo, ne pomeni to, da ni v njej enotnosti. Povsod je to združenje mladih ljudi, ki smatrajo Jezusov Evangelij za vir duhovne in moralne sile in skušajo uvesti svoje življenje, življenje svojega naroda in eo ipso vsega človeštva v sklad z njegovimi načeli.
Povsod ima tudi te-le karateristične znake:
a)	Interkonfeslonalnost. YMCA je laično združenje, ki ga vodijo laiki za laike. Njeni
profesorji in bo kmalu zbran. Pozdravljamo plemenito gesto naših učiteljev!
Zdi se, da je misel o nujni potrebi Univerzitetne knjižnice že prešla vsakemu poštenemu slovenskemu človeku v meso in kri. Ne samo inteligenca, tudi druge plasti slovenskega ljudstva se pridružujejo akademski akciji in upajmo, da je blizu čas, ko se bo strnil ves narod in enodušno zahteval za svoje knjige shrambo, ki bo dostojna njegove kulture. Te zahteve ne bo več mogoče potolažiti z obljubami in zavlačevanjem.
v originalnost citiranega pisma. To zlasti še, ker ne poznamo »Zveze hrv. univerzitetnih društev,« vsaj kot reprezentativnega akademskega udruženja.
Dalje je znano popolnoma izolirano odklonilno staliSče, ki ga je zavzelo nemško dija-štvo do Zveze narodov na desetem kongresu
F.	U. I. (Federation Universitaire Internationale) v decembru preteklega leta v Parizu. Da bi Nemci tu vsaj nekoliko omilili izoliranost, so skušali svojo opozicijo nekako nasloniti na predloge francoske delegacije, ki se je pa le ogrevala za reorganizacijo ZN. Glede ZN je nemška delegacija prišla zlasti v ostra nasprotja z delegacijo Dijaške male antante.
Iz teh in še drugih motivov se čutimo upravičene in dolžne vprašati svoje hrvatske tovariše, ali jim je znano omenjeno pismo, ali so jim znani avtorji in s kakšno legitimacijo sta podpisana govorila v imenu hrvatskih študentov.
Hrvatsko akademsko mladino pa prosimo, naj ne smatra našega vprašanja kot vmešavanje v njihove interne zadeve, marveč raje kot znak našega prijateljstva in solidarnosti, ki naj se v bodočnosti le še afirmira v tesnejših medsebojnih odnosih.
člani morejo biti katoličani, pravoslavni, kakor tudi evangeliki in podobno. YMCA ne izvablja članov iz ene cerkve v drugo, ampak uči lojalnost do vseh cerkva, na katere navezuje delo.
b) Nepolitičnost. YMCA je strogo nepolitična organizacija. To seveda ne pomeni, da bi se izogibala aktualnim problemom dobe. Pomagati hoče svojim članom, posebno dijakom pri iskanju duhovne orientacije in jih uči, kako naj rešijo vsa javna vprašanja, bodisi narodnostna, mirovna, socialna, državna, mednarodna, etična, literarna in podobna, s stališča krščanstva.
c) Naprednost. YMCA ne propoveduje asketizma. Združuje pobožnost z naprednostjo in priznava vse potrebe modernega človeka. Poudarja pomen zdravja, čistoče, abstinence, športa, ki mu daje nravni temelj, podpira plemenito zabavo in družabno življenje.
č) Svetovnost. YMCA je svtovna organizacija, ki ima središče v Ženevi in filialke na vseh kontinentih. Podpira mednarodno sodelovanje in predstavlja veliko silo, ki je usmerjena k mirnemu sožitju mednarodnega občestva. Zato YMCA seveda ne more postati lokalna ali strankarska organizacija. Toda svoje člane vodi k lojalnosti do države in naroda, v katerem deluje.
Akademska YMCA, za katero se v prvi vrsti gre, je avtonomna sekcija YMCE, namenjena in prikrojena potrebam in nivoju akademikov in akademičark. Večina dijaških oddelkov sodeluje z WSCF (World’s Študent Christian Federation), ki je največja dijaška organizacija na svetu.
Program YMCE v Ljubljani.
Poskusi ustanoviti YMCO na ljubljanski univerzi so se vršili že leta 1922. Za gibanje sta se zanimala zlasti univ. profesor dr. Kelemina in dr. Ozvald. Po desetih letih so se spremenile razmere tako, da zavisi danes njena ustanovitev le od stvari formalnega značaja in je torej čas očrtati njen začasni program: Namerava preskrbeti prostor, kjer bi imela čitalnico in knjižnico, šah in druge igre. Priredila bi diskusne in študijske krož-
Dr. M. Plechač — Jože Prochazka:
Vprašanje YMKE
»Ut omnes unum sint«. (Geslo YMCA.)
Tretji in četrti vogelni kamen
ke in predavanja o versko-nravnih, kulturnih in socialnih vprašanjih. Te diskusije in krožki hočejo biti praktičnega značaja in njih glavni namen bo vedno, dobiti odgovor na vprašanje: »Kaj moremo mi dijaki oz. A. Y. v tej stvari po preudarku izvršiti?« Dobljeni odgovori bodo direktiva za delo med dijaki in ljudstvom. Četudi ne bo mogoče izvršiti vedno mnogo, vendar bo drobno delo še vseeno boljše kot same besede. YMCA si hoče dalje zagotoviti tudi igrišče, kjer bi mogla gojiti igre in šport. Telesna vzgoja je namreč za YMCO načelnega pomena. Srednjeevropske univerze in njih dijaške organizacije so v tej točki popolnoma pod vplivom onega razumevanja vzgoje, ki je vladalo v predhitler-jevski Nemčiji. So enostransko intelektualistične. Tu nam morejo služiti za vzor anglosaške univerze s svojo harmonično vzgojo.
Potreba mednarodnega sodelovanja bo zahtevala, da se bodo vršili za člane od časa do časa tudi jezikovni tečaji (n. pr. angleščina, češčina itd.). Akademska YMCA hoče gojiti stike z analognimi organizacijami zlasti v Zagrebu in Beogradu, toda tudi v drugih državah, zlasti v CSR, Bolgariji in drugih sosednih državah ne izvzemši niti Anglijo, iFrancijo, Švico in Ameriko. Vabila bo iz teh krajev govornike, pred vsem univ. profesorje in pošiljala k njim svoje. Stiki z mladino se bodo vršili ali na jugoslovanskih konferencah, kamor bodo prišli dijaki in profesorji vseh tukajšnjih univerz in zastopniki tujine, ali s pošiljanjem delegatov k inozemskim konferencam. Hoče ravno tako posečati tabor YMCE v Mlinih pri Dubrovniku. Prizadevala si bo tudi zamenjavati akademike z Ym-kami v drugih državah z namenom, naučiti se jezikov.
Organizacija bo dalje skrbela zato, da bi se konferenca in ev. tabor vršil tudi v Sloveniji.
Torej stremljenje za dosego polnega človeštva, stiki z akademiki cele Jugoslavije na skupni duhovni bazi, sodelovanje z mladino raznih zemelj in cerkev na uresničenja praktičnih nalog krščanstva, katerih glavna bi bila ohranitev miru in pra domo izhod iz antiteze klerikalizma-progresivnosti. To so nekatera gesla novo vznikujoče organizacije Akademske YMCE.
IZPRED UNIVERZITETNEGA SODIŠČA
V ponedeljek 26. marca se je vršila pred univerzitetnim disciplinskim sodiščem razprava proti Tomšiču Tonetu, slušatelju pravne fakultete.
Obtoženi Tomšič je marca 1932 izročil nekemu delavcu Časopis protidržavne vsebine in bil pred sodiščem za zaščito države v Beogradu obsojen na 1 leto in pol robije in pet let izgube državljanskih pravic. Kazen je prestal v Sremski Mitroviči. Rektorat univerze ga je zaradi gornjega delikta izročil univerzitetnemu sodišču. Po dveurnem zasliševanju se je sodišče, ki so ga tvorili gg. prof. dr. Janko Polec, dr. Jakob Kelemina in ing. Hrovat ter kot'poslovodja sekretar juri-dične fakultete g. Karlo Sketelj, postavilo na stališče, da je obtoženi s tem zagrešil grobo akademika nevredno dejanje, in ga obsodilo na izključitev z ljubljanske univerze za vedno.
Kino Kodeljevo (Mladinski dom). Tel. 31-62.
V soboto 7. t. m. ob 8.: letalski film: Ozračje se lomi in Cesarjev valček (Martha Eggerth);
v nedeljo 8. t. m. ob 3.: Ozračje se lomi; ob 5. in 7.: Cesarjev valček (Martha Eggerth): ob 9.: Ozračje se lomi in Cesarjev valček.
v pondeljek 9. t. m. ob 8.: Ozračje se lomi In Cesarjev valček.
v torek 10. t. m. in sredo 11. t. m. ob 8.: vojni film Zemlja v plamenu (Big parade).
V petek 13. t. m. ob 8. premiera prve češke operete: Svatba pri Sv. Antonu.
Iz akademskega življenja po svetu
FEDERATION UNIVERS1TAIRE INTERNATIONAL IN ZVEZA NARODOV
Federation Universitaire International je slavila v dneh 28.—30. dec. desetletnico svojega življenja. Ob tej priliki je obiskalo Pariš dvajset akademskih delegacij. Nekatere teh delegacij so se zlasti trudile, da bi popolnoma oprostile FUI upliva Zveze narodov v Ženevi.
Delegacije so obravnavale zanimiva vprašanja o pomenu malih držav v Evropi in balkanskem vprašanju, pri čemer so se zlasti Nemci precej dolgočasili. V ospredju je bilo zlasti vprašanje Zveze narodov, do katere je nemška delegacija zavzela odklonilno stališče, češ, da je to le »društvo zmagovalcev«. Cehoslovaki, Poljaki, Holandci in Švicarji so se izrazili za DN, med tem ko so se francoski akademiki ogrevali za njegovo reorganizacijo.
Nemška delegacija je napela vse sile, da obdrži glavno tajništvo v organizaciji. Študentska mala antanta ji ga je odrekala namreč z motivacijo, da je Nemčija z izstopom iz DN avtomatično izgubila tudi mesto v glavnem tajništvu FUI. To je bil tudi vzrok, da so se Nemci zelo trudili pretrgati vse vezi med FUI in DN.
Kongres v Parizu je tudi sklenil, da naj prihodnji kongres v Kopenhagenu nadene organizaciji novo ime. O priliki pariškega kongresa je zapisal »Der Deutsche Študent«: »Kot vsi letošnji študentski kongresi je tudi ta dokazal potrebo neposrednega razpravljanja akademske mladine o velikih evropskih vprašanjih, ker le tako je mogoče pripravljati pot pravemu medsebojnemu razumevanju študentov.«
In kaj naj porečemo mi k temu? Mea cul-pa! Preveč imamo posla s seboj, preveč smo malenkostni, saj ne vidimo iz ozkega našega kroga, v katerem živimo svoje jalovo življenje.
NAŠI AKADEMIKI V INOZEMSTVU
Največ jugoslovanskih študentov, ki odhajajo v inozemstvo, študira v Parizu (246). Na drugem mestu je Nemčija (178) in nato Avstrija (153).
EVROPSKI ŠTUDENT IN ŽIDOVSKO VPRAŠANJE
Te dni izide v Nemčiji vladna naredba, ki naj omeji dotok na univerze in njim slične visoke šole. Dejansko je to prikrit manever proti židovstvu, ki je dosedaj precej izpodrivalo domačine v inteligenčnih poklicih. To končno tudi ne zanikajo, zakaj uradno že potrjujejo uspehe vladnega stremljenja zreducirati inteligenčni naraščaj na račun židovske mladine. Nemčija je židovsko vprašanje rešila radikalno.
Tudi Romunija že pozna židovsko vprašanje. Organizacije nacijonalnega studentstva (iz katerih vrst je izšel tudi morilec ministrskega predsednika Duce) se bore sistematično proti prostozidarstvu in židovstvu.
Bolj pereč je problem v Poljski, kjer je vsak deseti državljan židovskega rodu. Neproporcionalen pritisk židovstva je bilo zlasti čutiti v štadiju, ki omogoča svobodne poklice t. j. medicini, tehniki in pravu. Vlada je uredila to vprašanje z uvedbo numeri clau-si. S tem se čuti židovstvo dejansko prizadeto, zakaj samo deset procentov izobraženstva židovstvu nikakor ne zadostuje. Tako je razlagati pojav, da sili židovska mladina iz Poljske v inozemstvo, na tuja vseučilišča. Nacijonalnega poljskega študenta in profesorja označuje odločen antisemitizem.
Madžarska je tudi uvedla numerus clausus za židovske dijake na univerzah in sicer
kmalu po svetovni vojni. Vendar pa se tozadevni zakon ni izvajal, radi česar so nastajali protižidovski pokreti v »krščanskih« akademskih vrstah. Uradno študira 6.5 odstotkov židov, vendar zatrjujejo, da znaša dejanski procent 9.5’ odstotkov. Značilno je, da so madžarski študentje v nekaterih seminarjih odločili Židom posebne delovne prostore, ki jih imenujejo »Ghettos«. — Od treh političnih frakcij je zlasti ena antisemitsko ori-jentirana.
DR. FRICK GOVORI
»Studentstvo naj one, ki žive samo študiju in znanstveni stroki, iztrga tesnim predavalnicam, stroki in korporaciji in naj ga vedno znova vrača celoti visokošolstva in naroda. Vedno znova naj ga iz abstraktnega duševnega sveta pojmov in znanstvenega opazovanja vede v realnost naroda, da bo spoznal smisel študija in bodočega poklica. Vedno znova naj mu kaže, da akademstvo ni v sebi zaključeno, svet zase in da se more za bodoče delo v narodu le tako usposobiti, da so-doživlja vso širino in globino narodovega življenja ...«
(Iz govora nemškega notranjega ministra dr. Fricka.)
DIJAŠTVO IN PODONAVSKI PROBLEM
Julija meseca letos se bo vršila druga mednarodna studentska konferenca v Budimpešti. Reševati hoče podonavski problem. Vedno bolj prodira prepričanje, da za tako visoke probleme le ni treba sivih in plešastih glav in da bo mladost morda le nekoliko poživila in pospešila današnji zastoj. V tem si pri nas še nismo menda vsi na jasnem.
Beležke
Mariborski marksistični mesečnik »Svoboda« se je v zadnji številki obregnil ob naš list zaradi članka Židovstvo v luči številk. Porabil je to priložnost in nas ožigosal kot Hitlerjeve trabante in je malo manjkalo, da nam ni naprtil celo, da smo zaradi tega članka prejeli iz Berlina kraljevsko podporo. Gospodje sodrugi okrog mariborske »Svobode« najbrž ne vedo, da dopuščamo v našem listu svobodno debato o vseh problemih, torej tudi o židovstvu; in če smo v eni štev. prej pod naslovom Naši medicinci, njih poljski tovariši in še kaj priobčili članek, ki je pisan s stališča, ki je za žide ugodno, ne vemo, čemu ne bi nekaj številk kasneje priobčili članek, ki pogleda židovstvo z druge plati. Glede zgrešenega napada g. sodruga X. na uredništvo, pa povemo, da smo jih že vajeni; saj so nam in nam še očitajo, da straši mnogokrat po našem listu tudi Stalinova senca, in se uredništvo resno boji, kdaj si bosta s Hitlerjem skočila v lase za premoč v »Akademskem Glasu«...
Laž ne ubija s kolom, ali plazi se po žilah, kakor strup, počasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje (Cankar).
Zvočni kino Sokolski dom, Ljubljana-Šiška
(za mitnico. Tel. 33-87.)
Sobota %7., V29.: Hladna devica.
Nedelja 3., 5., 7., 9.: Hladna devica.
Ponedeljek %7., Vz9., Hladna devica.
Torek in sreda Vtf., V&9.: Predor.
Četrtek in petek Va7., Va9.: Kralj džungle.
Sobota V27., y29.: Pripovedke gdč. Hoff-mann (Anny Ondra).
Nedelja 3., 5., 7., 9.: Pripovedke gdč. Hoff-mann (Anny Ondra).
Ponedeljek %7., Vz9.: Pripovedke gdč. Hoffmann (Anny Ondra).
K. T.
Slovanska filologija na graški univerzi
Študij slovanske filologije naj bo poleg temeljitega znanja slovanskih jezikov, od katerih pridejo v poštev le slovenščina, srbohrvaščina in češčina (slovaščina), uvod v slovanski kulturni svet, v jezike, v slovstvo, v narodopisje in zgodovino. — Predava se:
1. Uvod v študij slavistike, 2. Staroslovanska gramatika oziroma primerjalna slovanska gramatika, 3. Gramatika in učenje važnejših slovanskih jezikov: staroslovanski cerkveni jezik, bolgarščina, slovenščina, srbohrvaščina, češčina, poljščina in ruščina. 4. Slovstvena zgodovina posameznih slovanskih narodov s posebnim ozirom na posamezne duhovne pojave (reformacija, romantika, realizem). 5. Izbrana poglavja o slovanskem narodopisju. 6. Pregled kulturnega razvoja Slovanov s posebnim ozirom na vpliv nemške kulture.
•' To je kratek oglas dekanata filozofske fakultete v Gradcu, iz katerega je razvidno, da na graški univerzi še vedno obstoja stolica za slovansko filologijo, ki je bila pred razpadom monarhije zelo znana, saj so tu delovali znani naši možje.
V letnem semestru 1932/33 se je predavalo tedensko 14 ur (prof. dr. J. Schmid in prof. dr. Mack), in sicer v glavnem slovenščina: Slovenščina z gramatiko in slovstveno zgodovino 9 ur, O Ivanu Cankarjih ter njegovem Hlapcu Jerneju 1 ura, O družabnih razmerah pri Slovanih 2 uri, Vaje v slovenskih tekstih 2 uri.
V zimskem semestru 1933/34 se je predavalo 12 ur in sicer v glavnem o ruščini, o Tolstem in Dostojevskem, poleg tega 1 ura raziskavanj brižinskih spomenikov ter 2 uri slovenskih narodnih pesmi. (Štrekljeva izdaja Slovenske Matice.)
Vse naročnike zamudnike opozarjamo, da takoj plačajo zaostalo naročnino I
Notice
Novolzlšlo knjigo prof. Lapajne-ja »Razvoj in sedanje stanje našega državljanskega prava«, 1934, dobe gg. slušatelji(ce) po znižani ceni 27 Din pri g. Habetu.
Akademski pevski zbor je izdal letos na finem brezlesnem papirju edicijo belokranjskih kmečkih pesmi »Belokrajinske« v priredbi prof. Matije Tomca. Edicija, ki obsega 41 strani, vsebuje sledeče pesmi: Napojnico, Ko-ledo (za Svečnico), Tepežnico, Svatske pesmi, Kresne, Belbkrajinsko kolo (metliško), Zelenega Jurija. Od hajduka Velje, Koledo (na Ivanje). Zbirka se dobi po vseh ljubljanskih knjigarnah za ceno 30 Din, ali pa pri zboru na univerzi.
Razen tega ima Akademski pevski zbor v zalogi še nekaj »15 slovenskih ljudskih pe-
smi« v priredbi g. Franceta Marolta. Zbirka obsega 15 pesmi: Vigred približa se (Koroški motiv), Pojdem v rute (Koroški motiv), Kukovca (Gorenjski motiv), Flosarska (Štajerski motiv), Kangalilejska ohcet (Dolenjski motiv), Barčica (Primorski motiv), Pisemce (Goriški motiv), Zagorski zvonovi (Gorenjski motiv), V klošter bi šla (Gorenjski motiv), Smrt na duri potrklja (Gorenjski motiv), Kaj b’ jaz tebi dau (Goriški motiv), Jaz mam pa konjča (Koroški motiv), Sovdaški boben (Gorenjski motiv), Ljubi konja jaše (Prekmurski motiv), Skrjančki (Gorenjski motiv). Zbirka se dobi v vseh ljubljanski knjigarnah za ceno 20 Din, lahko se pa naroči tudi pri izdajatelju. Pri večjem odvzemu 25 odstotkov popusta.
Kdor si ne odgovori na vsa vprašanja vestno, pošteno, ta ni dovršen človek (Šenoa).
Ure, zlatnino in srebrnino. IVAN PAKIŽ,
Ljubljana, Pred škofijo 15.
Slaščičarna in kavarna
„Petriček“
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 6
nudi cenj. gostom izbrane torte in pecivo, vsake vrste bonbonov ter tople in mrzle pijače po konkurenčnih cenah.
Fr. F. Zajec
Priporočamo
Aleksander Bilimovič
UVOD V EKONOMSKO VEDO
200 strani v 8°, broš. 60' — luksuzno vez. 80’ —
Milko Kos
ZGODOVINA SLOVENCEV
OD NASELITVE DO REFORMACIJE
256 strani v 8°, luksuzno vez. 98’—132 listov slik, 7 histor. kart
izprašan optik in urar,
LJUBLJANA, Stari trg št. 9.
Očala, ščipalci, mikroskopi, toplomer! barometri, risalna orodja, foto-aparati. — Ure, zlatnina in srebrnina.
R. Ložar — A. Vodnik
SLOVENSKA SODOBNA LIRIKA
(Jvod Lil strani, pesmi 242 strani, 40 slik, luksuzno vez. 95-—.
Naročite se na naše knjižne zbirke: KOSMOS — ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV.
A. Narobe:
Materializem in znanost II
(Konec.)
Da naštejem nekaj avtorjev teli raziskavanj, ki so gotovo g. P. neznani: jugoslovanski biolog univ. prof. Zarnik, iz mona-kovske šole že preje imenovani Bach in Opa-rin, Schafer, Schmidt-Jena in pa Verworn-Lehman). Evo še tozadevnega predavanja iz ljubljanske stolice za biologijo (13. novembra 1933. stenografirano): »Večina biologov je mnenja, da je življenje samo od sebe nastalo in odklanja teorije o čudežu ali pa o panspermiji, t. j. da so trosi življenja prišli od drugih zvezd k nam... Pretirano bi bilo zahtevati, da bi sami videli življenje danes nastajati, ko so pogoji povsem drugi. Ali pa, da bi celo sami življenje umetno napravili. Prepričan sem, tudi če življenje samo nastaja še danes, da ga ne bomo videli, ker so ti pojavi težko dostopni opazovanju. Primitivno življenje zahteva prav majhne potomce ... Mi nočemo s čudežem začeti eksaktne znanosti. Tudi vse rastline izdelujejo iz »mrtve« narave »živo«... Da lahko raziskujemo življenjske pojave v celici, jo je treba fiksirati. Da se pri fiksiranju seveda življenski pojav
spremeni, ni dvoma. Joda iz fiksiranih produktov pa lahko sklepamo na njih stanje pred reakcijo, če poznamo od drugod te produkte kakšni so pred in po reakciji fiksiranja. Razna barvila, kisline in baze, mikrooperacijske metode, obsevanje in tisoč drugih potov predstavlja vprašanja na naravo. Skepsa ni na mestu! Mi vidimo prav razločno voljo in napore moderne znanosti, da z vsemi sredstvi problem prvega življenja tako razloži, da ne bo nobene neznane vrzeli. In vrzeli že niso več velike! Moje nemerodajno mnenje je pa, da vsakdo, ki trezno misli, stoji na strani materijalizma, ker on skuša pojave narave razložiti le z naravnimi silami samimi in ne jemlje skrivnostnih sil na pomoč. Materialist ima sile v naravi vzročno utemeljene, jih pozna. Idealist pa kratkomalo trdi, življenje je »akt utelešenja duha«, je onkraj mej spoznanja obstoječa »esencija«, je nadnaravna »vis vitalis«, da biva nekje še »tretji princip« in drugega takega več. Mislim, da je vse to le poimenovanje neznanke z novimi imerti, ki nič ne razleže; da so vse te mistične in metafizične izjave le refugium ad ignorantiam in pa deus ex machina. Sam sicer g. P. ugotavlja, da narava išče najkrajših poti in najpreprostejših rešitev, on pa razlaga te na-
ravne pojave po principu: »Zakaj pa enostavno, če gre tudi komplicirano«.
G.	P., ki je že prodrl v tajnostno snovanje makro in mikrokozma, se upira Andersov stavek, da je »narava stopnjevito zgrajena In da ima vsaka stopnja nove zakonitosti«. G. P. trdi, da to ni res, in da je narava enotna (torej ne stopnjevita), podvržena enotni zakonitosti brez izjeme. Kaj se to pravi, naj si premisli vsakdo iz vzgleda: zakonitost po dedovanju velja enotno za celo naravo, za atome in za molekule tudi. Ali pa zakonitost gospodarske krize (če je človeštvo del narave) velja tudi enotno za ptice selivke! G. P. gotovo ni opazil, da imaino v molekulah enostavnejše organizirano materijo in s tem zvezane enostavnejše zakonitosti, kot pa v organizmih, ali celo v človeku. On ni opazil, da zakonitosti fizike veljajo za celi svet. zakonitosti biologije pa le za biološki svet, ne pa za fizikalni svet. I orej drugič malo več previdnosti!
O onem življenju iz materijelnega in nefizičnega principa, ki ga omenja gospod P., pa kot naravoslovec nič ne vem drugega, kot da brez njega prav dobro izhajam. Andersu bi pa priporočal, če piše kake članke, da jih razloži bolj na dolgo in široko, da ne bo ne-sporazumljenja!
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Franci. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.