poHnina plačana ¥ gotovini% Štev. 8. m 72/f -ft V L ubliani. dne 23. februarja 1933. posamična nav. Din Leto XVI. Jpravništvo »Domovina" v Ljubljani, Knatlova ulica S Jredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26 Izhaja vsak ietrtek Naročnini 11 tnemtio: tctrtleta« I Dla, »altcta. II Dta, teloltti* ti Mi; ta !■«• icustvo run Imerftti tetrtleti* II Dla, polletao 24 Dla, celolttaa 48 Dla. »Berilu leta* I dolar. — Radua poitne hriallalcc, palralalea t llitllaal.iL 10 711. Zasedanje dravskega banovinskega sveta V sredo 15. t. m. dopoldne se je pričelo v veliki dvorani banske uprave v Ljubljani zasedanje banovinskega sveta. Navzočni so bili ban gosp. dr. Marušič, podban g. dr. Pirkmajer, načelniki in referenti banske uprave in razen dveh treh vsi člani banovinskega sveta. Poslovodja banovinskega sveta banovinski svetnik g. dr. Senekovič je nato prečital odlok o sklicanju banovinskega sveta ter ukaz o razrešitvi banovinskih svetnikov, ki so bili razrešeni na lastno prošnjo, in o imenovanju novih članov. Novi člani, Vidmar Stane za Ljubljano, Snoj Hinko za Tržič, Ravnikar Josip za Radeče, Erjavec Mihael za Dolnjo Lendavo in Arko Ivan mlajši za Kočevje, so nato opravili svojo zaobljubo. Član banovinskega sveta župnik gospod Faflik, ki zastopa srez Mursko Soboto, se je opravičil, ker kot edini duhovnik v svoji župniji svojih vernikov ne more zapustiti niti en dan. Zato prosi gospoda bana, naj imenuje v banovinski svet na njegovo mesto drugega, ter se mu zahvaljuje za naklonjenost, ki jo je vedno izkazo-' val njegovemu srezu. Obenem pa župnik g. Faflik z vso odločnostjo protestira proti razdiralnemu delovanju raznih protidržavnih elementov. Banovinski svet je pismo sprejel z odobravanjem na znanje. G. Gajšek je kot najstarejši član banovinskega sveta prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo sprejeli zborovalci z dolgotrajnimi ova-cijami. Pozdravni brzojavki sta bili odposlani tudi predsedniku vlade g. dr. Srškiču in ministru notranjih del g. Ziki Laziču. NAGOVOR BANA DR. MARUŠIČA. Zatem je povzel besedo ban g. dr. Drago Marušič in v obširnem govoru očrtal splošne prilike v banovini. V glavnem je izvajal: Naloga banovinskega sveta je huda, kajti razmere so se od lani še poslabšale. Dravska banovina je po splošni stiski najbolj prizadeta pokrajina države. Tekoči proračun, ki je bil ugotovljen s 110 milijoni dinarjev izdatkov in dohodkov, niti od daleč ni mogel biti uresničen v proračunanem znesku, ker se je davčna osnova za leto 1932 zaradi iz-premenjenih razmer občutno znižala. Najhujši udarec našim financam je pa zadal novi trošarin-ski zakon, ki je imel za posledico, da bomo imeli na koncu proračunskega leta pri trošarini na alkohol 22 do 23 milijonov manj dohodkov, kakor so ti bili predvideni. G. ban smatra za svojo dolžnost naglasiti neumorno In požrtvovalno delo uradnikov pri banski upravi in pri srezih. Banska uprava je tudi v preteklem letu posvečala posebno skrb kmetijstvu. 0 tem pričajo številna predavanja, tečaji, kmetijske razstave, kmetijski in gospodinjski nadaljevalni tečaji in kmetijske gospodinjske šole. Prosvetne razmere se v naši banovini stalno boljšajo, naše učiteljstvo postaja ne samo v šoli močan borec za občo narodno prosveto, temveč tudi izven šole. Zlasti je hvale vredno tudi sodelovanje učiteljstva pri Sokolu, ki mu je naloga vzgajati nravstveno in telesno zdrav naraščaj. Hujše je poglavje naše tehnične službe, ki zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla izvršiti celotnega programa. Mnogo je še načrtov za nove ceste, vodovode, regulacije in podobno, toda »"ivsod se čuti pomanjkanje denarja. Elektrifikacija banovine postopno napreduje. Letos se priključi k električnemu omrežju banovine Notranjska z daljnovodom do Cerknice, a prav tako so načrti daljnovoda do Novega mesta blizu dogotovitve. Vneto delovanje je razvila banska uprava pri reševanju socialnih vprašanj, ki so postala zlasti v tem letu pereča. Iz bednost-nega sklada je izdala letos skoro 700.000 Din in. bila je mnenja, da je treba pomagati zlasti onim siromašnim slojem, ki so ostali brez dela ali pa so zašli zaradi uim v bedo. Zato se je osnoval pri banski upravi osrednji pomožni odbor, razen tega pa še različni krajevni pomožni odbori, ki skrbe za olajšanje bede. Tudi narodnemu zdravju je posvečala banska uprava vso skrb, ker so naši zdravstveni zavodi poslovali nemoteno, dasi je treba poudariti, da postajajo premajhni in da bi jih bilo treba razširiti. Glede na skrčeno postavko za pospeševanje in zaščito industrije, trgovine in obrti lahko rečemo, da so uspehi tudi na tem polju zadovoljivi. Zlasti je treba poudariti razmah našega tujskega prometa in športa, posebno zimskega. Vidimo torej, da je banska uprava v tekočem letu v polni meri izpolnila svojo dolžnost. Iz poročil posameznih oddelkov bo razvidno, da jo je vodilo pri trošenju skrčenih dohodkov načelo varčnosti. V takih razmerah je bila seveda sestava proračuna za leto 1933./34. zelo težavna. Ves naš napor je bil usmerjen na eni strani v to, da znižamo izdatke na oni neobhodno potrebno najnižje stanje, pod katero ne moremo več iti, ne da bi oškodovali nujnih potreb splošnega gospodarskega in prosvetnega razvoja v banovini. V proračunu je do skrajnosti izvedeno načelo varčevanja in je torej jasno, da s tem proračunom ne bomo krili vseh potrebščin, temveč le najnujnejše. V prvi vrsti bomo skušali s temi pičlimi sredstvi vplivati na ublažitev gospodarske stiske in na gospodarsko ojačenje najširših slojev prebivalstva. Iz predloga proračuna so morali izpasti tudi vsi izdatki za izredne potrebščine razen posojila za zgraditev ceste Radeče—Zidani most—Litija— Ljubljana v znesku 10 milijonov dinarjev, ki jo je finančno ministrstvo že odobrilo, pa načrt zaradi denarnih razmer ni mogel biti uresničen. Proračun se je moral zmanjšati, tako da znašajo obči izdatki 95,481.183 Din in prav toliko dohodki in je nasproti sedanjemu proračunu znižan za 14,843.101 Din, ali okroglo za 13-5 %. 4,500.000 dinarjev je predvidenih za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let, tako da bo v bodočem proračunu na razpolago le okrog 91,000.000 Din, torej za 17 odstotkov tnanj kakor v tekočem proračunu. Predvideni primanjkljaj se bo najbrž zvišal na okroglo 7 milijonov, kar izvira v veliki meri iz prejšnjih let, ker nam finančno ministrstvo dolguje na račun dotacij še 6,923.283 Din. Proračun banovinskih podjetij, zavodov in ustanov znaša 44,499.781 Din izdatkov in 44,515.681 Din dohodkov. Tu je upoštevana banovinska dotacija v znesku 10,775.000 Din med dohodki in občimi izdatki. Lastni dohodki zavodov so predvideni s 33,740.041 Din. Tudi proračuni zavodov so se morali nasproti tekočemu letu znatno znižati, vendar se je pa morala zvišati banovinska dotacija za 324.000 Din. Nasproti tekočemu proračunskemu letu so se zmanjšali lastni dohodki ustanov za 4,287.000 Din. Nadalje je g. ban obravnaval posamezne postavke izdatkov, o čemer smo že zadnjič kratko poročali. Nadalje je govoril g. ban, da so v proračunu predvidene samo take potrebe, ki so za ljudstvo nujne in ki se morajo zadovoljiti. V glavnem so ostali Isti viri dohodkov kakor v tekočem proračunu, pač pa se je moral znesek pri nekaterih postavkah bistveno znižati. Tako so znižane banovinske doklade k državnim neposrednim davkom pri istem odstotku za 10 milijonov, trošarina na alkoholne tekočine za 21 in pol milijona. Državna dotacija je predvidena v znesku 7 milijonov dinarjev, izplačilo zaostalfe dotacije iz prejšnjih proračunskih let pa 6,923.283 dinarjev. Ostali primanjkljaj naj bi se kril z novimi banovlnskiml davščinami, in sicer s trošarino na mineralne vode, ocetno kislino in kvas, s takso na vloge in pritožbe, takso za pooblastitve in dovolitve za razna gospodarska udejstvovanja (otvoritev obrti, trgovin) in s trošarino na vino in žganje. Te davščine se zde g. banu prav primerne, ker ne predstavljajo velikega bremena, ne zadevajo širšim slojem neobhodnih predmetov, na drugi strani pa dajejo ob lahkem in cenenem pobiraniu znatne vsote. Trošarina na kvas bo znašala 2 Din od kilograma, taksa na pooblastitve in dovolitve (koncesije) 100 % ustrezajoče državne takse, banovinska trošarina na vino in žganje bi pa znašala 1 Din od litra vina in 5 Din od hektolitrske stopnje žganja. Predvidene so pa znatne olajšave pri prodaji vina po pridelovalcih neposrednim rabnikom. V tem primeru se trošarina zniža na 0-50 Din. Dohodek teh trošarin je predviden na 10 milijonov dinarjev. ZA PREPREČENJE ŠE VEČJEGA ZLA V PREMOGOVNIŠKIH OKOLIŠIH. Nato se je oglasil k besedi banovinski svetnik g. Gvidon Birolla, zastopnik litijskega sreza, ki Je izjavil, da sta Zagorje in ves trboveljski premogovni okraj zašla v tako bedo, da je potrebna nujna odpomoč. V nekaj dneh se bo odločilo, ali bo rudnik v Zagorju sploh še obratoval. Ako se ustavi, je propast vsega kraja neizbežna. Zato naj g. ban takoj posreduje pri vladi v Beogradu, da se najhujše prepreči, obenem pa na} podvzame potrebne ukrepe tudi banska uprava sama. Banovinski svetnik g. dr. Fran Roš, župan iz Laškega je poudarjal, da so klici na pomoč, ki prihajajo iz okoliša Trboveljske premogokopne družbe, z vsakim dnem obupnejši. V krajih, kjer Je prej vladalo blagostanje, je zdaj beda. Te dni Je bila izvršena nova odpustitev delavstva, ki je posegla tudi v premogovnik Hudo jamo. V zadnjem času se je čulo, da je minister za gozdove in rudnike izjavil, da bodo državne ustanove premog nabavljale samo v državnih rudnikih; nikakor ni smiselno, če se pospešuje proizvodnja v državnih rudnikih in uničujejo zasebni rudniki, na drugi strani pa izdajajo težki milijoni za pre-skrbovanje brezposelnih delavcev. To je vprašanje, ki se ne tiče samo litijskega in laškega okraja, temveč vse naše banovine, ker so iskali zaslužka v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe ljudje iz vse dravske banovine. Zato poziva banovinski svet, naj sprejme resolucijo, ki naj se predloži vladi v Beogradu. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Banovinski svet dravske banovine opazuje g skrbjo naraščajoče nazadovanje obratovanja rudnikov TPD zaradi vedno bolj skrčenih dobav za državne železnice in ustanove. Na tisoče delavcev in članov njihovih družin je pognanih na ceste, na tisoče brezposelnih je brez možnosti, da bi si dobili delo, in v najbližjih dneh je predvidena ustavitev dveh nadaljnjih rudnikov, Zagorja in Hrastnikr Banovinski svet smatra, da ni smiselno dvigati na eni strani proizvodnjo državnih rudnikov do skrajnih mej možnosti na'*ra£un utešnjevanja proizvodnje zasebnih rudnikov, na drugi strani pa dovoljevati milijonske vsote za brezposelne. Prosimo in zahtevamo, naj se ključ za dobavo premoga državnim ustanovam nemudno predru-gači in vzpostavi zopet ključ iz leta 1929., ki bo omogočal, da se -bo obratovanje rudnikov TPD vršilo za naprej vsaj še v sedanjem obsegu. Po glasovanju o resoluciji je ban g. dr. Ma-rušič pripomnil, da se banska uprava dobro zaveda težav naših rudarjev v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Ponovno }e že posredovala v tem pogledu in tudi dan poprej se je razgovarjal z zastopniki TPD. Kolikor mu je bilo mogoče, je vztrajal na tem, naj upravni svet TPD ne ustavi obratovanja v Hrastniku in Zagorju, ker so v teku pogajanja za povečanje dobav državnim ustanovam in so tudi že poslanci v narodni skupščini napravili korake v tem pravcu. Gospod ban je naposled izrazil upanje, da bo v najkrajšem času dosežen sporazum, ki bo preprečil n^i-hujše. Banovinski svetnik žunan g. dr. Goričan iz Celja je poudarjal, da nikakor ne gre, da bi trpelo samo delavstvo, kadar pride družba v stiske. Ko je imela TPD v dobrih časih velike dobičke, so jih nosili izven naše države in takrat niso mislili v njenem vodstvu na državne potrebe, medtem ko sedaj zahtevajo, naj bi priskočila država družbi na pomoč. Zato naj se naprosi vJada, da vpliva na TPD, ker ne gre, da bi se družba igrala s koristmi našega ljudstva in ustavljala obratovanje v svojih premogovnikih, če država noče pristati na dobave premoga pod pogoji, ki jih postavlja družba. Izvajanja vseh govornikov so banovinski svetniki sprejeli z živahnim odobravanjem. Ban g. dr. Marušič je nato izjavil, da je bila lani izražena želja, naj bi se proučitev načrta banovinskega proračuna poverila posebnemu finančnemu odseku. Letos hoče tej želji ustreči. Da se banovinski svetniki dogovore o sestavi odseka, je ban prekinil sejo za pol ure. Po zopetni otvoritvi seje je banovinski svetnik g. dr. Josip Režek, župan iz Novega mesta, predlagal, naj se imenujejo v odsek za proučitev proračuna: Anton Koder, dr. Lipold, Rudolf Golouh, Ernest Krulej, dr. Goričan, Evgen Lovšin, Oton Detela, Ivan Arko ml., Martin Bajuk, dekan Alojzij Kurent, Valentin Babnik, Ivan Tavčar, Stane Vidmar, dr. Roš, dr. Senčar, dr. Obersnel, Josip Zupančič, Franc Piki in Ivan Janžekovič ml. Odsek se je takoj konstituiral ter je izvolil za predsednika Ivana Tavčarja, za podpredsednika pa Valentina Babnika in Otona Detelo. ODLOČNA ZAVRNITEV KOROŠCEVIH j PUNKTACIJ. Ko Je bil Izčrpan dnevni red seje, se Je oglasil banovinski svetnik g. Ivan Tavčar in rekel med drugim: Dr. Korošec je nedavno objavil nekakšne punktacije, v katerih označuje svoje stališče in stališče svojih ožjih somišljenikov do države. Punktacije so zbudile splošno pozornost doma in v tujini. Njihov učinek je bil prav nasproten, kakor pa so pričakovali ožji pristaši skupine dr. Korošca. Slovensko ljudstvo je naziranje in predloge dr. Korošca odločno odklonilo. To ni čudno, saj punktacije žele, da bi si Slovenci uredili svojo državnost tudi izven okvira Jugoslavije. Nadalje zahtevajo, naj se povrnemo nazaj v čas pred 1. decembrom leta 1918. ter se začnemo nanovo sporazumevati s Hrvati in Srbi, na kakšen način naj uredimo državo. Mi vemo, da predstavlja 1. december leta 1918. skalo, na kateri temeljita; bodočnost in vse narodno življenje tudi slovenskega naroda. Mi vemo, da je največji škodljivec našega ljudstva, kdor ruši osnove tega sporazuma in sloge Srbov, Hrvatov in Slovencev in kdor goji ali podpira kakršnakoli separatistična stremljenja. Mi vemo, da je za nas Slovence edina rešitev v močni in veliki Jugoslaviji, ker je edino v taki državi mogoč svoboden razvoj v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Ker smo o tem živo prepričani, odklanjamo z ogorčenjem vsako misel, da bi bila za nas možna kje drugod rešitev kakor v močni in enotni Jugoslaviji. Jugoslavija pomeni za nas življenje itt smrt in nikdar ne bomo dopustili, da bi se z neodgovorno agitacijo rušilo, kar se Je zgradilo Z Jtfirko Brodnik 6 Goljava (Povest iz naših dni.) t Vnovič je potrkal in čakal, čakal. Ni hotelo biti odgovora. «Spi>, si je rekel. cUtrujena je. Ves dan je delala... Čakala me je, ko me ni bilo, je zaspala.* Kakor bi hotela usoda podkrepiti te misli, je prav tedaj ura v vaškem zvoniku odbila pol enajstih. Pobešene glave se je obrnil in zavil čez vrt na Cesto. cln vendar bi me bila počakala, če bi me imela rada*, si je dejal. «Saj je vedela, da moram priti.* Skrita slutnja, da se je nekaj hudega zgodilo, mu je prevzela srce in ni je mogel pregnati. cjutri na vse zgodaj pojdem spet k njej*, si je dejal. «Nočem, da bi bila v skrbeh zaradi doma.* In počasi se je vrnil domov. V kuhinji na ognjišču je čakal lonec žlikrofov. Žerjavica je še tlela, da so bili še topli. Vzel je žlico in se jih lotil, toda niso mu hoteli iti v slast. Nejevoljen je odložil lonec. «Meta bo huda,* se je nasmehnil, epa ne morem pomagati Tiho je šel v «volo soM In legel. Zaspati pa jdolgo ni mogel. Če bi bil vedel, kje hodi prav tedaj Anica... » * • Hladen jutrnji veter ga je zbudil. Na vzhodu se je že delal dan, na zapadu pa se je še medlo svetilo nekaj zvezd. Vstal je in se oblekel. Tiho, da ni nikogar zbudil, je šel iz hiše. Zavil je na vrt. Ali bi se napotil k njej? Ne, prezgodaj je že. Samo pet ur je spal. Utrujen je bil. Nikjer ni bilo tistih svežih moči, ki jih je začutil vsako jutro. Legel je na klopico pred čebelnjakom in zadremal. Utrujenost ga je premagala. Zaspal je. Ko se je zbudil, je že sililo solnce izza drevja. Planil je pokoncu in pogledal na uro. Pet bo kmalu. Zdaj mora hiteti, če jo hoče še dobiti doma. Hvala bogu, da nikogar izmed domačih še ni pokoncu in ne bo sitnega izpraševanja, kam se je tako zgodaj namenil. Oprezno je šel za drevjem proti vratom in potem na cesto. Kako naj napravi, da ga ne bo njena mati opazila? Kako naj govori z njo brez prič? «Bo že nekako šlo*, je rekel sam pri sebi. je obupano odvrnila mati. «Po-noči. Suoči je bila tako slaba. Tožila je, da jo glava boli. Rekla sem ji, naj gfe spat. Potlej je nisem več videla.> je Janez nestrpno izpraševal. Smrekarica je skomignila z ramami. «Saj mi ni nič povedala. Tako sama zase je bila ... Morda se vrne.. .> Janez je videl, da od starke ne more ničesar več zvedeti. «Vrne se», ji je rekel, da bi jo potolažil. Tako je dejal, toda vedel je, da ne bo res. Slutil je, zakaj je Anica šla... Poslovil se je od Smrekarice in šel svojo pot. si je jfcl očitati. «Sirota je mislila, da sem se šel res ženit, da sem jo pustil, in Žh je od doma ... Zakaj se je morala usoda tako kruto poigrati z nama? Kam je šla? Kam naj gre, da jo najde in ji pove, da se lahko brez skrbi vrne? Kje bi jo dobil in ji rekel, da ljubi le njo?) je strogo gospodarska ustanova. Zato je prav, ako podpiše predlagano adreso. ki so jo podpisale že tudi neštete druge nepolitične organizacije in ki nikakor ni izraz kakega pripadništva h katerikoli stranki, temveč zgolj izraz volje vsega slovenskega naroda ne glede na kakršnokoli politiko, izraz prepričanja, da mora biti vsakdo, kdor hoče dobro slovenskemu narodu in kdor hoče skrbeti za obstoj in napredek Slovencev, za enotnost in nedeljivost jugoslovenske države. Banovinski svet je upravičen in tudi dolžan, dati izraza temu prepričanju slovenskega naroda. Na eni zadnjih sej narodne skupščine je bilo predloženo poročilo skupščinskega odbora, ki je proučil občinski zakon. Skupščinski odbor je izvršil v prvotnem osnutku občinskega zakona celo vrsto izprememb, med katerimi so najvažnejše: Vsaka občina mora imeti najmanj 3000 prebivalcev. Izjeme so dovoljene le v krajih, kjer to zahtevajo zemske razmere ali eovore za to drugi upravičeni razlogi. • V svrho izvršitve večjih del, ki jih je mogoče izvršiti samo s skupnim delom ali s skupnimi sredstvi, se lahko več občin z odobrenjem bana združi v delovno zajednico. Če je kaka oseba stalno nastanjena najmanj deset let v isti občini in proti njej ni upravičenih ugovorov, si je s tem po zakonu pridobila članstvo v tej občini in izgubila domovinsko zvezo v oni občini, kjer jo je imela doslej, razen ako dotična oseba sama izjavi, da hoče obdržati dosedanje občinsko članstvo, in dokaže, da je pristojna občina na to pristala. V nemi nemoči se mu je skoraj zmedlo. Morda je pustila pismo, kjer mi sporoča, kam je šla? Kje ga pismo čaka? Ce mu je res pisala, bo to zvedel šele ob desetih, ko bodo pošto delili. Kaj naj med tem počne? Anica mu je nekoč povedala, da ima v sosednji vasi, dve uri daleč, staro teto. Morda je šla tja? Sam je krenil tja. Strašna je bila ta pot. Skrito upanje, ki je še gorelo v njeni, se je borilo z mislijo, da jo je za zmeraj izgubil. V poldrugi uri je prišel v tisto vas. Vprašal je po njej, toda začudeni obrazi so mu že naprej povedali, da je bila pot zaman. «Ne, pri nas je ni. Zakaj vprašujete?) «Od doma je šla in nič ni povedala kam ...» Spet se je začelo mučno izpraševanje... Domov se je vrnil utrujen, ubit. Mimogrede je pogledal na njen dom. Vse je bilo zaklenjeno. Nikjer sledu, da bi se bila vrnila. Ostala mu je še pošta. Pol ure prezgodaj je že čakal. Kako se je vlekel čas! Naposled je jel poštar deliti. «Za Kosmačeve>, je kratko rekel Janez. Dobil je šop časnikov in nekaj pisem. Divje upanje mu je vnovič zagorelo. Potem je ugasnilo. Zanj ni bilo nič. Po vasi se je že razvedelo, da je šla Anica od doma. Mati se je navzlic pismu bala, da si dekle ne bi kaj napravilo. Povsod so jo že iskali. Smrekarica je nestrpno čakala na Smoletovi njivi. Ljudje, ki so dekle iskali, so prihajali in odhajali, toda nihče ni o njej ničesar vedel. Izginila je, kakor da bi se bila vdrla v tla. Tudi Janez je prišel tja. Dobil je starko vso objokano. Kdor hoče biti res dober Slovenec, mora biti tudi dober Jugosloven. Vedeti mora. da ne sme nikdar kolebati, najmanj pa v teh hudih časih. Tudi glede na mednarodni položaj moramo pred vsem odločno izjaviti, da se Jugoslavija ne mor® napadati, ne da bi sovražnik ne naletel na eno-dušno obrambo vseh njenih sinov. Vsi člani banovinskega sveta so nato po vrsti podpisali adreso slovenskih nepolitičnih organizacij Nj. Vel. kralju. O nadaljevanju zasedanja banovinskega sveta bomo poročali prihodnjič. Občinski odborniki. V tretjem poglavju, ki govori o občinskem odboru, je sprejet novi člen 25., ki določa: Občinski odbor šteje v občinah, ki imajo 3000 do 5000 prebivalcev, 24 članov, v občinah s 5000 do 8000 prebivalci 30 in v občinah z nad 8000 prebivalci 36 članov. V občinah, kjer je število prebivalstva manjše kakor 3000, šteje občinska uprava 18 članov, se pa lahko z občinskim pravilnikom, ki ga odobri ban, še zniža, toda ne pod 10 članov. Občinski odbor se voli s splošnim, enakim, neposrednim, javnim glasovanjem za dobo treh let. Za občinskega odbornika se lahko volijo občani, ki imajo volilno pravico, ki so dovršili 25 let in niso po tem zakonu izključeni od izvolitve. Redne volitve za občinske uprave odreja ban po pooblastilu notranjega ministra. Ako je več kandidatnih list, se proglasita za izvoljene dve tretjini kandidatov z one liste, ki ja dobila največje število glasov. Ako sta dve naj- Povedal ji je, da je bil pri stari teti, da ie pa tudi tja ni bilo. Ta strašna beseda se je neprestano vračala f njegove misli... Opoldne je prišel domov. Oče je bil zelo slabe volje. <-Kje se klatiš ves dan. Dela je čez glavo, teb« pa ni od nikoder. Ali si onegavo iskal?) Tudi on je že vedel, da je Anica izginila. «Pustite me», ga je sin tako odločno zavrnil, da je umolknil. Izpremembe v novem občinskem zakonu močnejši listi dobili enako število glasov, se volitve ponove drugo naslednjo nedeljo. Ostala tretjina mandatov se razdeli po D'Hontovem sistemu med ostale kandidatne liste. Če imata dva kandidata enak količnik, odloča žreb. Zupan je oni odbornik, ki je bil izvoljen kot nosilec najmočnejše kandidatne liste; ako on odpade, mu sledi kot župan naslednji odbornik z večinske liste. j Občinsko upravo sestavljajo župan in dva do pet odbornikov. Člani uprave so po vrstnem redu jdrugi in nadaljnji kandidati z najmočnejše kandidatne liste. Predsednik in člani uprave ne smejo biti v krvnem sorodstvu do četrtega kolena ali v 'zakonskem sorodstvu do druge stopnje. Če nastopi tak primer, mora odstopiti oni član, ki je po prstnem redu zadnji- med njimi na kandidatni listi. Občina je dolžna sodelovati tudi v krajevnih ^poslih državne uprave po obstoječih predpisih in zakonitih naredbah državnih oblastev. Po zakonu se lahko poverijo občini tudi drugi posli, vendar tpa se morajo istočasno s prenosom takih poslov podeliti tudi potrebna finančna sredstva za kritje stroškov, združenih z izvrševanjem teh poslov. Občinski uslužbenci. h i Šesto poglavje govori o občinskih uslužbencih. V tem poglavju so bile izvršene nekatere važne izpremembe. Tako določa zdaj člen 85.: Banovinski svet bo izdal uredbo o občinskih uslužbencih, v kateri bo predpisal glavne pogoje wza sprejem v službo, potrebno najmanjšo vzpo-Kobljenost za glavna službena mesta, način izpopolnitve teh mest, vršenje službenih dolžnosti, prenehanje službe, določitev pokojnine, odgovornost in drugo. i- Za izplačilo osebnih in rodbinskih pokojnin Občinskih uslužbencev se ustanovi pokojninski |klad pri banski upravi. Vse občine so dolžne !yplačati v ta sklad enkrat za vselej za vsako mesto, združeno s pravico do pokojnine, določen prispevek, ki se ravna po višini prejemkov do-^ičnega uslužbenca. Občinski uslužbenci bodo prispevali v ta sklad določeni odstotek svojih prejemkov. V ta sklad se stekajo tudi vse denarne globe, izrečene za prestopke občinskih jislužbencev. V upravi sklada bodo tudi zastop- niki občinskih uslužbencev. Pokojninski sklad za občinske uslužbence ima lahko več banovin skupno. V tem primeru je tudi uprava skupna. Pokojnine se bodo izplačevale samo iz dohodkov sklada, katerega glavnica mora biti pupilarno varno naložena. Občinske finance. Sedmo poglavje, ki govori o občinskih financah, je prav tako znatno izpremenjeno. Proračun se mora sestaviti najkasneje tri mesece pred začetkom novega proračunskega leta in dostaviti z vsemi sklepi pristojnemu nadzornemu oblastvu. Nadzorno oblastvo se mora prepričati, ali je proračun sestavljen po obstoječih zakonskih predpisih. Ako je proračun v redu, ga nadzorno oblastvo dostavi najmanj poldrugi mesec pred pri-četkom proračunskega leta banski upravi. Če pa proračun ni v redu, ga vrne s svojimi pripombami občinskemu odboru v izpopolnitev. Občinske proračune, v katerih občinske do-klade na neposredne državne davke niso večje od 200 odstotkov, odobrava ban, če pa so doklade večje, finančno ministrstvo. Proračune z dokla-dami do 50 odstotkov lahko odobrava s pooblastilom bana sreski načelnik. Če pristojno oblastvo ne izda nikakega odloka mesec dni po sprejemu proračuna, se smatra, da ga je odobrilo. Dokler proračun ni odobren, veljajo določbe starega proračuna, odnosno po tem proračunu določene dva-najstine. Prehodne in zaključne odredbe določajo, da vrši državna uprava nadzorstvo nad poslovanjem samoupravnih organov preko sreskih načelnikov. Sreski načelnik ima pravico prisostvovati sejam občinskega odbora. V završnih odredbah se nadalje določa, da se ta zakon ne nanaša na mesta, ki imajo svoja pravila. V dravski banovini so izvzeta mesta Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje, za katera veljajo do nadaljnjega sedanji predpisi. Nov način razdelitve poslanskih mandatov Na seji narodne skupščine 14. t. m. je narodni poslanec Trbič predložil celo vrsto izprememb v posameznih členih volilnega zakona. Notranji minister g. Zika Lazič je v imenu vlade pristal na predlagane izpremembe, ki jih je nato pri podrobnem glasovanju odobrila tudi narodna skupščina. Glavne izpremembe v smislu tega predloga so naslednje: Člen 4., ki določa število poslancev, se glasi tedaj: Mesto Beograd z Zemunom in Pančevom voli 5 poslancev, posamezne banovine pa: dravska 29, savska 75, vrbaska 25, primorska 24, drinska 39, zetska 33, dunavska 52, moravska 41, vardarska 45. Število teh mandatov se razdeli tako, da pride na vsak upravni srez po en poslanec, za sreze Ljubljano okolico, Maribor levi breg, Osijek, Belovar, Split in Mostar pa po dva. Mesta, ki so sedeži banovine, in mesta, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, volijo sama za sebe po enega poslanca, le Zagreb voli štiri, Ljubljana in Sarajevo pa po dva. Uvedba volilnih okrožij. Banovine se razdele na volilna okrožja. Dravska banovina ima dve okrožji. Prvo obsega sreze Celje, Dolnjo Lendavo, Gornji grad, Konjice, Ljutomer, Maribor levi in Maribor desni breg, Mursko Soboto, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah, Brežice in Laško ter ima 15 mandatov. Drugo volilno okrožje obsega upravne sreze Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litijo, Logatec, Ljubljano okolico, Novo mesto, Radovljico, Metliko in mesto Ljubljano ter ima skupno 14 mandatov. Poleg tega se voli še toliko narodnih poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so dobili nad 50.000 glasov. Zaobljuba kandidatov na državno ln narodno edlnstvo. V členu 7. se izpremeni točka 7., ki se zdaj glasi: Obenem z državno kandidatno listo so predlagatelji dolžni, predložiti pristojnemu sodi- Šel je s pastirjem, ki mu je kazal pot. Kakor v sanjah se mu je dozdevalo, da je prišel z griča v dolino. Tedaj ga je v bližini nekdo poklical. «Nace!» Spoznal je svojega sina. «Oče, kje pa ste?> Pri Klemencu so že pogrešili očeta ter so ga skrbno iskali. cTukaj sem*, se je oglasil s trudnim glasom. «Ob poti za grmom .. .> cOčeb Fant se je ustrašil, ko ga je zagledal. «Kaj se vam je pripetilo?* «Nace, vzdigni me ... Noge so mi otrpnile ... Ne morem se geniti...* Sin se je sklonil in prijel očeta za roke. Okrog njegovega zapestja je začutil vrvico... Enako tudi na nogah nad stopali. Sosed ga je premeril od nog do glave. cOlej, da ne izve Lipnik, kaj si mu na« pravil.. .* Klemene se je prisiljeno režal.' «Kdo pa je bil pri Lipniku v kleti? Ali te peče vest zaradi jesiha s čebulo?* t Štrbunc se je ustrašil. Tedaj je zasovražil Lipnika in Klemenca iz dna svoje hudobne duše. Vendar pa se je potuhnil in previdno skrivail svojo jezo. Miroval bo toliko časa, dokler ne za-, starajo njegovi grehi. Ko bo odstranjena nevar-i nost jima bo vrnil z visokimi obrestmi, ako mu poprej ne uideta v krtovo deželo. Lipnik in Klemene sta že davno strohnela V, hladni zemlji. Tudi Štrbunc 3e je postaral, ven-J dar pa še ni pozabil svoje obljube. Zdaj se moral podvizati, dokler popolnoma ne opeša. Čas je izmenjal na Poljani mnogo gospodar-! jev. Tako tudi pri Lipniku in Klemencu. Staroj 2.) Ali smatrate, da je osnovna svrha te poslanice, izvojevati cerkvi nadoblast nad državo v vprašanju vzgoje jugoslovenske mladine? 3.) Kaj nameravate storiti, da zavrnete ta napad nepoklicanih na osnovne pravice državne oolasti? 4.) Kako boste pomirili našo javnost in zaščitili Sokola kraljevine Jugoslavije pred tako drznimi in tendencioznimi napadi? 5.) Kakšno je stališče kraljevske vlade o vlogi cerkve sploh v vprašanju vzgoje mladine? 6.) Ali so resnične navedbe poslanice o dogodkih na Visu, v Varaždinu, Novi Gradiški in Bo-Stanju in kaj boste storili, če so resnične, odnosno če niso resnične? 7.) Ali so osnovane trditve poslanice v sokol-«kih plesih in predstavah? 8.) Ali ste voljni pojasniti škofom in nepoučeni Javnosti, da Sokolstvo ni nikaka brezverska in protiverska organizacija, niti pogubna za versko Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu se je v ponedeljek zjutraj pričela glavna razprava proti bivšima narodnima poslancema Janezu Brodarju in Ivanu Štrcinu, proti bivšemu oblastnemu poslancu Umniku in devetim drugim soobtožencem. Zagovarjati se morajo zaradi obtožbe državnega tožilstva, da so nekateri kot voditelji, drugi kot udeleženci sodelovali pri izgredih, ki so lani tako žalostno proslavili zlasti kamniški in kranjski srez. Prevratniško gibanje, ki se je začelo pojavljati kmalu po izstopu predstavnikov bivše SLS iz vlade, ki so poprej v njej sodelovali tri leta, je prišlo v nekaterih krajih Gorenjske v lanskem maju do takega izraza, da njih značaj ni bil več samo protivladavinski, marveč delno že naravnost protidržaven. Za-Celo se je v Ljubljani ob priliki Koroščeve proslave v Unionu 8. maja, nadaljevalo naslednje In nravstveno življenje naše mladine in da Bog ne bo zahteval od roditeljev strogega računa, če pošiljajo svoje otroke v Sokola? 9.) Ali ste, gospod minister, kot Hrvat, Jugo-sloven in rimski katoličan in kot bivši hrvatski Sokol pripravljeni javno raztolmačiti, da je navadna podla laž, kar poslanica pravi, da Sokol noče ničesar vedeti o našem Odrešeniku in o poštenem našem hrvatskem in slovenskem imenu? 10.) Kaj mislite o političnem ozadju te posla niče? 11.) Ali je končno resnica, da se nekateri škofje zaradi svojih podpisov na poslanici opravičujejo pri vladi in jih oporekajo, da bi zopet upostavili neposredne stike med seboj in državnimi ob-lastvi. Prosimo vas, gospod minister, da nam izvolite na ta vprašanja odgovoriti na eni prihodnjih sej narodne skupščine. nedelje in praznike v nekaterih krajih kamniškega in kranjskega sreza, sodu potrpežljivosti varnostnih oblastev pa so izbili dno izgredi, s katerimi je nahujskana množica izkušala 22. maja preprečiti v Šenčurju pri Kranju shod takratnemu poslancu župniku g. Barletu. Tam je moralo orožništvo oddati več strelov v zrak, da je iztreznilo zapeljane in nahujskane ljudi in vzdržalo red. Obširna preiskava, uvedena zaraai šenčur-skih dogodkov, je precej posvetila tudi v ozadje in.pokazala, s kako zagrizenostjo se je vodila obsežna razdiralna akcija. V teku preiskave je bilo aretiranih več osumljencev. Kolikor niso bili zopet izpuščeni, so bili izročeni delno deželnemu sodišču v Ljubljani, delno pa državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu. Pred tem sodiščem so sedaj obtoženi: 1.) Janez B r o d a r, rojen v Hrastju pri Kranju, star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec; 2.) Anton Umnik, rojen v Šenčurju, star 46 let, oženjen, posestnik, bivši poslanec v oblastni skupščini; 3.) Ivan Š t r c i n, rojen v Kapli vasi pri Meng$u, siar 48 let, oženjen, posestnik, bivši narodni poslanec; 4.) Jernej Vomberger, rojen v Pšeničnih' Policah, star 39 let, oženjen, sobni slikar, brpz premoženja; 5.) Franc Grilc, rojen v Gradu, star 29 let, kmečki sin, samski, brez premoženja; 6.) Vinko Kos, rojen v Voklem, star 29 let, kmečki sin, brez premoženja, neoženjen; 7.) Josip Loboda, rojen v Podgorl. star 20 let, hlapec, neoženjen, brez premoženja; 9.) Peter C e r a r, rojen v Mengšu,-star 19 let, zidarski pomočnik, samski; 10.) Alojz Ilija, rojen v Spodnjem Brniku, star 28 let, slušatelj prava, neoženjen; 11.) Matija Š k r b e c, rojen v Podcerkvi, star 47 let, župnik v Kranju; 12.) Franc G r e? g o r i n, rojen v Klopcu, star 32 let, delavec, neoženjen. Prvi trije obtoženci, Brodar, Umnik in štrcin, so bili pridržani v preiskovalnem zaporu, ostali obtoženci pa so bili po končanem preiskovalnem postopku izpuščeni, tako da se zagovarjajo sedaj na svobodi. Za razpravo, ki se prvič od obstoja državnega sodišča nanaša na posebne politične razmere v Sloveniji, vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje in je zato razumljivo, da so skoro vsi večji listi v državi poslali na razpravo svoje poročevalce, nekateri celo po več. Zanimanje med beograjskim občinstvom je manjše, zato na raz-pravno dvorano ni bilo navala. Pač pa je bilo v klopeh, odrejenih za občinstvo, več prijateljev in sorodnikov obtožencev. Večji del obtožencev, ki so razen bivših poslancev in glavnih obtožencev Ivana Štrcina, Janeza Brodarja in Antona Umnika vsi na svobodi; se je pripeljal v Beograd z jutrnjim brzim vlakom v ponedeljek. Na beograjskem kolodvoru Pričetek glavne razprave zaradi šenčurskih izgredov Obtoženih je 12 osumljencev z bivšima narodnima poslancema Brodarfem in Štrcinom na čelu sovraštvo se je z leti ohladilo. Kar je razdvajalo stare, so mladi pozabili. štrbunc pa še ni pozabil dejanj, za katere pred leti ni prejel plačila. Zoaj je napočila ura maščevanja. Kakor zver za plenom, tako se je plazil za Jelšo proti mejniku med Lipnikom in Klemenčevim gozdom. Previdno je izkopal kamen in zasul jamo. Na vrhu ]e nasadil trave ter jo pokril z drobnim listjem. Mejnik je postavil nato precej daleč na Lipnikovo zemljo. «Zdaj se pa le dajta!> je vzkliknil po storjenem delu. «Kar v lase si skočita!) Dedec ni mogel dočakati, da bi možaka opa-Eila spremembo. Nestrpno je hodil okrog koče, odkoder se je videlo po vasi in proti gozdu. Kar poskočil je od veselja, ko je zagledal Lipnika, ki Jo je mahal iz hoste proti domu. V prijetno tišino nedeljskega večera je udarilo glasno prerekanje. Lipnik in Klemene sta prišla iz vasi in zavila na pot proti Jelši. Kočarja je prešinilo vražje zadovoljstvo. <Ščipljeta se in ibadata, da je veselje*, ju je pohvalil. «Tako so delali stari do poslednjega dihljeja. Prišel je dan obračuna.. .> S ponosom se je ozrl štrbunc na mejnik, »ki naj bi obnovil na Poljani staro sovraštvo. Potem jo je ubral domov po daljši poti, da bi nihče ne slutil, odkod je prišel. Po vasi so že govorili o sporu, ki je nastal med Lipnikom in Klemencem. Dedec se je delal, kakor bi ničesar ne vedel. Lipnik je hodil od soseda do soseda in nabiral priče. Toda mladi gospodarji se niso vne-mali za pričevanje. Izgovarjali so se, da jim ni tnana meja, ker so bili takrat še otroci, ko se je vršila zadnja pravda. Tudi Klemencu se je slično godilo. Obema so kazali sosedje proti koči, češ. štrbunc je bil ta- krat zraven, ko so postavljali mejnike. On mora natanko vedeti, kje je meja. Potuhnjeni starec pa ni hotel mnogo govoriti. Ko mu je Lipnik obrazložil, kje je našel mejnik, tedaj se je vedel tako, kot bi ga prav nič ne zanimalo. «Menda bo že prav>, je rekel naposled malomarne . Dovolite, g. urednik, da se še mi nekoliko oglasimo v nam priljubljeni »Domo^! vini*. Vaš list dobiva v našem kraju vedno veS naročnikov, čeprav je huda denarna kriza. Se*> veda to nekaterim ljudem ni po godu. Pa kaj hočemo, svet se obrača! V zadnjem »Domoljubu*; Kratke vesti = Ustanovitev krožka za pridelovanje travnih semen. Po prizadevanju sreskega načelstva v Kranju se je ustanovil 18. t. m. v Škof ji Loki krožek za pridelovanje travnih semen. V krožku so posestniki iz Vinliarjev pri Poljanah nad Škofjo Loko, en posestnik pa iz Kckrice pri Kranju. Ti imajo že izkušnje na tem poprišču in je pričakovati, da se iz prvih početkov kmalu razvije nova pridobitna panoga za umne kmetovalce, ki bi se specializirali v pridelovanju travnih semen. Ta panoga ima vso bodočnost, ker zavisi od nje izboljšanje našega pridelovanja krme in s tem seveda živinoreje in mlekarstva. Pridelovanje semen je pri nas že davno nujno potrebno, saj gre iz države obilo denarja za nakup dragih travnih semen, ki bi jih prav lahko doma pridelovali. Na ustanovitvenem sestanku v škofji Loki, ki ga je vodil kmetijski referent g. Sustič, se je sporazumno določil tudi travni izbor kot podlaga glede vrst trav. V izboru so trave, ki so iz Strokovnega in kupčijskega vidika najbolj važne. Razen trav bodo člani kro/ka pridelovali tudi seme bele detelje in rožičkaste nokote, ki sta za sestavo travnih mešanic zelo važni. pravi dopisnik, da se krči krog naročnikov do brih časop'sov. Prosimo gospoda dopisnika, dat nam pove po svoji najboljši pameti, kateri so tisti dobri časopisi. — Po novem občinskem zakon« izgubimo občinski urad ter bo zanaprej sedenj občine ali v Hinjah ali Zvirčah ali Zagradcu. Poj slednji kraj bi bil tukajšnjemu prebivalstvu naj* bolj po volji, ker gre od nas ves promet proti ] Zagradcu in železniški postaji Stični. V Zagradai imamo tudi že pošto in dobro avtobusno zvezoi MALA NEDELJA. Krajevna organizacija! JRKD pri Mali Nedelji bo imela v nedeljo 26. fe^ : bruarja takoj po rani maši letni občni zbor, na i katerem bosta poročala naš narodni poslani g. Jakob Zemljič in banovinski svetnik g. Fras*-! Skuhala. Obširneje poročilo bo podal tudi zastojL ' nik banovinske organizacije. SV. DUH NA STARI GORI. Tukajšnja kraj jevna organizacija JRKD bo imela 26. t. m. ob 23 popoldne redni občni zbor, na katerega je po^ vabljen tudi zastopnik banovinske organizacije^ Poročili o političnem položaju bosta podala na*j narodni poslanec g. Zemljič iij banovinski svetnik g. Skuhala. SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Na mastno nedelo prideta k Lovrenci dva prleškal voglednika po dve prleški nevesti. Voglednikaj ta oblečena v bele robače in hodne gate, na no^ gah pa iz žive kože podplate. Neveste do melqi duge jajnke, pa debejle kočmajnke. V novi šoUj mo pražli krapčiče, pa kuhali klobase; pole^j toga te čiili špase. Zato pa vsi tisti, keri se rad^ režite, za?višno na mastno nedelo k Lovrenci prite! ŠT. ILJ PRI VELENJU. (Smrtna kosa V Tukaj je umrl llletni sinko posestnika in kova-j škega mojstra Ignac Kuhar. Priredili so mu prav-lep pogreb. Pod vodstvom šolskega upravitelja! g. Stanka Gradišnika so prišli trije učitelji z nadi 100 učenci v njegovo rojstno hišo in so spremljali pokojnega učenca na njegovi zadnji poti. Po kon«j čanih cerkvenih obredih so učenci napolnili grol* s šopki. Ob odprtem grobu se je učenka Ivank^ Hrovatova v imenu vseh učencev ganljivo poslo< vila od rajnega sošolca. Pod vodstvom učitelji« so zapeli učenci cVigred*. Naj bo malemu po? kojniku lahka zemlja, njegovim svojcem pa nais iskreno sožalje! DOMAČE NOVOSTI * Narodna skupščina je obračunaj s punktašfc Na seji narodne skupščine v petek je bilo prav živahno. Seja je bila posvečena odgovoru na punktacije, ki so jih prejšnjega dne podali v senatu dr. Š u p e r i n a in tovariši. Najprej je poslanec dr. Bačič ob viharnem pritrjevanju vse zbornice zavrnil dr. Šuperino, češ, da ti gospodje nimajo pravice, dajati take Izjave, ker nimajo nikogar za seboj in ker jih ni nihče v to pooblastil. Ko je poslanec dr. Preka čital Šuperinove punktacije, je bil v zbornici velik hrup. K besedi so se oglasili še poslancc in bivši minister dok- Pravi pot telih zob za r osego lepih kakor i: neokusn ložka je II istočasna odstraniter barvanega zobnega ob-.•defi: Iztisnite malo koli-i suho Chlorodont zobno Bino Chlorodont zobne pasto Metko (t j. specijalna ščetka z zobčastim rezom), drgnita tvoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite že!e nato ščetko v voiio, ter izpiaknite si usta temeljito, grgraje s Chlorodont u 110 vodo. Uspeh je firesenetljivl Neokusna barva zobn '.a obložka je izginila n ostano Vam v ustih prijeten f\< /, občutek. Zahtevaj'o Izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.- In Din. 13.-. Dobiva so povsod. tor Angjelinovič, poslanec dr. Vošnjak in posla-lec Stefanovič, ki so vsi ostro obsojali punktacije a naglašali, da sta narodno in državno edinstvo zviša; dejstvi. Popoldne je govoril še poslanec imitrijevič, ki je poudaril, da je narodna skupščina na dostojanstven način zavrnila najnovejšo jseparatistično akcijo in tako v imenu vsega jugo-glovenskega naroda odločno obsodila početje teh ljudi. ■j * Dva lepa shoda JRKD. V nedeljo dopoldne jse je vršil v Košeninovi gostilni na Vranskem [zelo dobro obiskan shod JRKD, ki ga je vodil Ig. Karel Košenina. Narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršck je izčrpno poročal o političnem in go-kpodarskem položaju, nato pa dajal razna pojas-hila in sprejemal prošnje in pritožbe. Ob 15. so še zbrali v narodni šoli na Gomilskem zaupniki RKD z Gomilskega, Vranskega, Polzele, izGraj-;ke vasi, Prekope, Braslovč, Št. Petra in Šent avla pri Preboldu h konferenci, ki se je pa za-di velike udeležbe pretvorila v shod. Narodni laneo g. Prekoršek je tudi tu poročal o poli-ičnem in gospodarskem položaju in opunktacijah separatistov in znanem napadu na Sokolstvo. Shod je vodil g. Franjo Šega, šolski upravitelj na Oomilskem. Na obeh shodih je bila narodnemu poslancu soglasno in z navdušenjem izrečena gaupnica. i, * 3601etnica mučeniške smrti Matije Gubca. V eadnji številki «Domovinc» je tiskovna pomota zakrivila, da je imel v delu naklade naš uvodni Članek v naslovu napako. Nismo torej v sredo 15. t. m. obhajali 350 letnice nego 3fi01etnico mučeniške smrti Matije Gubca. Ant. Mohor: Kosovska drama. Maribor 1932. Založil pisatelj. Žaloigra na Kosovem polju tudi Slovencem ni neznana. Učitelj Anton Mohor jo je predočil v obliki mladinske ig e, ki bo brez dvoma dobro došla novost ne le šolam, ampak tudi vsem društvom, ki vprizarjajo mladinska odrska dela. Igro toplo priporočamo v prepričanju, da t>o povsod z veseljem sprejeta. Skromna cena S Din (brez poštnine) za izvod omogoča nabavo tudi gmotno šibkejšim društvom. Naroča se na 'naslov: Ant. Mohor, učitelj, Maribor, Ob jarku 6/1. * Iščemo in oddamo. Prejeli smo: Dan na dan jdobivamo od siromašnih staršev iz mesta in z jdežele prošnje za namestitev ukaželjnih dečkov za razne obrti. Oddati imamo več vajencev in va-ijenk za trgovino, mehaniško stroko, krojaštvo, itnodistke, brivnice, hotelirje, tesarstvo, kovaštvo lin drugo. Za vse te poklice so nam zlasti dobro ■došli šefi, odnosno mojstri, ki bi sprejeli vajence e vso oskrbo. Obenem pa iščemo vajence za pekovsko in mesarsko obrt. Starši, ki bi oddali vajence za ta dva poklica, naj se takoj javijo. Ponovno prosimo tudi mojstre za ostale poklice, da se nam javijo, kakor tudi vajence za katerikoli poklic. Prosimo, pišite na: Dobrodelno dru-Stvo , Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) ■cesta 17. * Ljudska knjižnica pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji vprizori na pustno nedeljo popoldne po jvečernicah gledališko igro «V Ljubljano jo daj-•moj. Za številen obisk se priporoča odbor. j | * Eksplozija v čistilnici olja v Trstu je zahte-Ivala sedem življenj. Dne 15. t. m. okrog 14. ure 'je v tržaški čistilnici olja več delavcev in inže-',njerjev montiralo neki stroj. Pri tem so uporabljali oblon s kisikom. Nenadno pa je oblon eksplodiral in drobci železnega plašča so zadeli 'dvanajst ljudi. Trije delavci in en inženjer bo bili na mestu mrtvi. Dva druga delavca In neki inženjer so umrli potem v bolnišnici. Jtanjenih pa je bilo pet ljudi. Mrtvi so: delavci Ivan Simčič, Anton Belgan, Peter Tapainer, Peter Russo in Ernest Rizzi ter inženjerja dr. Romeo Mario in Josip Rebek; hudo ranjeni: delavci Au-ton Karbončič, Franjo Pohar, Marij Žerjav, Albin Toscani in motorist Ivan Polen. * Odmev poseta koroških Slovencev v Ljubljani. Kakor poročajo iz Koroške, je bil skupni pevovodja pevskih zborov koroških Slovencev, ki so nedavno gostovali po raznih mestih Slovenije, g. Janez Kropivnik iz Brnce v Ziljski dolini, na pritisk narodno-socialističnih krogov pred kratkim odpuščen iz službe. Nameščen je bil pri tvrdki Katz & Klump na Brnci. Kolikor je znano, so mu grozili že prej, da bo odpuščen, ako pojde na pevsko potovanje v Jugoslavijo, in so sedaj svojo grožnjo tudi izpolnili. * Samomor mladega posestnika. Nedavno dopoldne je v mali gorski vasici Prapretnem-Zakalu v kamniškem okraju izvršil samomor mladi posestnik Peter Jerše. Ko je šla žena zjutraj zdoma, se je umil, obril in se oblekel v nedeljsko obleko. Šel je pod domači kozolec, ki stoji v bližini hiše in postlal po tleh na debelo s steljo, nato prislonil na kozolec staro vojaško puško in si nastavil cev na srce ter sprožil. Smrt je nastopila takoj, ker mu je krogla prebila srce. Vzrok samomora mladega posestnika ni znan. Lepota predpisuje. Kdor je lep, mora še posebno paziti na to, da z vztrajno uporabo dobre Chlorodont zobne paste doseže lepe zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8-—. * Železniška nesreča pri Sušaku. Nedavno se je zgodila na progi Sušak—Bakar nenavadna železniška nesreča. Burja je prevrnila službeni voz in en potniški vagon potniškega vlaka, ko je vozil na postajo Škrljevo. Vlakovodjo v službenem vagonu je zmečkalo, med potniki pa sta bila poškodovana vojak Danilo Milkovič in učiteljica Balbina Etihova. Mrtvi vlakovodja je Ivan Šala-din iz Ptuja. Njegovo truplo so odpeljali v Škrljevo, kjer živi njegova družina. Vojak Danilo Milkovič si je zlomil roko. Učiteljica Balbina Etihova, doma iz Litije, si je zvila nogo. * Smrt vzorne služabnice. Te dni je umrla v Celju v 76. letu starosti Marija Iskračeva, kuharica pri rodbini trgovca g. Ivana Honig-manna. Pokojnica je služila celih 46 let pri sorodnih rodbinah Egersdorferjevi in Honigman-novi. Bila je vzor služabnice: izredno zvesta, marljiva in skromna. Blag ji spomin! * Velik požar. V občini Vrhah pri Slovenj-gradcu pri Repniku je 16. t. m. zjutraj ob 2. nenadno nastal ogenj na skednju in se z naglico razširil na hišo. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Istega dne popoldne pa je začelo goreti na skednju nekaj sto korakov oddaljenega soseda Peru-jaka. Rešili so komaj živino. Kako je nastal ogenj, i se še ne ve. * Otrok je utonil v vodnjaku. V domačem vodnjaku v Krčevini pri Vurbergu je utonil Slavko Bračko, petletni sin posestnika. Njegova mati je v gozdu sekala drva, fantek pa se je v bližini igral ter čez nekaj časa neopazno izginil. Misleč, da se je pri igri kam oddaljil, ga je šla mati iskat čez kake pol ure, ko je svoje delo opravila. Našla pa ga je v vodnjaku mrtvega. Brez dvoma je otri k iz radovednosti pogledal v vodnjak, izgubil ravnotežje in padel vanj. * V smrt zaradi bede. V Gorenji vasi se je te dni obesil neki berač, ki je prenočeval v hlevu pri Veršajnerju. Obešenca je prva našla gospodinja, ko je šla zjutraj po opravkih v hlev. Takoj je bilo obveščeno o samomoru županstvo, ki je ukrenilo vse potrebno in poskrbelo tudi za samomorilcev pogreb. Pri samomorilcu so našli nekaj osebnih listin, iz katerih je razvidno, da gre za Jožeta Jerovška, rojenega leta 1863. v Loki pri Mengšu, kamor je bil tudi pristojen. V smrt ga je pognala beda. * Tragična smrt gostilničarja. Dne 16. t. m. se je zgodila v Štorah huda nesreča. Gostilničarja in posestnika g. Franca Debelaka iz Štor je povozil ob 17. uri 45 min. tovarni vlak, ki je vozil iz Celja proti Sv. Juriju. Malo prej je sedel Debelak v gostilni v družbi nekaterih gostov in se razgovarjal z njimi v zelo dobrem razpoloženju. Nato je vzel čepico in šel iz gostilne, kakor je bila njegova navada, ker ni oslal dolgo na enem mestu. Ko se je odpeljal mimo vlak, je železniški uslužbenec g. Jug opazil, da je bil na progi nekdo povožen. Takoj se je ugotovilo, da je bil ponesrečenec gostilničar Debelak. Debelak je štel 74 let in je bil močno naglušen in tako ni čudno, da ni čul prihajajočega vlaka. Debelak je bil splošno spoštovan mož. Bodi mu blag spomin! * Smrten padec v Ljubljanico. Na Sv. Petra nasipu se je v nedeljo malo pred poldnevom zgodila huda nesreča. V tistem času je stopal ob kavarni k prsnimi karamelami t ■. s-Sjilkami OoOe se vl£kau\alx,da>g in Jyer so vidni jUa/uUti. ugotovil, da ie poškodba smrtno nevarna, je odredil, da so Toša prepeljali z reševalnim avtom v mariborsko bolnišnico. Šiško pa se je sam javil orožnikom ter izpovedal, zakaj je ranil svojega svaka. Toš pravi, da je bil kritično noč nekoliko vinjen in da se je hotel s Šiško nekoliko poraz-govoriti, ker sta si že leto dni v sovraštvu zaradi rodbinskih razmer. Šiško slikajo ljudje kot mirnega in dobrega človeka, ki je pač dejanje storil v silobranu. Zadevo preiskuje sodišče. * Zima in bolezni. Med najpogostejše bolezni pozimi spada gotovo prehlad z vsemi svojimi nevarnimi posledicami, kakor so: mrzlica s povečano temperaturo, angina, bronhialni katar, vnetje pljuč itd. Vse te neugodne in nevarne posledice prehlada more človek često preprečiti, če takoj po prvih znakih prehlada zaužije nekoliko svetovno znanih aspirin-tablet cBeyer>. V hujših primerih je seveda treba poklicati zdravnika. * Drzen napad pri belem dnevu. Nedavno sta se mudila v Slovenski Bistrici po opravkih 601etni Simon Znidar iz Pretrš in njegova hčerka Vali-jana, poročena Pepelnikova iz Štedenberga. Ko sta se vračala domov, sta bila, ko sta prišla iz gozda, od neznanega moškega na samotnem peš-potu ob potoku Ložnici napadena. Najprej je priletel Znidarju močan kamen od zadaj v glavo. Znidar se je zgrudil onesveščen na tla. Preden je utegnila prestrašena hčerka skočiti očetu na pomoč, jo je že pahnil neznanec v potok, kjer je skoro utonila. Ko se je izvlekla iz vode, jo je neznanec vrgel ob tla, jo obrcal s čevlji in jo slednjič še z nožem sunil v čelo. Vmes je venomer grozil: cDenar, če ne pa smrt!> Šele, ko je videl, da nimata denarja, je izginil v gozdu proti Slovenski Bistrici. Oba napadenca sta bila naslednjega dne pri zdravniku v Poljčanah, ki jima je izpral in prevezal precejšnje rane. Zadevo sta prijavila orožništvu. * Iz zapora je pobegnil. Varnostna oblastva bo zaradi raznih vlomov in tatvin že dalje časa iskala 201etnega Marjana Čuka, doma iz Trsta. Med drugimi ga je iskala tudi ljubljanska policija, kajti Cuk je pripadal znani vlomilski družbi, ki se je udejstvovala tudi v Ljubljani. Zasledo-vanca so te dni prijeli orožniki v bližini Krškega in ga odvedli v tamošnji zapor. Marjan Cuk pa si je znal hitro pomagati in je takoj naslednjo noč pobegnil iz zapora. Zasledovanec, ki je bil že nekajkrat kaznovan, je okrogloličen, šibke postave, kostanjevih las ter je bil oblečen v sivo ponošeno obleko, na glavi pa je imel športno čepico. * V ječi je priznala zločin. Antonija Ranerjeva iz Pobrežja pri Mariboru, ki je bila obsojena zaradi umora svojega moža na 12 let robije ter čaka sedaj v zaporu mariborskega okrožnega sodišča na pregled razprave, ker kazni še ni sprejela, je podala zdaj v ječi priznanje. Medtem ko je v razpravi odločno tajila, da bi bila umorila moža, jo je sedaj v ječi zapustila trdovratnost ter je povedala v podrobnostih, kako je izvršila to strašno dejanje. * Na smrt obsojen atentator. Pred državnim sodiščem v Beogradu se je vršila razprava proti Rajku Randjeloviču, ki je poizkusil 21. septembra lani po nalogu makedonstvujuščih izvršiti atentat na brzovlak Beograd—Niš. Nastavil je v vagonu III. razreda dva peklenska stroja, ki bi morala eksplodirati na postaji v Nišu. Tam pa so oba peklenska stroja pravočasno odkrili in uničili. Randjelovič je svoje dejanje priznal. Obsojen je bil na smrt na vešalih. * Nehote je zadavil brata. Te dni je prišel na mariborsko državno pravdništvo 331etni tesarski pomočnik France Šiepinger iz Bačkove pri Sv. Benediktu ter izpovedal, da je pri Sv. Ani na Kajn-bergu usmrtil svojega 221etnega brata Janeza, ki je služil pri pekovskem mojstru v Ščavnici za pomočnika. Podrobno in skesano je orisal ves dogodek. S pokojnim bratom se nista nikdar v življenju prepirala, oba sta se imela zelo rada. Usodnega večera je pa nastal med njima prepir zaradi malenkostnega izkupička za drva, ki mu ga Janez ni hotel izročiti. Pričela sta se suvati, Janez je Franceta podrl na tla in ga z vso silo tiščal za usta, da France ni mogel kričati. Slednjič se je pa Francetu posrečilo, da se je otresel brata, zgrabil ga je za vrat in ga tako trdno stisnil, da je Janez obležal mrtev. * Razprava o roparskem umoru v Kosezah, ki se je te dni vršila pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani proti Josipu Lombarju, obdol-ženemu roparskega umora, izvršenega nad bosanskim krošnjarjem Smajlom Vojnikovičem, je bila preložena. * Zaradi zastrupljenja moža sedem let robije. Velika razpravna dvorana deželnega sodišča v Ljubljani je bila te dni pozorišče družinske žalo-igre. Nace Sevšek se je lani januarja priženil na Skalarjevo posestvo na Berinjaku pri Litiji. Napravili so notarsko pismo, pozneje pa sta stara trdila, da ni v tem pismu vsega, kar sta si izgovorila za sebe in še za dve hčeri. Med zetom in tastom je prišlo do prepirov, pa tudi tašča se je jezila, češ, da ni zabeleženo v notarskem pismu jajce, ki ji ga je obljubil dajati zet dnevno. Večni prepiri so dovedli do tega, da je bil zet zastrupljen, da se je tast obesil in da je žena obtožena umora svojega moža. Nace Sevšek je bil zastrupljen 26. junija lani, ko je bil namenjen v dolsko cerkev, 5. julija so orožniki aretirali Ivano, dva dn pozneje pa se je njen oče obesil. Ivana je svoj zločin priznala, pozneje po očetovi smrti pa je svoje priznanje preklicala, češ, da je prevzela na sebe očetovo krivdo. Po dobro uro trajajočem zagovoru obtoženke so bile zaslišane razne priče, ki so bile prisotne, ko je Ignac Sevšek umiral pod Vrtačnikoviin kozolcem. Od šestih zjutraj pa do pol devetih se je boril s smrtjo. Dolgo je bil pri zavesti in povedal je vse. Janez Mlakar je slišal, ko je pravil: cfcena mi je dala pred mašo žganja, češ: ,Izpij, da bova prijatelja!' Če umr-jem, naj pride sodna komisija. Sem zastrupljen. Zavdala mi je.> Tudi več drugih prič je izpovedalo delno obremenilno. Po daljšem posvetovanju se je razprava preložila, da se zaslišijo še nekatere priče, ki so bile potem pri nadaljevanju razprave v petek zaslišane. Te priče so izpovedale razbremenilno, vendar pa je bila Ivana Sev-škova obsojena na sedem let robije in na plačilo stroškov za pogreb in drugo. V utemeljitvi sodbe je predsednik poudarjal, da se je sodišče na osnovi vsega dokaznega gradiva in zaslišanja prič prepričalo, da je bil glavni storilec in moralični povzročitelj zastrupitve Ignacija Sevška sicer stari Skalar, da pa je tudi obtoženka po vseh okolno-stih toliko kriva, da je morala vedeti, da je bil dan v žganje strup. Obtoženka je ob razglasitvi sodbe glasno zajokala in opotekaje se zapustila dvorano. Branilec je prijavil revizijo na vrhovno sodišče v Zagrebu zaradi izreka o krivdi. * V Slovenskih goricah požiga zlobna roka. Okolica Sv. Antona v Slovenskih goricah je bila te dni pozorišče cele vrste požarov, ki so povzročili nemalo razburjenja, ker je očividno, da so bili požari podneteni od zločinske roke. Ogenj se je pojavil najprej na Krabonškem vrhu. Temna noč je bila, ko so šinili ognjeni jeziki kvišku ter Je plat zvona opozarjal ljudi na požar. Komaj pa so'se jeli gasilci zbirati pri gorečem poslopju, že se je posvetilo na Okoslavskem vrhu. V plamenih je stalo poslopje istega posestnika, kar je najočitnejši dokaz, da je na delu zločinska roka. Pa še tretjič v isti noči se je zasvetilo nebo. Gorelo je pri istem lastniku. Troje poslopij je uničil požar enemu in istemu posestniku v eni noči. Pa še pri sosedu je poizkušala zlobna roka zanetiti, toda tam so pravočasno opazili nevarnost ter jo preprečili. Orožništvo je osumljenca že aretiralo. Tudi v Andrencih so imeli požar. Ponoči se je vnelo gospodarsko poslopje župana Jerneja Zimiča. S težavo so domači in sosedje oteli ostala poslopja v bližini. Nedvomno je bil tuHi tukaj na delu zloben požigalec. J Z POPOTNIKOVE TORBE NENADNA SMRT LJUDSKEGA PISATELJA MULJA VSKEGA. Muljava, februarja. V najlepši dobi 25 let je 13. t. m. v Muljavi nenadno preminil eden najzvestejših sotrudnikov «Domovine» g. Edvard Zaje, ki ga široki krog čitateljev pozna pod imenom «Muljavski» ali pa «Edvard>. V svojih povestih, črticah in pravljicah je pokojnik-samouk pokazal nedvomno ve-j liko nadarjenost, tako da ga lahko prištevamo! med dobre ljudske pisatelje. Muljavski, kakor so je najrajši podpisaval, je moral od rojstva prenašati nadloge slabega zdravja, a ni tožil, nego je potrpežljivo trpel. Pisal je mnogo in je v teku let objavil v «Donioviui» nešteto jedrih krajših in daljših del iz kmetskega življenja, prepletenih, z zdravim humorjem, ki ga tako pogostokrat' manjka študiranim pisateljem. Bralci in bralko^ «Domovine» ga bodo ohranili v trajnem spo>^ minul ---- OB 10LETNICI SMRTI DR. IVANA TAVČARJA.! Poljanska dolina, februarja.' V nedeljo 19. t. m. je minilo deset let, ko je zatisnil za vedno svoje oči naš nepozabni rojak dr. Ivan Tavčar. V četrtek 23. t. m. pa bo 101et»j niča, ko je bil prepeljan na Visoko in tam položen, k večnemu počitku ob robu gozda v vedno ze.' lenem gaju. Njegov spomin je še živo ohranja med nami starejšimi, ki smo ga osebno poznali in imeli v življenju stike z njim. Naša mladina ga pa spo-.' znava po čitanju njegovih povesti, ki se po veščini nanašajo na našo Poljansko dolino. V nje«] govih povestih je tako natančno očrtano življenj«] starih Poljancev po posameznih osebah, ki sdj živele za njegove mladostne in poznejše živ-j Ijenjske dobe. Da je mogel tako živo opisovati] naše kraje in ljudi, dokazuje, kako je bil vse živ-j ljenje tesno vezan na svoj rojstni kraj Poljan Ni pa le ljubil naših krajev, ampak je bil tudi vso dušo naklonjen svojim rojakom. Ta naklonjenost do domačega kraja in ljudi ni obstajala le v besedah, izgovorjenih in zapisanih, ampak se je kazala tudi v dejanjih. Koliko solz je otrl siromakom s svojo pomočjo in da-^ rili! Kadar je tega ali onega ali cele vasi zadela* nesreča, je bil baš pokojni dr. Tavčar, ki je iz-* datno sam in s svojim velikim vplivom na odločilnih mestih pripomogel do večje pomoči. Nr tedaj čudno, da živi veliki pokojnik še vedno v tolikih hvaležnih srcih med nami v najlepšem spominu. Kakor je ljubil svoj rojstni kraj, tako' je bil1 vdan tudi svoji širši domovini in državi Jugo-j slaviji. Naj nam bo v teh hudih časih svetel zgle® domovinske ljubezni. Njegov spomin bo živeH med nami v največji hvaležnosti in največjem! spoštovanju. ---- PISMO IZ PRIMSKOVEGA. Primskovo pri Kranju, februarja. Tukajšnja Kmetijska strojna zadruga je imelač preteklo nedeljo redni občni zbor. Po poročili^ načelnika g. Ivana Novaka, tajnika g. Franca Li*i kožarja in blagajnika gosp. Ivana Grašiča so vršile volitve odbora, ki je ostal skoro ncizpre^ menjen. Iz poročila blagajnika posnemamo, da j^ zadruga v preteklem letu dobro napredovala^ Plačala je okrog 5000 Din dolga, ki ga ima na strojih, tako da je dolžna samo še okrog 6000 dinarjev. Zbor je potekel v najlepšem redu. li V nedeljo 26. t. fn. ob 10. dopoldne bo imela krajevna organizacija JRKD za občino Predoslj^ prvi reefni občni zbor v prostorih Gasilno-gospo-darskega doma na Primskovem. Vabimo člane in somišljenike, da se zbora polnoštevilno udeleže. V noči od petka na soboto 18. t. m. je ob 3. zbudil prebivalce Ledine in njene bližnje okolico gasilski rog. Gorelo je na podstrešju hiše g. Božiča, zaradi česar ognja ni bilo videti od dalečt Na klice so takoj prihiteli domači gasilci, ki so i pomočjo stanovalcev ogenj v kali zadušili. Ga zelo težavno, ker v bližini teh hiš ni vode. Posebna nevarnost je pretila v neposredni bližini stoječim, s slamo kritim gospodarskim zgradbam o- Ivana Brezarja in hiši Štefana Cigliča. •Dramski odsek gasilnega društva priredi na pustno nedeljo ob pol 17. pri pogrnjenih mizah burko v treh dejanjih «Zmešnjava na zmešnjavo« v režiji g. Mama. Po igri ples in več komičnih nastopov. Prijatelje dobre kapljice in smeha vljudno vabimo. — V nedeljo 12 marca se na splošno željo občinstva ponovi komedija «Voda», na kar že danes opozarjamo ljubitelje iger. O sodobnem gospodarstvu bo predaval gospod dr. Josip Mihelak v nedeljo 5. marca ob 10. (po primskovski maši) v dvorani Gasilskega doma. Naj nihče ne zamudi tega zanimivega predavanja ! odtrgal struno. To je bil povod, da je nastal prepir. Temu prepiru je kotel napraviti konec posestnik Ficko, a njegove besede niso prav nič zalegle. Nasprotno! Vroče glave so se razvnele in v spor se je začel vmešavati tudi oče Jožefa. Tedaj pa je posegel vmes še gospodar Kološa in pozval oba, naj se odstranita iz hiše, ker jih nihče ni vabil. Oče in sin sta se malo zmenila za besede, prerekala sta se naprej in kakor priče iz-' povedujejo, sta hotela na vsak način izzvati prepir. To pa je bilo vsem navzočnim že preveč in so nekateri navalili na oba izzivača. Nastalo je splošno prerivanje in v tem metežu je Adolf Len-gel potegnil iz žepa dolg kuhinjski nož in ga zasadil bližnjemu Josipu Škrilcu v trebuh s tako silo, da so mu izstopila čreva. K zabodenemu Škrilcu so takoj poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Škrilec že po nekaj urah podlegel hudim poškodbam. Nevaren požar v prekmurski vasi. V Peča-rovcih je nedavno sredi noči nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Zelka. Domači in sosednji gasilci so z veliko težavo ogenj omejili in rešili druga poslopja. Precejšnja škoda je le delno krita z zavarovalnino. Kakor vse kaže, je bU ogenj podtaknjen najbrž iz ma- Akcija za brezposelne v Murski Soboti lepo napreduje. Z banovinsko podporo za pobijanje I brezposelnosti se sedaj izvršujejo važna občinska dela, ki so se doslej vedno morala odlašati. Do- 'ločena so naslednja dela: nakop Rramozain g 0ro?niki pridno zasledujejo požigalca. pogramozenje poljskih in občinsk h cest, regula- Prekmurju. Z vseh strani prihajajo c.ja markisevskega potoka do izliva v Ledavo, J Prekmurju. Tako je pred dnevi čiščenje struge Ledave od ^"keja mos u do P ri posestniku Štefanu meje, v kolikor bo zadostoval kredit., f unigil ^ , je ia občinske meje, v kolikor bo zadostoval kredit. Posebno važna pa je regulacija Glavnega trga, ki je nekako pogreznjen med tremi cestami. Ni; v... t. „ J 1 rešiti vsaj živino iz hlevov. Povzročena škoda je vso krmo. Z največjim naporom se je posrečilo čudno, da je bil le redkokdaj suh in brez blata, i »aj se voda nikamor ni mogla odtekati. Sedaj pa precejšnja in ni krita z zavarovalnino. Tak'>j na- »a, s« vuua ,„ Kamor u.mug.« s|edn večer pa je nastal požar v sosednji vasi je v načrtu, da se ves Glavni trg posuje do višine ' ...J' M L.,, ri£L T„rti t„ sta no- cest, s čimer bo tudi izginil cmokri otok> sredi j P" Potniku Mihaelu Ciferjn Tudi tu sta po-[mesta. Kakor čujemo, bo k pomožni akciji pri-! stala žrtev plamenov gospodarsko poslopje in vsa spevala tudi občina iz svojih prihrankov, tako da bo ves načrt v celoti izvršen. S to akcijo bo res vsem pomagano: brezposelni delavci so dobili ^zaslužek, a v mestu se bodo izvršila javna dela, ki so bila že dolgo potrebna. Strup v zajtrku. Zapleten primer se je obravnaval pred mariborskim malim senatom. Zagovarjala se je 481etna Ana Temlinova iz Murskih Črncev v Slovenski krajini zaradi poizkusa umora svoje sinahe. Obtožnica pravi, da je primešala 'tašča sinahi strupa v repo s kašo, ki so jo imeli !za zajtrk. Sinaha je pojedla polovico s krožnika, ko je zagrizla z zobmi v trdo, rumenemu kamen-fčku podobno snov. Ker je bilo sličnih kamenčkov še več v jedi, je ostalo jed pustila. Kmalu ji je postalo slabo, da se je morala zateči k zdravniku. „Ta je ugotovil, da je zastrupljena in iz ostankov jedi so v Ljubljani na fiziološkem zavodu spoznali, da je bil primešan repi sulfid, ki ima skoro 70 odstotkov arzena. Kot povod dejanja navaja obtožnica neprestane prepire, ki so vladali v hiši med sinaho in taščo, ker sta si obe lastili pravico gospodinjstva. Obtoženka je dejanje odločno tajila ter je izrazila sum, da se je najbrž hotela sinaha sama zastrupiti. Sodišče se ni moglo prepričati, da je osumljenka v resnici spravila strup v jed, ter jo je oprostilo vsake krivde. Žalosten zaključek kolin. Pri posestniku Ko-loši v bližnjih Ivanovcih so imeli koline. Kakor .■je na podeželju običaj, se ob priliki kolin zbere •vedno mnogo ljudi. Pa so se tudi pri posestniku Kološi zbrali sorodniki in bližnji sosedi. Z dobro kapljico je prišla tudi dobra volja in ure so tekle brez prepira vse dotlej, dokler nista prišla fokov-■eki konjač Lengel Adolf in njegov sin Jožef. Oba sta se vračala iz bližnje vasi, kjer sta bila po opravkih. Nekemu posestniku je namreč bila poginila krava in to sta peljala domov. Ko sta prišla mimo Kološeve hiše, sta se ustavila, ker sta slišala veselo razpoloženje. Nekaterim je bil prihod dobro došel, drugim pa ni bilo prav, da sta se nenadno znašla sredi vesele družbe. Besede so postale ostre in začelo se je zbadanje. Medtem so prišli tudi godci, ki pa niso mogli spraviti družbe v prejšnje razpoloženje. Toda vse bi se še mogoče dobro končalo, da ni stopil Jožef Lengel k goslaču in mu iztrgal gosli iz rok tako, da mu je nakopičena krma. Posestnik je bil zavarovan le za malenkost. V Kančovcih je kmalu nato gorel velik skedenj, last banovinskega svetnika župnika g. Faflika. Gasilci so bili takoj na mestu, toda ves njihov trud je bil zaman. Gospodarsko poslopje je pogorelo skoro do tal. Sreča v nesreči je bila, da se ogenj ni razširil na ostale zgradbe. Škoda je velika, a zavarovalnina znaša le 3000 dinarjev. Ne more se raztolmačiti, kako se je mogel najti brezsrčnik, da si je drznil pri splošno priljubljenem g. župniku zanetiti ogenj. rojak Janez Milavec in hudo poškodovan. Ze naslednjega dne je podlegel poškodbam. Zapušča ženo, hčerko in pet sinov. Rojaki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti. — V Ciceru pri Chicagu je preminul Josip Koren, star 80 let, po rodu iz Podgorja v Istri. V Ameriko je prišel pred desetimi leti z ženo vred k svojemu sinu Janezu. — V Girardu je umrla rojakinja Marija Leskovčeva, stara 47 let, žena tajnika tamkajšnjega slovenskega Narodnega doma, doma iz Rov t pri Logatcu. V Ameriki je bivala 24 let. — V Clevelandu pa so umrli rojaki: Anton Mestel, mlad samec, doma iz Grahovega pri Rakeku, Neža Lunderjeva, rojena Poželnik, domaizškrlo-vice pri Sv. Gregorju na Dolenjskem, ki je bivala v Ameriki 28 let in Jurij Jenškovič, star 48 let, po rodu iz Kostanjevice na Dolenjskem. — Med našimi ameriškimi rojaki dobro znani clevelandski odvetnik Fran Lavše je bil nedavno na tamkajšnjem mestnem sodišču zaprisežen kot sodnik mesta Clevelanda. V sodni dvorani so bili zbrani skoro vsi clevelandski sodniki z vrhovnim sodnikom na čelu. — Slovensko-hrvatska zveza v Calumetu, znana podporna organizacija, bo letos slavila tridesetletnico obstoja. Krajevna društva te organizacije so po večini v Michiganu in Min-nesoti. — Ob gamotni cesti v Jahnstovvnu so našli truplo COletnega rojaka Janeza Muhe. Ob njem je ležala lovska puška. Oblastva trdijo, da je mož izvršil samomor. Pokojnik je bil zaposlen v nekem rudniku. — V Chicagu je umrla Marija Pe-ternelova, stara 56 let, doma iz Kleč pri Ljubljani. — Prav tam pa je preminil tudi rojak Janez Volkar, doma iz Škofljice pri Ljubljani, star 52 let. — V Canon Cityju je preminila Marija Javoruikova, po rodu iz Zagorice na Dolenjskem, ki zapušča moža in šest otrok. — Nekaj dni pozneje je v istem kraju umrla Kristina Arkova, ki je bolehala več let. Stara je bila 50 let, doma pa iz Robnice. Listnica uredništva Šmarje-Sap. Oblastva take reči tako vedo! Iz Buer-Hassela (Nemčija) nam pišejo: V nedeljo 12. t. m. smo imeli pri nas društveni zbor, ki je bil v prav obilnem številu obiskan. Predsednik g. Rogina nam je sporočil, da smo dobili v Diisseldorf novega konzula, ožjega rojaka Slovenca, ki je obljubil, da se bo za nas potrudil, kolikor bo v njegovi moči. Žal imamo pri nas tako rojake, ki po zborovanjih okoli kričijo, da so zavedni. Jugosloveni, a doma so potem čisto drugačni. — Blaž Škraber išče svojega brata Ivana, rojenega leta 1868. v Učaku pri Trojanah. Leta 1919. je bil Ivan Škraber v Plznu na Češkoslovaškem. Ce kdo kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Blaž Škraber, Oberfeldingerstrasse 43, Buer-Hassel in VVestfalen. Stroški bodo povrnjeni. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odprendja denar v Jugoslavijo na jhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — 1'oStni uradi v Belgiji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Ilolandija4-št. 14)8-66; Ned. Dienst; Luksenilmrg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Vesti iz Amerike. Lenart Svobodnik, blagajnik First State banke, ki je nedavno ustavila poslovanje, je obtožen poneverbe. Bil je izročen sodišču. — Nedavno je bil v Davvsonu zasut v rovu Za kuhinjo Dušeni sesekljani zrezki. Četrt kile govejega in četrt kile svinjskega mesa zmelji na strojčku. Potem primešaj k mesu eno jajce, malo preevrte čebule, popra, pol žemlje, ki si jo prej namočila v mleku in otisnila, malo drobtin in soli. Meso dobro zmešaj in oblikuj bolj okrogle zrezke. Mast razbeli, ocvri malo čebule, dodaj dve žlici paradižnikove mezge, in ko se je sok malo pokuhal, položi vanj zrezke in jih duši. Ce se je sok preveč pokuhal, prilij malo vode ali juhe. Sok mora biti bolj gosti jat, zato pazi, da ga preveč ne zaliješ. Jagnjetina s kislo repo. Jagnjetiuo očisti vseh kožic, jo popari, nato odcedi in zreži na kocke. Na masti prepraži debelo, a drobno zrezano čebulo, stresi nato meso zraven in ga dobro opeci, da postane rjavo, potem primešaj še dve žlici paradižnikove mezge, vse skupaj premešaj in nekoliko zalij z vodo ali z juho. Kislo repo popari, odcedi in jo pristavi z vodo k ognju. Ko je meso že skoro mehko, repo odcedi in jo stresi k mesu. Na pol kile mesa in pol kile repe vzemi tri žlice smetane in dve žlici moke, dobro zmešaj in me-šaje zakuhaj k mesu in repi. Vse skupaj osoll, malo popopraj, prideni malo kumne, majorana in drobno sesekljanega česna. Ko vse to dobro pre-vre, je jed gotova. Daš z zmešanim krompirjem na mizo. Riba s sirom. Ribo očisti, iztrebi in operi, nato jo posoli in položi v ponev. Olje razbeli in polij po ribi ter deni v pečico. Ko je riba že skoro pečena, potresi po njej naribanega bohinjskega sir«; pomaži še z sladko smetano in jo peci dalje, da se po ribi zapeče lepo rjava skorja. Praktični nasveti Kleklane iipke postanejo spet kakor nove, ako jih, ko smo jih lepo oprali, vtaknemo v mrzlo mleko. Mleko Jim dš neko trdost in medlorumeno barvo, tako da so kakor nove. Kadar umivamo stene, ki so prepleskane z oljnato barvo ali z lakom, dodajmo vodi, s katero umivamo, nekaj kapljic salmijaka. Salmijak d& steni lep blesk, posebno, ako jo dobro zbrišemo 8 suho krpo. Dobro čistilo. Iz žgane magnezije, vode in čistega alkohola narejeno čistilo odstrani madeže iz usnja, in sicer oljnate in druge mastne madeže. Na madež denemo nekoliko omenjene zmesi in jo pustimo na njem ves dan, naslednjega dne pa skrtačimo magnezijo z mehko krtačo. Raipoke na barvastih čevljih niso vedno v usnju, temveč često le v prevleki, oziroma umaza-nosti, ki se drži čevlja in ki je nastala iz čistilnega mazila in prahu. Zato je treba čevlje vedno dobro osnažiti najprej prahu ali blata in šele potem namazati s čistilom. Da pa odstranimo vso umazanost, uporabljajmo za to terpentin. Sicer postanejo čevlji zaradi tega nekoliko temnejši, pa Bo vendar še vedno lepši, kakor pa če se vidijo kakor razpokani. Najenostavnejše sredstvo za razpokane in puste roke je mlačno mleko. V mleko pomoči dve krpi, ju nekoliko iztisni in si ju ovij, preden greš spat, okrog rek, povrh pa zaveži še suho krpo. To ponovi nekaj večerov zaporedno in roke se ti bodo kmalu pozdravile. ZANIMIVOSTI X Kri in bolezen. Skupina dunajskih zdravnikov raziskuje že več let pod vodstvom profesorja Novaka v bolnišnici sv. Karoline nalezlji-vost različnih bolezni. Ta mesec se jim je posre-Jilo izredno važno odkritje. Ugotovili so na osnovi razsežnega primerjalnega gradiva, da Je odvisna dovzetnost posameznika za to ali ono nalezljivo bolezen predvsem od značaja njegove krvi. Ljudje 8e dele po lastnosti krvi doslej v štiri skupine. Pregled več tisoč šolskih otrok Je na primer dokazal, da so otroci s krvjo skupine A nad vse dovzetni za jetiko, medtem ko je bila deca s krvjo neke druge skupine skoro izven nevarnosti okuženja. Ošpice kažejo zopet nasprotno razmerje: občutljivost pri tej zadnji skupini in trajno ne-dovzetnost pri skupini A. Dunajski zdravniki nadaljujejo opazovanja, da bi ugotovili razmerje štirih krvnih skupin do najglavnejših kužnih bolezni. Kadar bodo zaključili delo, bo zdravnik lahko v naprej povedal, ali sme ta ali oni otrok ostati v bližini za davico obolelega prijatelja. X Isredna spretnost zdravnikov. V zdravniškem društvu na Dunaju sta bila te dni predstavljena dva dečka bolnika, na katerih se je zdravniška znanost posebno izkazala. Pri obeh so namreč dunajski zdravniki pokazali nenavadno znanje in spretnost. Prvi bolnik je 131etni deček, ki ga je nekdo po nesreči obstrelil v levo stran prsi. Čez pol ure Je bil deček že na kirurgiškem oddelku. Tam so ugotovili, da ima v Brcu in v prsni strani okoli 50 svinčenih zrn. Zdravniki so morali oprostiti srce in odstraniti strjeno kri. Na več krajih so bile prestreljene pljučne žile. Zdravniki so skrbno odstranili svinec iz srca in iz žil ter zašili rane. Deček je bil rešen. Take operacije so zelo redke. Deček pa je imel prestreljena še jetra, obisti in žolčni mehur. Zdravniki se niso upali takoj odpreti trebušne votline, temveč so to storili šele po štirih urah. Morali so napraviti na jetrih več šivov, vendar pa se je operacija posrečila, ker je deček povsem okreval. Drugi deček, ki je bil operiran, šteje šele štiri leta. Zataknil si je črtalo v nos, odkoder mu je zlezlo v čelo in v črepinjo. Črtalo se je prelomilo in ost Je ostala v možganski votlini. Ze čez nekaj ur eo 66 dečku vneli možgani. Zdravnik Je takoj odprl črepinjo in odstranil nesrečno ost. Dečku se je zdravje kmalu izboljšalo. Cez tri tedne pa se Je pojavil dečku v možganih tur, ki so ga morali zdravniki zopet odpraviti z operacijo. Posrečilo sen jim Je tudi to in mali bolnik je zdaj čisto okreval. X Noče biti dekle. V Panamatti v Avstraliji živi dekle, ki se že 21) let izdaja za fanta in opravlja moške poklice. Nihče pa ni vedel, da je postavni, marljivi Bili Smith v resnici ženska, šele te dni je prišel na to zdravnik, ki ga je bilo poklicalo sodišče, kajti Bili je tožil svojega predzadnjega delodajalca, ker ga je odpustil iz službe, Češ, da se mu zdi, da je ženska. Bili Smith noče povedati, kako mu je bilo kot dekletu ime in kako se piše. Zanimivo dekle je pobegnilo pred 12 leti zdoma zaradi večnih prepirov z očetom. Takoj se je začelo izdajati za fanta. Najprej je paslo črede, potem je pa služilo na neki farmi. Kot lovec si je zaslužil dozdevni fant lep denar in si kupil nekaj zemlje, naposled je pa začel rediti dirkalne konje. Kmn'u je bil v sedlu kakor doma in na mnogih konjskih dirkah se je odlikoval. Ko so prišli za jahače slabi časi, je postal Bili šofer tovornega avtomobila. Gospodar pa ni bil z njim zadovoljen in mu je odpovedal službo,; ker se mu je zdelo, da je šofer ženskega spola.! Bili se pa ni dal ugnati, tožil je gospodarja, češ, da je fant. Sodni zdravnik je pa kaj lahko ugo-1 tovil, da je Bili 20 let varal ljudi s svojim spolom. X Edini človek na svetu, ki ga je pičila strupena kača mamba, pa je ostal živ. John Ryan, asistent stare, po vsej Angliji znane trgovine z živalmi v Glasgowu, je nekega dne ničesar hudega sluteč odprl aluminijasto posodo, ki jo je bil poslal brez posebne označbe tvrdki v Glas-gow njen zastopnik na Holandskem. Ker rabijo take posode za prevoz plazilcev, je asistent domneval, da najde v nji nestrupeno kačo, morda drevesno kačo ali pa javanskega zelenca. Name-stu tega je pa prilezla iz posode temna kača in čim je asistent segel po nji, ga Je pičila. V naslednjem trenutku jo je asistent stlačil nazaj v posodo. Komaj pa je posodo zaprl, se je zgrudil, kakor bi ga bila zadela strela. Prepeljali so ga j brž v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ga je pičila ' strupena kača, toda pomagati mu niso mogli, j Utripanje srca mu je vidno pojemalo, vse telo mu je začelo strašno otekati. Zdravniki so bili že obupali nad njim, saj proti strašnemu strupu te kače navadno sredstvo nič ne pomaga. Pač, bila j je še ena možnost, če bi dobili serum proti kačjemu strupu, ki ga izdelujejo samo v londonskem živalskem vrtu v posebnem zavodu. Toda od Glasgowa do Londona je dobrih 400 milj, a tu , je šlo za ure, morda celo za minute, človeško življenje je viselo na niti. In tedaj se je pričel divji lov za to edino pomočjo, začela se je edinstvena tekma s smrtjo, ki je že iztezala svojo koščeno roko po mladem človeškem življenju. Ta čas, ko so napenjali zdravniki vse sile, da bi nesrečnega asistenta rešili iz objema smrti, ko so mu dajali najrazličnejše protistrupe, ne da bi imeli najmanjše upanje, da bi ga iztrgali smrti, je drvel asistentov prijatelj v dirkalnem avtomobilu za škotskim ekspresom, tem najhitrejšim vlakom na svetu, ki se je bil pravkar odpeljal iz Glasgowa. To je bil obupni poizkus, ki se je videl vsem zaman. Po brzojavni poti je pa letela istočasno vest ravnatelju zavoda v londonskem živalskem vrtu, naj brž pripravi vse potrebno in pričakuje asi-stentovega prijatelja, ki utegne prispeti v London ponoči, če pojde vse gladko in po sreči. In res je požrtvovalni prijatelj še iste noči srečno prispel v London. Njegov dirkalni avto je dohitel ekspresni vlak, drveč v noč s strahovito brzino, mož s kaseto, v kateri je bila spravljena smrtonosna kača, je skočil v vlak v trenutku, ko je slednji nekoliko zmanjšal svojo hitrost. V londonskem živalskem vrtu v oddelku za plazilce ga je že pričakoval ravnatelj dr Barret, ki je takoj spoznal v kači mambo, najstrašnejšo strupeno kačo, ki je pomenil njen pik doslej neizogibno smrt. Po srečnem naključju pa pozna zdravniška otroški Din 19'— dekliški Din 28-— fantovski Din 52*— ženski Din 66'— moški Din 66*— samo Trgovski dom rmeeki* CELJE št. 97 Veliki ilustrirani cenik zastonj Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar I J veda serum proti strupu te strašne kače. Uče« njaki so ga odkrili šele nedavno. S tem serumom, z edinim sredstvom, z edino nado, je nastopil zvesti asistentov prijatelj drugi del odločilne tekme s smrtjo, odpeljal se je nemudno nazaj v Glasgow. Zopet je drvel ekspres, zopet je dirjal dirkalni avto in v prvih jutrnjih urah je bil rešilni serum v rokah zdravnikov, ki se jim je bilo naposled vendarle posrečilo zadržati iskro življe- ■ nja v asistentovem telesu tako dolgo, da je prišla pomoč, ki je pa seveda niso pričakovali. Vsak trenutek bi bil lahko prinesel smrt in zato se je bilo treba požuriti. Takoj so pripravili instru-, mente in vbrizgnili serum umirajočemu asistentu j v žile in čez pičlo uro je bil boj s smrtjo končan, j zmagalo je življenje. Cudnol Najbrž ni mnogo", primerov v zgodovini človeštva, da bi v tako na-peti borbi s smrtjo zmagal človek, da bi zmagalo življenje, kajti po izjavi zdravnika je šlo samo ša za pet minut, pa bi bil asistent mrtev. X 1201etnica jekla. V Angliji se pripravljajo na proslavo 1201etnice, odkar poznamo jeklo. Angleški učenjak Bessemer je bil prvi, kateremu je uspelo pretvoriti pri visoki vročini železo ▼ močno jeklo, brez katerega si danes sploh ne mo. remo misliti moderne strojne tehnike. Bessemer* jevo jeklo je še danes najboljše na svetu in angleških tvornicah se proizvaja v ogromni količinah. X Dopisnica, ki je potovala 25 let. V času presenetljive hitrosti prevoza potnikov in blaga; po suhem, po vodi in po zraku se čuje skoro neverjetno, da bi še moglo biti na svetu prometno ^ sredstvo, ki mu gre po vsej pravici prvenstvo v!: počasnosti. Iz Prata di Ornavasso v Italiji poročajo, da je prejel 621etni Stefano Maioli te dni od svojega sina Uga iz Taranta dopisnico, ki je bila oddana na pošto v avgustu leta 1908. To je pač svojevrsten rekord in pošta je lahko nanj ponosna, saj je potrebovala dopisnica celih 25 let, da je prišla tja, kamor je bila namenjena. Na do« pisnici, naslovljeni očetu in materi, ki je pa že davno umrla, piše sin: cCakamo vas, dragi starši, to soboto na svatbo v trdnem prepričanju, da pridete.) Oče je dobil dopisnico čez 25 let in je moral plačati še EO centesimov globe. Sinove svatbe se seveda ni mogel udeležiti, pač pa bi se bil lahko udeležil sinove srebrne poroke in smatral vabilo na poroko za vabilo na srebrno poroko. X Kar tako za kratek Jas jih je hotela pobiti. 231etna Marta Chesneau je dobila v začetku februarja službo pri gospodarju Malabryu v kraju Billonniere en Queiaines v Franciji kot gospodinja. Mož ima pet otrok in prepustil jih je njenemu nadzorstvu. Toda že prve dni, ko je bila Marta v službi, je začela gospodarjeve otroke nečloveško mučiti. Drugi dan je hotela vreči v ogenj gospodarjevo hčerkico, kar so ji k sreči preprečili. Cez nekaj dni je vrgla drugo gospodarjevo hčerko v jezero. Hlineč blaznost je pa poklicala gospodarja in tako je bil otruk rešen. Čez nekaj dni je izkušala umoriti tretjega gospodarjevega otroka, pa je bil zločin v zadnjem trenutku preprečen. In malo je tudi manjkalo, da ni vrgla petega gospodarjevega otroka v vodnjak. Napo- sled so jo oblastva aretirala in na policiji je sama priznala, da je imela namen, gospodarjeve otroke pomoriti. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS MALI OGLASI Posojila podeljuje cZadruga>, Ljubljana, p.p. 307. Sprejema poverjenike. 42 Dva šivalna stroja, oba v prav dobrem stanju, proda, in sicer enega za 550 Din, drugega, ki šiva naprej in nazaj, za 1000 dinarjev, Gomol, Ljubljana, Gradaška ulica št. 8. 53 Sirote. V popolno brezplačno oskrbo oddamo dobrini ljudem tOletnega in 13letnega dečka ter 9letno deklico. Interesenti naj se javijo ustno ali pismeno pri Bano-vinskem dečjem domu v Ljubljani, Streliška ulica Stev. 14. 54 Za kovačnico prodam popolno opremo. Oprema je na ogled pri Alojziji Schmautzerjevi v Slovenjgradcu, ki daje tudi vsa pojasnila. 5? Pozor! Nabavite si čevlje domačega ročnega dela po najnižji ceni pri Francu Kokolju, Čevljarju v Laškem, trgovina s čevlji in usnjem. 48 Prijatelj gospodinje, patentirani štedilni obroč, ki je prikladen ta vsak štedilnik. Poveča toploto na 75%, prihrani na kurivu 60 % in pospeši kuhinjo za 30%. Čuva posodo, ker kuha on popolnoma zaprtem Štedilniku. St me za srednje gospodinjstvo 170 do 250 Din. cjelodvor*, Ljubljana Sv. Petra cesta Stev. 2. 46 V mladeniški starosti 25 let je nenadno preminul naš sotrudnik Edvard Zaje —Mul?avski Pokojnika naj ohranijo bralci „Domovine" v trajnem spominu! Uredništvo »Domovine". '' V: k. - C* -V£f»i>1 v. „ v Profesor. Profesor: {Kolikokrat ti bom moral še reči, da me ne moti pri delu!» Žena: ^Hotela sem ti samo želeti lahko noč.» Profesor: «To bi mi lahko že davi rekla...» Manjše porcije. Gost: cNatakar, zadnje čase so postale vaše porcije mnogo manjše...» Natakar: «To se vam le tako zdi, gospod. Odkar smo prostore povečali, se vidijo kajpada porcije manjše.) V vlaku. Sprevodnik: ta, ki Te dovedejo do dobrega razpoložen ja, Ti ožive čud ter vzbude nove nade; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo vsakdo, ki jo zahteva, dobi takoj in POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztol-mačeno, kako je moči v kratkem času in brez ovire pri delu ojačiti živce in mišice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov. Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTERNACK, BERLIN SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 88. 'r'i.1 za konzorcij tDomovine* Adolf Ribnik ar. Urejuje Filip 0mladi8. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,