PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JI. dnevni! !> H * p :>■ X> > o en c £ o — P x= r ® m P ? X C 3> =— Q O x X> ¥: - C_ rn C > ~ X O ? : •— -si Poštnina plačana v gotovini Abb. postai# 1 gruppo Cena 650 lir > Leto XLI. št. 264 (12.296) Trst, nedelja, 24. novembra 1 o Po vrhu Reagan - Gorbačov Pomemben korak k reševanju težav BOGO SAMSA Danes smo v razdobju tretje - četrte generacije klasične oborožitve Modernih armad NATO in varšavskega pakta. Protitankovske rakete same Jočejo in menda tudi zadenejo cilj. Načrtujejo pa že povsem nove rajate, zračne mine in podobno, ki “°do uničile tank na velike razdalje, Preprečile globoko za fronto koncen-tracijo oklepnih edinic, brez nuje takojšnje uporabe atomskega taktičnega orožja. Celo kaliber običajne klatene puške se je spremenil. S tem pa sodobne armade svojo Pajnovejšo oborožitev mečejo iz »strogo« in jo zelo učinkovito ponujajo in Prodajajo tretjemu svetu, da jo upo-abi v trenutnih spopadih, ali v more-P*tnih novih spopadih. Obe velesili se pripravljata na nov Ve,UU skok: na vojno zvezd, na obo-•Ožitev vesolja. , Posledice so za vse človeštvo stra-Potne: narašča delež narodnega dogodka namenjen za oborožitev, ki je Po svojem bistvu nepotrebna, saj tako- tekma ne vodi nikamor, predvsem P® k večji varnosti, ki naj bi bila Proglašeni cilj na obeh straneh, že I odi same logike stvari se zaostru-'e blokovska razdelitev sveta, vojni P drugi spopadi. Predvsem pa se za-“Struje svetovna gospodarska kriza in PrePad med razvitimi in nerazvitimi. Kolebanje vrednosti dolarja, ki si-®r temelji na moči in prodornosti a-JPoriškega gospodarstva, je samo e-en izmed zunanjih odrazov krize za-Panja, dolgega razdobja hladne voj-e- Mnogo resnejši je v visoki vred-»sti jn cenj trdnih valut, predvsem jP*aria, ki je sestavni del naraščaje zadolžitve in stvarne grožnje, da ^P'de do svetovne krize likvidnosti in j" J>3o do gospodarske katastrofe, za k* r° bi bila ekonomska kriza 1928. a samo bleda slika. . Srečanje Reagan - Gorbačov ni re-vseh teh nasprotij, je pa prvi kon-etni korak, da se prekine zlovešči end hladne vojne, oboroževalne tek-jee in da se ponovno vzpostavi ozrač-Se vsaj delnega zaupanja. S tem pa ta, Preide iz oboroževanja k reševanju te.° perečih svetovnih gospodarskih *av, se vzpostavijo večje možnosti v sodelovanje in postopno razreše-PPle vojnih žarišč. „^s svetovni tisk na tej in oni strani blokovskega sistema, kot tudi vse j6 veštvo, ki blokovsko ni povezano, je Za!° pozdravil plamen upanja, ki v.v*ažarel v Ženevi. To povsem upra-kelf11-0- zara^* tega, ker bi si ai utvarjali. Oba »velika« se ni-oičesar dokončnega dogovorila, c^i eicn je bil samo prvi skromen ko-fa»’ dogovorjena niti izvedena, C^i.ev, vojna zvezd se bo nada-ja,.a‘a» sovjetska armada bo še na-Djj Je. streljala v Afganistanu. Toda o,)jejen je bil prvi korak, prvi znak bjJUge>. bi lahko pripelje k spremem-sPlošnega svetovnega kurza. kj0 Pa je bistveni napredek, ki lah-to^ogo prispeva k reševanju sve-»mh - — gospodarskih in drugih težav. niijj 0 področje, kjer živimo pripad-V f. slovenske narodnostne skupnosti teta - i’ ali širše področje, o kate-kla v Novi Gorici v teh dneh te-sloverazprava — področje skupnega izpJL^sbega prostora, je bilo vedno bted lav'ien° vsem hladnim vetrovom ft^jparodnih prepihov in sporov. Po a cestah so v zgodovini korakale Pregled v Černigojeve Ustvarjalnosti NA 9. STRANI armade vseh osvajalcev, res smo križišče Evrope. Zato pa je tudi povsem logično, da se pri nas odražajo vse napetosti in nasprotstva mednarodnega sveta. Zato smo pri splošnem popuščanju, pri upanju, da se stvari preokrenejo na bolje, zainteresirani kot državljani sveta, ki želimo mir, sodelovanje in sožitje in kot prebivalci področja, na katerem je treba ustvariti drugačno ozračje. Spremeniti je treba odnose z dobršnim delom večinskega naroda, ki gleda v preteklost in ki mu pozicija »citadele« obdane od tujih sovražnikov v resnici prija, saj lahko s takimi gesli ustvarja parazitsko pozicijo. Taka stališča pa je možno razbiti samo v ozračju zaupanja in sodelovanja, za kar pa je prvi pogoj konec politike hladne vojne. Ko je divjala vietnamska vojna smo napisali učinkovito geslo »Vietnam ni daleč«, sedaj lahko ponovimo isto misel z ugotovitvijo, da je svet celota in da vse strani, vsa svetovna dogajanja, še nikoli niso bila med seboj tako povezana, kot so sedaj. Popuščanje napetosti, resnični mir in razumevanje so zato skupna neprecenljiva dobrina, ki se je še zlasti zavedamo mi, pripadniki malega naroda, katere je zgodovina tolikokrat tako kruto teptala. O Prehojena četrtina poti k dokončni uza f3 O Senatna komisija je finančni zakon za leto 1986 SANDOR TENCE RIM — Senatna komisija za proračun je včeraj dopoldne odobrila osnutek finančnega zakona, ki pomeni veliko politično preizkušnjo za Craxijevo vlado po aferi Achille Lauro in po znanih sporih, ki so postavili v ospredje nevarnost predčasnih volitev. Z odobritvijo tega osnutka, ki ga mora še ratificirati senat na plenarnem zasedanju in nato dokončno izglasovati še poslanska zbornica, se je razpoloženje v petstrankarski večini nekoliko pomirilo, čemur so neposredno botrovali tudi komunisti, ki so se odrekli obstrukciji in izbrali pot odprtega soočanja z vlado o najpomembnejših aspektih finančnega paketa. V komisiji je vlada sprejela nekatere predloge in amandmaje KPI, zasluge za nove odnose med večino in opozicijo pa nosi v prvi osebi predsednik senata Fanfani, ki je pred pričetkom razprave v komisiji podprl komunistično zahtevo, da je treba mejo državnega primanjkljaja določiti po oceni vseh amandmajev in ne pred, kot so zahtevali republikanci in minister Goria. Vse to pa še zdaleč ne pomeni, da je KPI zadovoljna s tem osnutkom, ravno nasprotno, le da je hotela spet vzpostaviti normalno dialektiko v odnosu med večino in manjšino, ki so jo dogodki zadnjih let v parlamentu nekoliko skrhali. Komunisti so vsekakor že napovedah teden mobilizacije Na podlagi osnutka, kj bo stopil v veljavo po odobritvi poslanske zbornice, bo javni primanjkljaj prihodnje leto dosegel 110 tisoč milijard lir, medtem ko je letos načrtovani deficit znašal 90 tisoč milijard, čeprav na zakladnem ministrstvu potrjujejo, da je v resnici krepko presegel 100 tisoč milijard. Finančni zakon, kot je bilo logično pričakovati, bo odprl pot raznim poviškom tarif ter hkrati uvedel nov plačilni ustroj na področju zdravstva, davkov in socialnega skrbstva. Takoj po odobritvi teh ukrepov, to se pravi že sredi januarja, bodo poskočile tarife za luč in telefon (poviške bo določil medministrski odbor za cene), podražile pa se bodo tudi avtobusne vozovnice. V mestih, ki imajo več kot 300 tisoč prebivalcev, bo mestna vozovnica stala najmanj 600 lir, drugod kot npr. v Trstu pa najmanj 500 lir. V začetku je hotela vlada ukiniti družinsko doklado za prvega otroka, sedaj pa je nekoliko revidirala to stališče in predlagala, da imajo pravico do doklade za NADALJEVANJE NA 2. STRANI Preusmeritev letala ATENE — Sinoči ob 20.35 po srednjeevropskem času so neznanci preusmerili egiptovsko potniško letalo, ki je letelo na progi Atene-Kairo. Egiptovski »boeing« je vzletel z atenskega letališča ob 20.06. Pol ure kasneje, ko se je letalo nahajalo nad otokom Miloš v Kikladski otoški skupini je pilot obvestil kontrolni stolp v Atenah, da so letalo ugrabili. Pilot ni dal drugih podrobnosti o ugrabitvi. Nekaj minut kasneje pa je z Malte prispelo sporočilo, da je letalo prispelo na letališče v La Valletti. Na krovu letala se nahaja 91 potnikov in 6 članov posadke. Ob zaključku plenuma v Novi Gorici Kulturni delavci O F v Benečiji in Reziji ACE MERMOLJA ČEDAD — Včeraj so udeleženci 13. plenuma kulturnih delavcev OF, ki je v dveh delovnih dneh temeljito obravnaval temo skupnega slovenskega kulturnega prostora, obiskali Čedad in Rezijo. Na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko so kulturne delavce iz Slovenije sprejeli predstavniki Slovencev v videmski pokrajini Izidor Predan, msgr. Birtič, Ferruccio Cla-vora, Salvatore Venosi in Jole Na-mor. Predan je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril dolgoletni težki boj Slovencev v videmski pokrajini za svoje pravice. Dejal je, da je prav v tem boju bistvene važnosti povezava z matičnim narodom. Ko se je »bakla svobode prižgala v matični domovini,« je naglasil Predan, »je iskra prišla tudi k nam«. In iz tiste iskre je po vojni kljub časom, ko je bilo življenje v Benečiji težko, le zrasla vrsta kulturnih, gospodarskih in drugih organizacij, ki jih Slovenci v videmski pokrajini danes imajo in ki jim zagotavljajo narodni, kulturni in vsestranski razvoj. Ferruccio Clavora. je tudi s svoje strani naglasil, da je skupni slovenski kulturni prostor nujen, če želimo, da bi se Slovenci v videmski pokrajini ohranili. Vsako delo mora rasti na zavesti, da smo Slovenci, torej tudi beneški, en narod, čeprav si nismo vedno povsem enaki. Clavora je v svojem nagovoru med drugim odločno poudaril to, da se danes Beneški Slovenci enotno borijo za svoje pravice. Prav ta enotnost, ki ne sme poznati kakršnihkoli izključevanj. je pogoj za uspeh in sploh za nadaljevanje boja. Clavora je tudi dejal, da mlade generacije odkla njajo jokavost in tarnanje, toda se zavzemajo za konkretne in pogumne oblike boja. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na srečanju Alpe - Jadran v Vidmu Bivši borci zavzeto za zaščito manjšin • • IGOR GRUDEN VIDEM — Včeraj se je v občinski palači Ajace v Vidmu začelo dvodnevno srečanje borčevskih organizacij in organizacij žrtev vojne. Desetega jubilejnega sestanka se udeležujejo delegacije iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Štajerske ter iz Slovenije in Hrvatske. Iz prvega skromnega začetka pred desetimi leti v Ljubljani se je do danes razvilo u-gledno gibanje, kar je potrdila tudi udeležba na videmskem sestanku. Srečanja so nastala iz potreb po dogovarjanju borčevskih in protifašističnih organizacij iz sosednjih dežel v skupnem zavzemanju za mir, razorožitev, v boju proti oživljanju fašizma, za prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in odporništva na mladi rod. Zavzemajo pa se tudi za uveljavljanje pravic narodnostnih sknpnosti in njihove vloge mostu med narodi, ki živijo na mejah držav z različnimi družbenopolitičnimi sistemi. Tako kot narodnostne skupnosti pa so tudi bivši borci in antifašisti v ospredju boja za skrajševanje razdalj in premagovanje razlik med ljudstvi sosednjih dežel. Srečanje je uvodoma pozdravil predsednik deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine Paolo Solimbergo in izrekel priznanje organizacijam borcev in žrtev vojne za skupno zavzemanje za mir. Skhceval se je na svetovne dogodke, ki odločajo o vojni in miru, vendar zgodovino pišejo tudi takšne, manjše pobude, ki zbližujejo ljudi različnih narodov in pohtičnih sistemov, je med drugim dejal prvi človek deželnega sveta. Član sveta vsedržavnega združenja ANPI prof. Luigi Raimondo je zatem povzel in razčlenil osrednje teme letošnjega srečanja: mir in razorožitev, zahteva po brezatomski coni na tem področju, zaščita manjšin ter NADALJEVANJE NA 2. STRANI Košarka: danes v Trstu ob 17.30 Zelo težko za Jadran Jadranov, košarkarji bodo danes ob 17.30 v tržaški športni palači v osmem kolu drugoligaškega it. ‘ jonskega prvenstva igrali proti moštvu Spondilatte Corona iz Cremone, ki je skupno s Cagivo iz Vareseja, Citro-silom iz Verone in Panapesco iz Montecatinija z enim samim porazom na vrhu prvenstvene razpredelnice. že ta podatek jasno kaže, da bodo jadranovci danes pred izjemno težko oviro. Na dlani je, da so košarkarji iz Cremone v današnjem srečanju favoriti. Svojo prvo tekmo so izgubili le v prejšnjem kolu proti neposrednemu tekmecu za napredovanje v A-2 ligo, proti Cagivi iz Vareseja, ki je kot Cremončani potrosila lep kup »milijončkov«, da je okrepila svoje moštvo. Naši košarkarji, ki so po sedmih kolih spoznali težave tega prvenstva, se seveda zavedajo, da jih danes čaka izjemno težka naloga, vseeno pa ne bodo vnaprej vrgli puške v koruzo. Za to tekmo so se temeljito pripravili in bodo dali vse od sebe. Pri tem seveda računajo na pomoč svojih navijačev, ki so se domačih Ja-dranovih tekem doslej vedno udeležili v lepem številu. In upati je, da bo tudi danes tako. Jadranovcj so v tem uvodnem delu prvenstva imeli dokajšnjo mero smole. In če bi se jim že od danes »zasukalo« povsem drugače? Odbojka: sinoči v Nabrežini v li ligi Meblu dovolj 37 minut Tudi v drugi zaporedni tekmi pred lastnimi gledalci je združena ženska odbojkarska ekipa Meblo zlahka prišla do novih točk, še celo mnogo lažje kot pred tednom dni z Moglianom. Novinec Vicenza ni namreč nudil našim igralkam nobenega konkretnega odpora, da so slovenske odbojkarice povsem nadigrale skromne nasprotnice v rekordnih 37’ igre. Vicenza se je v Nabrežini predstavila kot ekipa s klasičnim, znaki globoke krize. Obupani trener je izkoristil le dve od šestih minut odmora, ki jih je imel na razpolago v treh setih, igralke so po vsakem zgrešenem sprejemu ali vsaki napaki nemo buljile v tla, vsakršna reakcija je bila le besedna, ne NADALJEVANJE NA 10. STRANI V MOŠKI ODBOJKARSKI C-2 LIGI Valu slovenski derbi NA 10. STRANI 1885-1985 sto let slovenskih šol v Gorici GORICA — Pred sto leti je bila v Gorici odprta prva slovenska osnovna šola, ki jo je upravljalo Politično društvo Sloga. Bila je to prva čisto slovenska osnovna šola v mestu. Na podeželju pa so že prej bile take šole. O razvoju slovenskih osnovnih šol v mestu Gorici od leta 1885 do današnjih dni je daljšo razpravo napisal Marko Waltritsch. Z objavo tega spisa bomo pričeli v torek na 3. strani. Z zasedanja skupnosti jadranskih pristanišč Nujnost sporazuma o ribolovu med Italijo in SFR Jugoslavijo Šiiti in druzi so si ponovno v laseh V Bejrutu stopnjevanje bratomornega spopada ANCONA — Predstavniki številnih dežel, pokrajin, občin, gospodarskih zbornic in pristaniških ustanov ob jadranski obali, včlanjeni v skupnost jadranskih pristanišč, so na letni skupščini v Anconi razpravljali o številnih problemih mest in občin ob Jadranu, Posebno pozornost so namenili vprašanju obeh velikih plovnih družb. Tržaškega Lloyda in A-driatice iz Benetk, katerima preti huda kriza. V zvezi s tem so poudarili nujnost, da se ohrani vloga Jadrana kot ene bistvenih prometnih poti za Srednjo Evropo. Med vprašanji, ki so bila v ospredju razprave, je bil tudi ribolov na Jadranu. V zvezi s tem je bila poudarjena potreba po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki bi po splošni oceni bistveno pripomogel k razvoju tega sektorja. Dogovorili so se, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem in bo tudi navezala stike s pristojnimi državnimi oblastmi. Govorili so tudi o nekaterih drugih problemih, tako o strukturi pristanišč in tudi o turističnih pristanih. Končno pa so še preučili možnost, da bi jadransko obalo konkret- neje vključili v integrirani program Evropske gospodarske skupnosti za razvoj Sredozemlja. Ob koncu zasedanja so izvobli novo vodstvo skupnosti jadranskih pristanišč, ki ji bo tudi v prihodnjih petih letih predsedoval bivši beneški župan in sedanji evropski poslanec, socialist Mario Rigo. V vodstvu so tudi štirje predstavniki oblasti iz de- žele Furlanije - Julijske krajine in sicer deželni odbornik za promet in prevoze Di Benedetto, odbornik tržaške pokrajine Bonat, predsednik go-riške trgovinske zbornice Lupieri in miljski župan Bordon. Zasedanja v Anconi sta se med drugimi udeležila tudi devinsko-nabrežinski župan Brezigar in mUjski občinski odbornik Vodopivec. BEJRUT — Le nekaj ur je trajalo premirje po 36 urah neprekinjenih spopadov med druzi in šiiti. Tleči plamen sovraštva je včeraj ponovno butnil na dan v zahodnem Bejrutu. Jabolko spora so še vedno zastave. Druzi vztrajajo, da na javnih poslopjih plapola njihova rdeče-bela zastava, šiiti pa zagovarjajo državno zastavo. Zastave pa so po vsem sodeč le pret- veza. V zahodnem Bejrutu se eni in drugi bijejo za nadvlado, kot vedno pa je žrtev le nedolžno prebivalstvo- Tudi včeraj so se nasprotne strani obdelovale z vsem razpoložljivim orožje od raketometalcev, minometalcev in strojnic pa do tankovskih topov-Številna poslopja so v plamenih, boji pa se nadaljujejo z nezmanjšano o; strino, kljub posredovanjem Sirije, k1 hoče spraviti svoje varovance. Sedanja bejrutska tragedija je namreč do skrajnosti absurdna, saj se med sabo koljejo včerajšnji zavezniki. V libanonski logiki pa to ni noben absurd. V Bejrutu so šiiti prav tako prišleki kot druži, le da so se siili zamerili avtohtonemu sunitskemu prebivalstvu. Druze med drugim podpirajo tudi Palestinci, za katere so druzi predvsem napredna skupina, ^ je trn v peti vsem islamskim »pravo; slavcem«. Kot hribovci in islamsk' »odpadniki« imajo druži precej odprtih računov tako s šiiti kot s sunitskimi fundamentalisti. V svoji pragmatičnosti so že večkrat menjali zavezništva, so pa vojaško najbolje organizirana libanonska skupina, obenem racionalno hrabri, da so že sinoči drug za drugim padali šiitski položaji. Izreden uspeh za italijansko kirurgijo Presaditev srca tudi v Vidmu RIM — Tri presaditve srca v presledku nekaj ur v treh različnih bolnišnicah so nedvomno velik uspeh za italijansko srčno kirurgijo. V vseh treh primerih so darovalci srca umrl; v nesrečah. Med njimi je prvič tudi 19-letno dekle, Emanuella Brambilla, njeno srce so v Bergamu presadili v prsni koš 48-letnega Roberta Fai-lonija. Od vseh treh presaditev pa je bila po vsem sodeč najbolj zahtevna presaditev srca v Vidmu. To ne toliko zaradi samega kirurškega posega, temveč zaradi dejstva, da je darovalec srca umrl v Vicenzi. Potrebna je bila skrbno pripravljena akcija, da so z vojaškim helikopterjem in rešilcem prepeljali srce iz Vicenze v Videm. Prišlo je tudi do zapletov zaradi slabih vremenskih pogojev, a končno se je vsa zadeva srečno iztekla, da sedaj bije v prsnem košu 48 letnega Valentina Riga novo srce. Tudi v Milanu je včerajšnja presaditev srca uspela. 47-letni Luigi Favari je uspešno prestal operacijo. Za pridobljeno življenje se mora zahvaliti staršem 21-letnega Fabia Gervasonija, ki se je ponesrečil v telovadnici. Z včerajšnjimi presaditvami se ie število posegov v desetih dneh povzpelo na pet, kar je nedvomno precejšen uspeh za državo, kjer se povprečen državljan sooča s pravim kaosom v zdravstveni oskrbi. • Senatna komisija odobrila NADALJEVANJE S 1. STRANI prvega otroka samo družine z nizkimi skupnim^ dohodki, ki vsekakor ne smejo presegati nekaj več kot 12 milijonov in pol lir. To pomeni, da družine, kjer delata mož in žena, ne bodo imele pravice do doklade za prvega otroka. Vladna koalicija je tudi precej omilila načrtovane poviške šolskih in univerzitetnih taks, čeprav osnutek še vedno močno prizadene tiste univerzitetne študente, ki zaostajajo z izpiti. Do novosti bo gotovo prišlo tudi pri plačevanju pristojbin za zdravila in za zdravniške preglede, čeprav je KPI že napovedala ostro nasprotovanje novim poviškom na tem področju. Odprto pa ostaja še vprašanje davčnega grabeža (minister Visentini je že zdavnaj obljubU, da bo »vrnil« odvisnim delavcem 1400 milijard lir) in pokojninske dobe, o kateri tečejo prav v teh dneh pogajanja med ministrom De Michelisom, INPS in sindikati. • Kulturni NADALJEVANJE S 1. STRANI O Slovencih v Kanalski dolini je spregovoril Salvatore Venosi. Omenil je težave, ki jih imajo tamkajšnji Slovenci, pa tudi uspehe, ko delujejo v Kanalski dolini razni tečaji, pa tudi nekaj društev je tam. Obstajajo seveda pritiski in Venosi je tu poudaril, da so ti pritiski že kar dvojni, saj se proti Slovencem obračajo tudi Nemci. Svojevrstno zanimiv je bil poseg monsinjorja in pesnika Birtiča. Govoril je namreč o Trinku, ki je: bil njegov učitelj, govoril je o tisti generaciji beneških slovenskih duhovnikov, ki jo je opisal Bevk v knjigi Kaplan Martin Čedermac. Poudaril je nato vlogo duhovnikov tudi danes in dejal, da kjer ni slovenskih duhovnikov izumirata jezik in zavest. Jole Namor je spregovorila o kul- turnem delu v Benečiji, pa tudi o tem, kako se med mladimi spreminja odnos do nacionalnega vprašanja. Večina gre za odnose, ki jih ne pogojuje več strah. V imenu udeležencev plenuma OF je domačine pozdravil Bogo Grafenauer in se jim zahvalil za opravljeno narodno delo. Ekskurzijo so udeleženci zaključili v Reziji. Z obiskom pri Slovencih v videmski pokrajini pa se je zaključil tudi 13. plenum, ki se je odvijal v Novi Gorici. • Bivši borci NADALJEVANJE S 1. STRANI spodbuda za intenzivnejše gospodarske in turistične stike med deželami — udeleženkami srečanja. Posebej je obravnaval tudi vlogo manjšin v povezovanju sosednjih dežel. Kar pa zadeva Italijo, se je zavzemal za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite ki jo že tako predolgo odlašajo. Manjšine so bogatitev in ne nevarnost za večino, je še dejal prof. Raimondo v uvodnem poročilu. O funkciji in položaju narodnostnih skupnosti sta posebej razpravljala tudi predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Bogo Gorjan in predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte - Luce. Opozorila sta na oživljeno aktivnost nacionalističnih in protislovenskih sil tako v Avstriji kot v Italiji. Poudarila sta, da so tisti, ki so proti sožitju večine in manjšine, tudi proti miru. Mario Lizzerò je svojo celotno razpravo posvetil vprašanju zaščite manjšin v vseh treh sosednjih deželah. Dejal je, da so enakopravne manjšine lahko najbolj učinkovita vez med različnimi ljudstvi; razumevanje med njimi pa je tudi temeljni pogoj miru tu in povsod v svetu. Odločno se je zavzel, da pride v zaključni dokument zahteva borcev po čimprejšnji in celoviti zaščiti Slovencev v Italiji. RaBitat vestecasa s Drevored Verdi 40 - 42 TRŽIČ - Telefon: 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE BLAGO ZA OPREMO ZAGOTAVLJAMO VAM SOLIDNO POSLOVANJE ZA TOPLO ZIMO ... happider PcMccAbI&C UfMS IFlHLMr WJUESKi odeje, flanelaste rjuhe, prešite odeje preproge (klasične, moderne) električne blazine žimnica z vzmetmi pernica z gosjim puhom ■ EDI HODILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj fcSmoreluzzD Fantastična PROMOCIJSKA PRODAJA pri nuovi magazzini gerbini Trst - Ul. Rossetti 6 - Ul. Giotto 8 TV C0L0R IS" od 465.000 lir dalje * HI-FI APARATURE Z zvočnima ojačevalcema od 469.000 lir dalje TV C0L0R 22” dalj. upravljanje od 779.000 lir dalje * RADIO JtEGISTRATORJI elek. tok/baterija od 55.000 Ur dalje ' PRALNI STROJ superavtomatik 5 kg od 265.000 lir dalje * HLADILNIKI Z zmrzovalnikom od 165.000 lir dalje * Do izčrpanja zalog. to je priložnost, na katero ste že dolgo čakali • plačila na obroke • brez predplačila in brez menic Obv. občini 13.11.85 Gospodarsko pismo iz Slovenije Pogajanja bodo naporna Povsem logično je, da je Evropa, zlasti tisti del, ki je združen v Evropsko gospodarsko skupnost, glavni jugoslovanski gospodarski partner. Razumljivo je, da Jugoslavija skuša prav v teh državah s prodajo svojih izdelkov zaslužiti največ deviz in da si hoče tja utreti lažjo izvozno pot tudi tako, da zahteva od teh držav, haj zmanjšajo protekcionistično varstvo, s katerim ščitijo svoje gospodarstvo in trg pred tujimi vplivi. V mi-hulih letih si je Jugoslavija prav pri teh državah priborila nekakšen izjemen status — z EGS je sklenila poseben trgovinski sporazum — ki ga Pa EGS noče kar avtomatično takoj Podaljšati. Zavlačevanje pogajanj pa le za jugoslovansko gospodarstvo že usodno: uvoz iz teh držav se je letos povečal, izvoz pa se močno zmanjšuje. Takšna dejstva bi morala v jugoslovanski gospodarski politiki že sprožiti alarm. Res, da si jugoslovanska stran prizadeva pospešiti gospodarska pogajanja z EGS, res pa je tudi, da jugoslovanska gospodarska' politika izvoz v te države premalo pospešuje in celo napoveduje, da bo morata ukiniti nekatere stimulacije, ki so jih deležnj izvozniki na zahodne trge. Kako je s pospeševanjem izvoza (in kaj načrtuje Jugoslavija na tem Področju za leto 1986) smo pisali že v prejšnjem gospodarskem pismu, zato kaže tokrat pogledati, kaj misli (in kaj namerava) o sodelovanju z jugoslovanskim gospodarstvom nasprotna stran, torej države EGS. Vendar se pri tem znajdemo v veliki zadregi. Delov dopisnik iz Bruslja nPr. sporoča, da na sedežu EGS ni moč dobiti prav nobenega uradnega mnenja, kakšno mesto bo imela Jugoslavija v prihodnjih letih v gospodarstvu evropske skupnosti. Jasno je samo nekaj. Države EGS zavlačujejo gospodarska pogajanja z Jugoslavijo. Ob tem komentatorji čedalje pogosteje napovedujejo, da EGS Ue bo pristala na podaljšanje nekaterih olajšav, ki jih je bila Jugoslavia dobila za izvoz svojih izdelkov v te države. Zaradi takih olajšav je lant in predlani izvoz iz Jugoslavije v države EGS precej napredoval (za 22 oz. 28 odstotkov), že letos pa ta rast močno plahni in po devetih mesecih ima Jugoslavija v trgovanju z EGS spet precejšen primanjkljaj. Ta primanjkljaj se je npr. letos povečal za 100 milijonov dolarjev in že skoraj dosega 900 milijonov dolarjev, kajti, Jugoslavija je v države EGS izvozila letos za 1685 milijonov dolarjev svojih izdelkov, v teh državah pa je kupila za 2549 milijonov dolarjev blaga. Zaradi takega razvoja trgovanja Jugoslavija pritiska na EGS, da bi ukinili vse izvozne ovire — tako carinske kot količinske omejitve — in se pri tem sklicuje na načela gospodarskega sporazuma z EGS iz leta 1980, s katerim je EGS obljubila Jugoslaviji, da bo dobila večje izvozne olajšave. Toda za zdaj kaže, da je EGS pripravljena nekoliko znižati carine samo za posamezne kmetijske pridelke (paradižnik, papriko, čebulo, nekatero zelenjavo, pijače), ne pa tudi za industrijske izdelke. S tem Jugoslavija ni zadovoljna, zlasti pa ne more biti zadovoljna s taktiziranjem. Jugoslavija namreč zaradi izredno slabe letine (suša) nima teh pridelkov za izvoz, saj bo morala tirano najbrž celo sama uvažati. Takšne olajšave torej ne pomenijo ničesar. Zato hoče, da bi se izvoz sprostil za tekstilne izdelke, za pohištvo, za izdelke črne metalurgije, za čevlje in podobno. Težko je pričakovati, da bi EGS privolila v takšne o-lajšave, saj je opaziti celo temu nasprotujoče znake: v zadnjem času so v posameznih državah EGS obnovili nekaj protidumpinskih procesov, s katerimi zavirajo izvoz jugoslovanskih izdelkov na te trge. Zakaj tolikšna previdnost na sedežu EGS v Bruslju? Zdi se, da zaradi opozoril, ki prihajajo iz posameznih svetovnih borz denarja in blaga, in ki napovedujejo, da se utegne zdajšnja svetovna gospodarska kriza poglobiti. Seveda pa na gospodarskem sedežu EGS predvideni in za- vlačujoči tudi zaradi tega, ker ni še povsem jasno, kaj pomeni vstop Španije in Portugalske v družbo EGS, saj imata ti dve državi vendarle zelo podobni gospodarstvi kot Jugoslavija. Mar se je zaradi tega treba čuditi, da nikakor ne morejo odpraviti starega problema, ki je med EGS in Jugoslavijo nastal zaradi omejitve nakupov mesa mladega goveda v Jugoslaviji. Zadržanosti pa ni opaziti samo tukaj. Spoznanje, da Jugoslavija ne bo dobila iz trezorjev Evropske investicijske banke toliko posojil kot v preteklosti, je skorajda že dejstvo. Za zdajšnje gospodarske odnose z EGS je ta poteza značilna, čeprav je res tudi, da Jugoslavija še ni izčrpala vseh prejšnjih posojil zato, ker ji primanjkuje denarja za dinarsko pokritje teh posojil. Drug zelo zanimiv barometer teh odnosov pa je sodelovanje pri evropskem razvojnem tehnološkem projektu Eureca, kjer Jugoslavija ni na seznamu sodelujočih držav, čeprav tudi tu velja opozoriti, da je najbrž celo Jugoslavija sama največ kriva (zaradi inertnosti), da se ni uvrstila v krog držav, ki hočejo sodelovati pri tem projektu. Morda je iz vsega tega prenagljeno sklepati, da Evropa postavlja Jugoslavijo na stranski gospodarski tir. Vendar morajo biti takšni dogodki v zadnjem času za Jugoslavijo glasno opozorilo, kajti zanjo je EGS najmočnejši gospodarski sodelavec: od tam dobi namreč največ tehnologije, tja pa lahko najugodneje izvaža. Jugoslavija zato v gospodarskih pogajanjih s temi državami lahko zagovarja samo eno stališče, da je povečanje gospodarskega sodfelovanja in menjave nujnost. Druga stran v to nujnost ni najbolj prepričana, če pa že je, je previdna zaradi znakov iz svetovnega gospodarstva, ki niso dobri. Zato je pričakovati naporna pogajanja. Sicer pa bo takih napornih pogajanj morala opraviti Jugoslavija v prihodnjem letu kar precej. JOŽE PETROVČIČ OBDELAVA ŽELEZA IN ALUMINIJA Bruno Smilovich TRST Ul. Flavia di Stramare 107, tel. 231135 ZASTEKLITVE »VENEZIA«. • IZOLACIJA: termična in akustična • ESTETIKA: lesena notranja stran • TRAJNOST: aluminijasta zunanja stran • SE NE DEFORMIRAJO TRADICIONALNE ZASTEKLITVE IN IZ ALUMINIJA R40-R50 TERMIČNI REZ 'C/IL^TUReI JBflTnsTJ. Fv: a 1 BAHISII LJu ' 1 - ■ ■i < * — Nova trgovina čevljev vas pričakuje z najnovejšimi modeli škornjev in čevljev za toplo zimo Stefani Claudio TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206 STROJI IN ORODJA ZA OBDELAVO MARMORJA Glavina Nazario Ul. Carplson 16 — Tel. (040) 761-953 — TRST ZA POLAGANJE PLOŠČIC: • rezila za ploščice • električni stroji za lomljenje granita In marmorja • stroj za niveliranje In brušenje tal. ZA KAMNOSEKE: • diamantne plošče za stroje • »flext • diamantne plošče »INCIMAR* za brušenje nožev • loščile! • rezila na vodo In brez • stroji za sekanje marmorja • plošče »ZEC< • dleta In šila iWIDIA* • loščllni svinčeni prah In krema • lepila In kiti • razna kladiva. CENTRO HOBBY LEGNO (ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL) • ladijski podi • razni furnirji • iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki Trst - Ul. Errerà 8 Telefon 040/823-553 (Industr. cona pri Italcementiju) KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri Z Priporočeni trgovini za vaše nakupe l>*M železnina •VI Domjo 132 - Tel.: 281282 TRST (industrijska cona) • STROJI • ORODJA O TEHNIČNI IZDELKI obrtništvo, industrijo, kme-tijstvo, dom in hobby. KONFEKCIJE Nudi vam novosti za zimo: puloverje, srajce, hlače, krila, spodnje pe-rilo, nogavice, volno. VSE ZA MOŠKE IN ŽENSKE OPČINE M Narodna ulica 71 Telefon 214-269 Z /m UHM »E« - varčevalni za mani umazan »1/2« - polovični program za pranje manjših količin perila K Razgibana razprava na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta Izkrivljene vesti Piccola o trebenskem vrtcu težijo k motenju javnega reda Vprašanje preureditve silosa ni razčiščeno v vseh aspektih Petkova razprava v občinskem svetu je v celoti razkrila špekulacijo, ki jo je okrog trebenskega otroškega vrtca, oziroma okrog sklepa področnega sveta openskega didaktičnega ravnateljstva, ki je odklonil, da bi se 18 otrok italijanskega državnega vrtca od Banov začasno vselilo v eno učilnico trebenskega vrtca iz enostavnega razloga, ker v njem ni razpoložljivih prostorov, z lažnim in izkrivljenim pisanjem postavil na noge italijanski dnevnik II Piccolo. Odbornik za šolstvo Vattovani je namreč na petkovi seji odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavili svetovalci MSI, KPI in KD; prvi seveda z drugačnim namenom, kot pa svetovalci KPI Spetič, Monfalcon in Visioli, ki so od odbornika zahtevali odgovor na vrsto točnih vprašanj. Takoj gre povedati, da je bil odbornikov odgovor dokaj pomanjkljiv in tudi izkrivljen v dejstvih, kot je v ostri repliki podčrtal svetovalec Spetič. Odbornik je v svojem odgovru povedal, kako je področni svet openskega didaktičnega ravnateljstva odklonil učilnico, ni pa povedal zakaj, čeprav so mu komunisti zastavili točno vprašanje. Tudi ni povedal, da je področni svet predlagal alternativno rešitev in sicer vselitev otrok od Banov v openski vrtec v šolskem poslopju na trgu pri tramvaju. V bistvu je odbornik potrdil svoje izjave v omenjenem članku italijanskega dnevnika, s katerimi je skušal prikazati, da je edini krivec za zamude pri preurejanju italijanske šole pri Banih odklon slovenske šole, ki naj ne bi hotela italijanskih otrok v slovenski vrtec. Dodal je še, da se je občinski oddelek za šolstvo vedno skušal izogniti vsem strumentalizacijam, ne samo v tem ampak tudi v drugih primerih, in da pač dobro opravlja svoje delo. V ostri in odločni repliki je svetovalec Spetič zavrnil večino odbornikovih trditev in s sklepom področnega sveta openskega didaktičnega ravnateljstva v rokah dokazal, kako njegova vsebina razkriva edino resnico in razkrinka nizkotno provokacijo, ki je bila postavljena na noge okrog tega vprašanja. Spetič je tudi opozoril, kako odbornik ni odgovoril zakaj ni bilo prostora v trebenskem otroškem vrtcu in prebral sklep področnega sveta, v katerem je bilo točno utemeljeno, da od dveh razpoložljivih učilnic je ena namenjena igralnici, druga pa telovadnici in za specifično individualno delo s prizadetim otrokom. Področni svet je tudi posredoval alternativni predlog, občinska uprava pa ga ni upoštevala in šla v drugačno smer. Po Spetičevih besedah je to bila velika napaka, tako da se je okrog tega problema ustvarila velika špekulacija. Sicer pa je komunistični svetovalec občinski svet opozoril na ključno vprašanje, ki ga je postavila ta — in ne samo ta — zadeva. Medtem ko se mesto nahaja v hudi gospodarski krizi In prihajajo vesti še o drugih ukrepih, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost v mestu, se najdejo določeni krogi in ljudje, ki skušajo špekulirati nad vsem, predvsem pa na tistih, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Pri tem je izredno ožigosal tako lažno pisanje italijanskega dnevnika II Piccola, ki objavlja izkrivljene in tendenciozne vesti, ki lahko motijo javni red. In v ta okvir je treba postaviti tudi omenjeni članek italijanskega dnevnika, s katerim se je skušalo motiti javni red. Dejstva pa so pokazala, je zaključil Spetič, ki je bil z odbornikovim odgovorom skrajno nezadovoljen, da je šlo za golo in nizkotno provokacijo. Sicer pa je odbornik Vattovani po Spetičevih besedah dopolnil svoj odgovor. Občina je bila seznanjena o prisotnosti prizadetega otroka v trebenskem otroškem vrtcu, prosila pa je za majhno žrtev, da bi se otroki od Banov preselili v Trebče. Možnost, da bi se začasno vselili v openski otroški vrtec v šolskem poslopju na trgu pri tramvaju pa je zavrnila, ker so ti prostori (v katerih je bilo pred leti pet sekcij, letos pa štiri) po njenem mnenju neprimerni. Razprava je torej pokazala, da bi bilo celotno zadevo možno rešiti drugače, določeni krogi pa so jo namerno izkoristili v svoje špekulativne namene, s čimer niso nikakor prispevali k ustvarjanju dobrih odnosov in sožitja. Nasprotno. Tržaški občinski svet je na petkovi seji z glasovi strank večine, katerim so se pridružili tudi socialistični, o-dobril dva sklepa, s katerima je potrdil delo ocenjevalne komisije o licitaciji za izgradnjo parkirišča v starem poslopju silosa ob želežniški postaji. V parkirišču bo prostora za 804 avtomobilov, za začetek gradnje pa je predvidenih okrog deset milijard lir, ki pa bodo lahko narasle, kot je ugotavljala opozicija, tudi na 20-25 milijard lir. Naj dodamo, da je na licitaciji zmagalo podjetje Ric-cesi. Takoj na začetku gre ugotoviti, da so se vse stranke strinjale z nujnostjo in koristnostjo tega dela, upravni postopek, o katerem se je že pred leti začel pod Cecovinijevo upravo. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da to parkirišče ne bo rešilo vseh prometnih problemov v mestu, je pa začetek obširnega načrta — so dodali nekateri predstavniki večine — za celovito rešitev problema. Sicer pa gre tudi dodati, da je bilo nasprotovanje opozicije do teh sklepov zelo odločno in ostro. Nihče ni postavljal v dvom koristnosti po- dobnega objekta v mestu, veliko pripomb pa je padlo na metodo in način, kako je bil celoten postopek izpeljan. Stranke opozicije, predvsem KPI in Tržaško gibanje, so izrazile velike dvome o tem, ali so sploh nekateri ukrepi ocenjevalne komisije v skladu z zakoni in postavile v dvom tudi zakonitost same sestave omenjo ne komisije. Velike dvome so tudi sprožile glede metode, po kateri so bili od prvotnih ptih načrtov najprej izbrani trije in nato RiccesijeV. Komunistični svetovalec Monfalcon se je pri tem vprašal, ali je šlo sploh za pravo licitacijo; njegovo mnenje je bilo negativno, saj je šlo — je dodal — za zasebno pogajanje med ocenjevalno komisijo in Riccesijevim načrtom. Vseh teh dvomov (sicer je tudi sam Cecovini v svojem posege govoril, da sklepa vsebujeta tudi ne; katere netočnosti) ni razblinil niti pristojni odbornik Bari; pričakovati je zato, da bo vprašanje silosa, oziroma upravnega postopka za izgradnjo parkirišča, še večkrat v pozornosti občinskega sveta, saj je celotna zadeva vse prej kot povsem razčiščena. • Sindikat CGIL za upokojence iz Skednja sklicuje za torek, 26. novembra ob 16. uri, kongresno skupščino upokojencev, na kateri bo največ govor o reformi socialnega zavarovanja in problemih ostarelih v skednju. Skupščina bo v prostorih krožka Ivan Grbec v Škedenjski ulici 124. • Lista za Trst prireja danes ob 10-3® v kinu Capitol odprto skupščino, na kateri bodo govorili Giuricin, Marchio in Letizia Fonda Savio. Župan Richetti o Avgustu Černigoju Tržaški občinski svet se je z besedami župana Richettija na petkovi seji poklonil spominu pred dnevi preminulega staroste zamejskih likovnikov Avgusta Černigoja. Spomnil se ga je s toplimi besedami, s katerimi je obudil umetnikovo ustvarjalno pot, ki se je začela v Trstu in ga nato ponesla širom po Evropi. Z njegovo smrtjo je Trst izgubil zadnjega velikega starejšega umetnika, je dejal župan Richetti in dodal, da je Černigoj slaven predstavnik slovenske kulturne komponente, ki si je s svojim neprenehnim iskanjem novih izraznih tehnik pridobil mednarodno slavo in resnično kozmopolitsko razsežnost. V sredo nova premiera SSG Harrisova Pavliha in Mica za občinstvo vseh starosti V okviru četrtkove pobude kriškega kulturnega društva »Vesna« Arzenal med preteklostjo in sedanjostjo V napovedi letošnjega repertoarja je vodstvo Slovenskega stalnega gledališča še posebej poudarilo skrb za mlade gledalce, katerim je poleg ponovitve Snežne kraljice namenilo dve novi predstavi. Prva od teh bo na sporedu že prihodnji teden. Gre za tragikomedijo ali komitragedijo Auranda Harrisa »Pavliha in Mica«, delo, ki je po svoji vsebini primerno za majhne in večje otroke,, tudi tiste že obremenjene z leti. In prav v prepričanju, da ga bodo veseli tudi odrasli gledalci, se je vodstvo gledališča odločilo, da ga vključi v a-bonma, tako rekoč za povrh, mimo običajnih šestih del. Harris nam pripoveduje o zapuščenem lutkovnem gledališču. V šestih zaokroženih slikah, bogato opremljenih z glasbo, plesom in petjem, nam igralci in lutke ustvarijo čudovito razpoloženje vedrine in zabave, skozi smeh pa povejo tudi marsikatero bridko. Igra za otroke torej, v kateri bodo odrasli razbrali tisto nekaj več, kar je temeljna zanimivost Pavlihe in Mice. Kostume in lutke si je zamislila Marija Vidau, sceno je izdelal Mar- jan Kravos, režiserju Mariu. Uršiču pa je s koreografijo in pantomimo pomagal Jaka Hafner. Naslovni vlogi igrata Stojan Colja in Maja_Bla-govič, v številnih drugih pa po večkrat nastopijo Jaka Hafner, Tone Gogala, Vladimir Jurc in Adrijan Rustja. Abonenti si lahko ogledajo katerokoli predstavo, predvsem pa so toplo vabljeni na premiero v sredo, 27. novembra, ob 20.30. • Jutri ob 19. uri bo v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. Peco 7) skupščina sekcije KPI »D. Pescatori«. Ob tej prihki bodo predstavili predlog KPI za deželni zakon o zaščiti romske jezikovne in kulturne manjšine. • Do 31. decembra je čas za dostavo prošenj za dodelitev posebnih občinskih doklad družinam z motorično prizadetimi otroki. Prošnje morajo biti oddane na oddelek za zdravstvo in higieno v Ul. Teatro 5, kjer lahko interesenti dobijo podrobnejše informacije. »Tržaški Arzenal včeraj in danes«, oziroma kronika dekadence nekdaj pomembnega, a zdaj čedalje bolj hirajočega obrata; o njem so v petek v Križu spregovorili delavci in sindikalisti Arzenala, pa ne samo zato, da bi zopet opozorili na nerešene probleme tega obrata, marveč predvsem zato, da bi skupaj z ljudmi razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih kot so posledice gospodarske krize, položaj delavstva ipd. To je bil obenem najboljši način za počastitev spomina Patricija Košute, vaškega prosvetnega delavca in prerano umrlega sindikalista ĆGIL, ki je bil v delavskih krogih samega Arzenala precej znan. Izbira teme razprave nikakor ni bila naključna; še pred nekaj desetletji je bilo v tržaškem Arzenalu (ki se je pred približno 15 leti spojil z ladjedelnico sv. Marka) zaposlenih okrog IGO Križanov, sedaj pa, kot je dejal predstavnik tovarniškega sveta Arzenala sv. Marka Luciano Komel, jih je le kakih dvajset. To je v veliki meri seveda odraz krize, ki je prizadela ladjedelništvo in vseh njenih posledic, kot so krčenje delovne sile, predčasne upokojitve itd. Mladih sil je v obratu čedalje manj, saj so npr. zadnjega Križana sprejeli na delo že pred več leti; živa priča takega stanja, obenem pa zelo globoke krize tržaškega gospodarstva, so bili ravno petkovi gostje — bivši in sedanji aktivisti sindikalnih organizacij tržaškega Arzenala sv. Marka. Povedali so med drugim, da je spričo dopolnilne blagajne (ki so jo uvedli pred skoraj dvema letoma) položaj delavstva dosegel že kritično točko, obenem pa, da so delavske vrste ravno v teh težkih trenutkih najbolj strnjene. Take akcijske enotnosti — je dejal predstavnik UIL Della Valle — doslej še ni bilo, to pa žal še ni dovolj, saj bi bila ne-obhodno potrebna tudi širša solidarnost demokratične javnosti. Sicer pa smisel petkovega večera ni bil v tem, da bi prisotnim prikazali sliko zdajšnjega oz. nekdanjega položaja; uvodni posegi so’ namreč bili le izhodišče za bolj živo in konkretno razpravo, ki je nato, kot smo prej omenili, zajela tudi druga vprašanja kot odnos človek - tovarna, človek - sindikat itd. Na koncu bi omenili, da je ravno te dni v Domu Alberta Sirka odprta razstava o tr- žaškem Arzenalu sv. Marka; pri' pravil jo je tovarniški svet obrata i11 nam zgovorno priča o položaju v la-djc-delnici. V. Prosta mesta na finančni intendanci V Uradnem listu št. 255, z dne 29-oktobra 1985, in v Uradnem listu št-257, z dne 31. 10. 1985, je finančna intendanca objavila razpise za oseh1 prostih delovnih mest pomočnika v mehanografskem oddelku za neposredne dajatve v uradih v F-JK, 37 mest knjigovodij za center v Rimu in 3" mdst knjigovodij v finančnem centra v Milanu. Razpis je javen, kandidati pa b°' do morali pred sprejemom opravlja' ti tudi izpite. Rok za dostavo pr°' šenj za knjigovodje je 28. november-Prošnje morajo biti naslovljene a? Finančno intendanco v Rimu oz. Mi' lanu, medtem ko morajo tisti, ki s® nameravajo prijaviti za pomočnika J mehanografskem oddelku, svoje pr°s' nje nasloviti na finančno intendane0 v Trstu najkasneje do 30. novembra- V okviru Openskih glasbenih večerov društva Tabor »Opera Giocosa« Kakor že najavljeno, bo jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, otvoritveni koncert letošnjih Openskih glasbenih večerov. Gost prvega srečanja je komorni orkester Opera Giocosa del Friuli - Venezia Giulia, katerega umetniški vodja je proj. Severino Zannerini. Orkester je v naših krogih že poznan, saj je spomladi 85. leta nastopil v sklopu ciklusa Bach v Gallusu, ki ga je Glasbena matica posvetila velikemu mojstru ob 300-let-nici Bachovega rojstva in obenem ob priliki evropskega leta glasbe. Koncert, ki je bil v mali dvorani Kulturnega doma, je privabil lepo število poslušalcev, predvsem zaradi posrečene izbire sporeda: orkester je namreč predstavil znamenite Brandenburške koncerte, katerih integralna izvedba je v istem večeru dokaj izjemno in redko doživetje. Pravi sloves pa je Opera Giocosa doživela v našem mestu (in tudi izven Trsta) po uspešnih glasbenih promenadah v miramarskem parku, ki jih je orkester priredil poleti v sodelovanju in pod pokroviteljstvom raznih mestnih javnih ustanov. Morda dopušča zaprta dvorana še vedno premalo možnosti za vsako alternativno obliko koncerta. Kljub temu smo prepričani, da bo jutrišnji koncert nedvomno prijetno presenečenje. Predno preidem k predstavitvi sporeda naj pojasnim, da se sestava orkestra priložnostno spreminja. Orkestralno telo šteje približno 24 mladih glasbenikov — med njimi so tudi nekateri slovenski mladinci, ki so komaj dokončali oz. dokončujejo glasbene študije. Po potrebi sodelujejo z orkestrom tudi priznani solisti. jutri na Opčinah Jutrišnji koncertni spored predvideva najprej koncert v G-duru za godala Alla Rustica Antonija Vivaldija, pomembnega predstavnika italijanskega instrumentalnega baroka. Druga skladba na vrsti bo nedvomno najbolj privlačna točka programa, že zato, ker so take izvedbe povedke. Gre za Intermezzo bujfo, Il Maestro di Cappella neapeljskega skladatelja Domenka Cimarose. Intermezzo buffo je krajša glasbena oblika, podobna komični operi, ki je bila zelo razširjena in priljubljena v Italiji 18. stoletja in ki je imela vlogo kratkočasiti in zabavati publiko med raznimi deli resne opere. Il Maestro di Cappella pripoveduje zgodbo o dirigentu, ki je posebno živčen in se vztrajno razburja nad izvajanjem orkestrašev, ki potrpežljivo prenesejo dirigentovo slabo voljo. Le na koncu se mu zvito maščujejo. Ob orkestru bo nastopil, v vlogi sitnega a prav gotovo zabavnega dirigenta, baritonist Paolo Rumetz. Zadnja točka sporeda bo Haydnova simfonija v f es molu št. 45 z naslovom »Gli Addii«. Skladba je ovita v že zgodovinsko anekdoto. Pripoveduje se, da je grof Esterhazy, pri katerem je Haydn služboval kot kapel-maister, zahteva prisotnost svojih orkestrašev, dokler je bil on doma. Nekoč se je grof pozimi dlje zadržal na grofiji, tako da ni bilo glasbenikom dovoljeno, da bi se vrnili k družinam niti ob priliki novoletnih praznikov. Njihove upravičene pritožbe so prepričale Haydna, da je napisal skladbo, kateri je dal simbolični naslov in s tem izpovedal grofu to, česar si ga nihče ni upal vprašati. (N.K.) Danes v Saležu osrednja proslava ob 40-letnici KD »Rdeča zvezda« V okviru proslav 40-letnice ustanovitve kulturnega društva Rdfeča zve*' da so bile na Sporedu že štiri kulturne prireditve, ki so doživele veh" uspeh. Zadnja na vrsti je bila četrtkova lutkovna predstava v dvoran' društvene gostilne v Gabrovcu, kjer se je amaterska skupina »PapiU0^ iz Kopra predstavila s privlačno lutkovno uprizoritvijo v dveh delih J dobesedno očarala res številne male obiskovalce iz vrtca in osnovne šol' Danes pa bo praznovanje okroglega jubileja doseglo svoj višek z osto0, njo proslavo, ki se b*o od 17. ure dalje odvijala v Saležu v telovadn'0 osnovne šole Lojze Kokoravec - Gorazd. Predsednik društva Rado Min0 bo v slavnostnem nagovoru razčlenil dosedanjo razvojno pot kulturne» ustvarjanja in bo podal nekak zgodovinski prerez delovanja v 4 desetletju*: Kulturni del sporeda bo v celoti posvečen zborovskemu petju. Moški pev's | zbor Rdeča zvezda, bo pod vodstvom zborovodje Janka Simonete, ìza'3^-številne pesmi iz svojega repertoarja. Občinstvu pa se bo predstavil tu0; letos ustanovljeni otroški pevski zbor Rdeča zvezda, ki ga vodi učitelj'0 Mara Milič. B. S. Izmenjave med šolami pobratenih občil1 Ob tradicionalnem dnevu šolskih in prosvetnih delavcev občine Buj0 je v sredo zvečer delegacija devinsko - nabrežinske občine, ki sestavljali odbornik za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas, Marinka ter ravnatelja nižjih srednjih šol »Igo Gruden« in »Carlo de Marc udeležila družabnega srečanja bujskih operaterjev šolskega in kultur"0» sektorja. Ob prisrčnem in družabnem vzdušju, ki ga je ustvaril kultur"0.g zabavnj program v izvedbi študentov pedagoške akademije iz Pulja, so 0 nastavljene nekatere pomembne pobude v smislu medsebojne izmenjuj med šolami obeh pobratenih občin. Oba ravnatelja bosta že v prihodUJ dneh preverila skupno z izvoljenimi šolskimi organi izvedljivost predla» nega sodelovanja. Teto°n hesctti* Z včerajšnjega posveta v priredbi ANFAA Fizično in psihično nasilje nad otroki: tudi pri nas je ta pojav zaskrbljujoč V obdobju 1980 — oktober 1985 so na oddelku za Prvo pomoč v otroški bolnišnici Burlo Garofolo pomagali 140 otrokom, žrtvam fizičnega nasilja družinskih članov, vrstnikov ali drugih odraslih. Številke so zaskrbljujoče, še bolj pa dejstvo, da se je v zadnjih treh letih ta pojav, če ga primerjamo s prvim triletjem, skoraj podvojil. Da bo mera polna, je treba še upoštevati, da so ti primeri le vrh ledene gore, saj ostane Po mnenju vseh strokovnjakov, ki delajo na tem področju, večina fizičnega (predvsem spolnega) nasilja Pad otroki prikrita, največkrat med štirimj stenami doma. To so nekateri (nikakor ne edini) od dramatičnih Podatkov, ki jih je odkril celodnevni seminar Vsedržavnega združenja družin, ki so posvojile ah sprejele v rejo otroke (ANFAA). Posvet je na univerzi priredila tržaška sekcija združenja, ob pokroviteljstvu dežele, pokrajine in tržaške občine. Bila je to dragocena prilož-Post, da se vprašanje nasilja nad otroki tako v družini kot v institucijah poglobi z različnih zornih kotov in da so pojav v naših krajih primerja z vsedržavno stvar-Postjo. Omenjeni podatki oddelka za prvo pomoč pri otroški bolnici v tem smislu potrjujejo, da je v našem Piestu nasilje nad doraščajočo mladino precej razširje-Po in da nismo srečnj otok. Toda poglejmo te podatke Pobližje. Primarij oddelka za prvo pomoč Marchi je obraz-ložil, da je nasilje med vrstniki najbolj pogosto v letih °d 14. do 16. leta in to najbolj med fanti. Starši in sorodniki so nasilni do otrok v vseh obdobjih, od rojstva tja do 18. leta. Ta pojav je vsekakor najbolj pogost v razvojni dobi, in sicer za fantke med 11. in 13. letom, dekleta pa najbolj skusijo nasilje staršev v puberteti, ed 14. do 18. leta, kar daje misliti, kot je namignil dr. Marchi, da si avtonomijo izborijo tudi na račun klofut. pretepanja in surovega ravnanja. Kaj pa drugi odrasli, kako se obnašajo v tem oziru? Največkrat se fizično znesejo nad otroki oseb, s katerimi so v sporu. To je prva ugotovitev. Za svoje »maščevanje« pa najbolj pogosto izbirajo otroke od 6. do 16. leta starosti. Zdravniki in socialna služba v Burlu so ugotovih, da so žrtve fizičnega nasilja najbolj pogosto otroci, ki so se rodili fizično šibki, tako da potrebujejo stalne nege, handikapirani, mnogokrat so tudi zabeleželi, da jih tepejo starši, ki so v svoji mladosti bili tepeni, konč no pa vpliva na starše tudi fizični al j psihični stres. V otroški bolnišnici so prepričani, da je za preventivo marsikaj lahko storiti in v to smer so tudi načrtovali bodoče delo. Fizično nasilje torej, ki pa ni edino. Vehko bolj pogosto je psihološko nasilje, ki ga lahko izvajajo starši, šola, inštitucije, sredstva javnega obveščanja, reklama, lahko tudi socialne službe in službe, ki so namenjene prav njim. V vsedržavnem merilu je o tem zelo jasno govoril bivši predsednik sodišča za mladoletne v Rimu in sedaj član kasacijskega sodišča Carlo Moro, o razmerah v naši dežeh pa deželna predsednica ANFAA Angela Gasparo, ki se je obregnila ob vrsto pomanjkljivosti javnih institucij in služb, med njimi tudi Burla samega. Gasparova je najavila, da se bo njena organizacija še posebno zavzela za otroke, ki živijo v zavodih. Teh je v Trstu 118. Kot je nato poudaril pokrajinski odbornik Locchi, si je tudi pokrajinska služba za oskrbo mladoletnih zadala cilj, da bi te otroke vključila v drugačno stvarnost, predvsem s pomočjo stanovanjskih skupnosti. Locchi je poudaril, da se služba v teh dneh intenzivno ukvarja z vprašanjem svoje večje učinkovitosti in s kampanjo za rejništvo. Občni zbor sklada M. Čuk na Opčinah V gornjih prostorih Prosvetnega doma je v petek potekal občni zbor sldada »Mitja Čuk«, ki so se ga, poleg članov sklada, udeležili številni predstavniki društev, organizacij in ustanov, ki so prinesli svoje pozdrave. Poročila na občnem zboru so podah Jelka Cvelbar, Stanka Čuk, Dorica Filipčič, Sergij Petaros in Marta Košuta. O občnem zboru bomo še obširneje poročali. Otvoritev razstave Fabia Smotlaka V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah so v petek odprli razstavo mladega slikarja - grafika Fabia Smotlaka, ki ga je na zanimiv način, to je z govorom in videotapom, predstavil predsednik Društva zamejskih likovnikov ing. Sergij Cesar, v imenu KD Tabor pa Magda Tavčar. Otvoritve se je udeležilo izredno veliko število domačinov, pa tudi obiskovalcev iz Trsta in Doline, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljena dela Da je bilo vse še bolj svečano, so udeležencem po otvoritvi ponudih še posebne cocktaile, ki jih je za to priložnost pripravil znani barman Ezio Fontanot. • V petek sta se srečala predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in župan miljske občine Bordon. V razgovoru sta poudarila predvsem potrebo po okrepitvi pobud za razvoj turističnega sektorja v Miljah Spodbuden uspeh seminarja plesne vzgoje na učiteljišču .. S plesnim nastopom dijakinj vzgo-hteljske šole iz Ljubljane se je vče-raj zaključil vsestransko uspeli seminar plesne vzgoje, ki se je odvijal v Prostorih učiteljišča A. M. Slomšek, .osebna zahvala gre ravnateljici u-rjteljišča Elvini Slokar, ki je omogo-c,la, da je pobuda sploh stekla. „Skupina dijakinj ljubljanske vzgojiteljske šole je nastopila s plesno kompozicijo »Razgrajači« in z zanimivim modernim plesom »Mir in voj-Pa«.^ Predstavi so prisostvovah tudi malčki osnovne šole »O. Župančič«, kojanske osnovne šole in razred osnovne šole iz Barkovelj. Naše dijakinje so uprizorile plesni motiv, ki so ga v jutranjih urah samo improvizirale in sestavile. Pod °dstvom prof. Andreje Gjud so si amreč pridobile osnovno znanje o modernem plesu in spoznale metodiko mesne vzgoje. Telesna vadba je dija-»nje uvedla v plesno improvizacijo P v plesno "ustvarjalnost. Dijakinje sestavljale plesne motive na osno-,» določene vsebine (ples vetra, po-l°yanje v vesolje) ah uprizarjale raz-cne gibalne dejavnosti. Plesna vzgo-a ne zahteva shematskega posnema-I |J;» gibanja iz okolja, ampak vživ-Janje v določeno vsebino in izpoved-izražanje plesalca preko izvirnih r acino v gibanja. Gib namreč ni le ampak tudi človekov izpolni izraz. Smoter plesne vzgoje je av vzgajati otroka v umetniški u-Varjalnosti, sprostiti duševno in te- lesno napetost otroka Da bi si dijakinje boljše predstavljale, kako poteka učna ura tečaja plesne vzgoje za osnovnosolške otroke, je prof. Gjudova prikazala videotape otroške oddaje, ki so jo dijaki nje gledale v petek po praktičnih vajah. Gibalne vzorce snemanih otroških plesnih motivov je pripravila prof. Andreja Gjud. Otroški izrazni ples je bil povezan z učno snovjo (zemljepisa in prirodopisa). Ob vokalni spodbudi (glas, vzkliki) vzgojiteljice so osnovnošolski otroci sestavljali razhčne obhke gibanja. Njihovo plešoče gibanje je sledilo melodiji, lei je ustvarila prijetno vzdušje in tako poučno gibalno ritmiko spremenilo v igralno plesno dejavnost. BARBARA BONETA Neprevidno prečkanje ceste Včeraj ob 12.30 so v bolnišnico na Katinari pripeljali 62-letno upokojenko Dragico Kariž vd. Valenti, ki stanuje v Ul. Berchet 14. Ženska ima poškodbe po obrazu v predelu nosu in bo okrevala v 20 dneh. Karizova se je poškodovala v prometni nesreči, ki se je malo prej zgodba na Ul. Parini, kjer je Karizova izven prehoda za pešče prečkala cesto. Takrat je mimo s fiatom pripeljal 38-letni Franco Nanut iz Ul. Boc caccio 7 in žensko zbil na tla. Umrl je Jožef Milič Umrl je Jožef Milič oziroma Pepi, kot so ga poznali na Opčinah in daleč naokrog. Rojen pred 77 leti v Briščikih iz znane Mihčeve gostilne, se je že od rane mladosti spoprijel s trdo stvarnostjo življenja, saj do mača gostilna ni mogla preživih vseh desehh otrok, kohkor jih je bilo v družini. Z nenehno vztrajnostjo, veliko mero požrtvovalnosti ter zagrizenim delom se je postavil na lastne noge, se preselil na Opčine in malo pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svoje gradbeno podjetje. Kljub trdemu delu mu ni šlo vedno dobro, a ni popustil, saj je bil prepričan, da bodo prišli boljši časi. Tudi med vojno je delal, a pri tem ni pozabil, kaj se dogaja okoli njega. Redno, vsak mesec je dal svoj prispevek za OF in marsikakšna prepustnica je šla iz njegovih rok v roke partizanskim kurirjem. Po vojni so tudi zanj prišli boljši časi, a Pepi ni nikoli pozabil na preteklost. Vsakomur, kdor ga je le prosil, je rade volje priskočil na pomoč, pa naj je bil to posameznik ali katerakoh vaška organizacija. Svojo strokovnost in delo pa je predvsem posredoval športnemu društvu Polet in lahko trdimo, da marsikateri društveni objekt ne bi bil končan ah vsaj v predvidenem roku ne, če ne bi bilo Pepija Miliča. Ob vsakem trenutku, ko je bilo potrebno, je sam poprijel za lopato ah pa pripeljal stroj, ki je vrtal in kopal na gradbišču sedanjega kotalkališča ah balinarskega krožka. Prav zato — zaradi njegove velikodušnosti in humanosti — ga bomo obranih v najlepšem spominu, saj je bil eden redkih, ki so delali in živeli v prepričanju, da je treba mladini pomagah. Čeprav je bil bolan že pet let, zadnji dve zelo hudo, in čeprav smo vedeh, da je njegova bolezen žal neozdravljiva, nas je vest o njegovi smrti globoko pretresla. Tolažimo se, da je končno, po tolikih letih dela, našel svoj mir in počitek. Naj mu bo rahla njegova kraška zemlja, gospe Mariji, hčerki Marti, sinu Paolu in svojcem pa naj gre iskreno sožalje vseh, ki smo ga poznali, cenih in spoštovah. (en) Z renaultom zbil pešca Z rešilcem so včeraj ob 16.15 pripe-Ijah v katinarsko bolnišnico 33-letne-ga Stelia Zoratta, ki stanuje v Ul. S. Anastasio 20. Zoratto ima poškodbe po glavi, na desnem boku in levi goleni. V domači oskrbi bo okreval v 25 dneh. Poškodoval se je v nesreči na Ul. Udine, kjer je prečkal cesto ravno takrat, ko je mimo s svojim renaultom pripeljal 25-letni Dario Ruzzier, ki stanuje v Ul. Capodistria 20. • Pokrajinska delegacija, ki so jo sestavljali odbornika Cavicchioh in Martini ter nače-InikS svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu, je na povabilo predsednika Alberta Dinija obiskala Laboratorij za pomorsko biologijo v Nabrežini. razna obvestila ,jC) l l-CGIL iz Nabrežine priredi v sre-Cqtt27- t.m., ob 16. uri na sedežu gr »h na nabrežinskem trgu predkon-c^no zborovanje. Vabljeni! hoh ?nsk' deželni zavod za poklicno f ceaževanje obvešča, da se bosta in-DiSf^ivna sestanka za tečaja vinograd-H , v Lonjcrju in Križu vršila v to ttnh . °h 18. uri v društvenih lj'f°rih v Lonjerju in ob 20. uri v A. Sirk v Križu. o irad »Mitja čuk« vabi na razstavo (rttal'lem delovanju v Prosvetni dom Ig1114 dvorana) vsak dan od 16. do vUre-. Tf« Društvu slovenskih izobražencev v tDonizettijeva 3, bo jutri, 25. »hbra, ob 20.30 predaval dr. Ambrožič iz Kranja na temo 1 Pogledi na družino in Slomšek«. 22 klad »Mitja čuk« sporoča, da bo od f4zst'01 •’ v Peterlinovi dvorani odprta bori ava izdelkov sežanske delavnice do ]P0sebnimi pogoji. Vsak dan od 17. o ' šole po dogovoru (tel. 7784247 g' Filipčič). % V Prvih osmih mesecih letos je v kn i*0 Pristanišče prispelo 78 tisoč, Vo z ladjami in 45 tisoč ton po fiišč iz drugih italijanskih pristaviš! V »stem obdobju lani je po morju fiic; ? v Trst 102 tisoč ton in po želez-Niši ion kave. Skupno je torej letos fia tisoč ton manj kave, kar gre *0*ie i ^ znižanja dotoka kave iz Bra-fi$rtvj|’ ki je od 50 tisoč ton v prvih ton , mesecih lani padla na 27 tisoč ietos. Richetti o »paketu« za Trst iu Gorico Tržaški župan Richetti, ki je na petkovi seji občinskega sveta izrazil zaskrbljenost zaradi poteka rimskih srečanj o Aquili in zasedanja Finmare o Tržaškem Lloydu, je včeraj zjutraj objavil nekoliko bolj optimistično noto v zvezi z vestmi, da se je v poslanski komisiji za proračun začel iter zakonskega osnutka v prid tržaškega in goriškega gospodarstva. Po pričakovanjih župana bi besedilo, ki je bilo v primerjavi s prvim osnutkom znatno izboljšano, lahko odobrhi že na prihodnji seji v sredo, s čimer bi nadoknadili zamudo, ki je nastala zaradi vladne krize in bi bilo mogoče odobriti zakon v senatu še pred koncem leta. Ko pa bi se stvar zavlekla, Iji se parlamentarna pot osnutka križala z ono finančnega zakona, kar bi utegnilo privesti do novih in znatnih zamud. Richetti je poslal tudj pismeno noto goriškemu kolegu Scaranu, ki se bo kmalu srečal s podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom. V njej ga poziva, naj vladnemu predstavniku predoči tudi možnost, da bi posebne kontingente za Goriško razširili tudi na tržaško pokrajino. Posojilo CRT za trinajsto plačo Upravni svet Tržaške hranilnice in posojilnice CRT je obnovil pobudo, na podlagi katere bodo lahko obrtniška in industrijska podjetja z manj kot 150 zaposlenimi najela posojilo za izplačilo trinajste plače. Višina posojila bo določena na podlagi števila zaposlenih, podjetja pa bodo posojilo vrnila v 5 mesečnih obrokih od februarja 1986 dalje. Podjetja lahko vložijo prošnje za posojilo preko združenja, v katero so včlanjena, ali pa neposredno na Tržaško hranilnico in posojilnico najkasneje do 16. decembra. Našli orodje, s katerim so vandali obglavljali kipe V petek je čuvaj v Vili Revoltella v bazenu enega izmed vodnjakov opazil nat, ki je neznanim vandalom verjetno služil kot orodje, s katerim so pred kratkim uničili nekaj kipov. Na kraj je prišel leteči oddelek policije, na pomoč pa je prišel tudi občinski avtomobil s črpalko, da je izčrpal vodo iz bazena. Na dnu so našli 10-kilogramski bat in dve glavi, ki so jih vandali stoiki z dveh kipov. Bat je pripadal vrtnarju parka in so ga zlikovci ukradil iz shrambe, v kateri je vrtnar hranil svoje orodje. Športno združenje Sloga izreka iskreno sožalje Pavlu Miliču in družini ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta Jožefa Miliča izreka iskreno sožalje Pavlu Miliču in družini ŠZ Gaja. Ob hudi izgubi prijatelja naše mladine JOŽEFA MILIČA izreka ŠD Polet svoje iskreno sožalje hudo prizadeti družini. Žalovanju družine Milič se pridružujejo Ljuba, Marino, Jadranka in Devan Košuta. Z gospo Marijo, s sinom Pavlom in s hčerko Marto sočustvujejo ob izgubi dragega očeta Pepija Robert, Rosanda in Drago Gantar. Ob izgubi dragega Pepija Miliča izreka iskreno sožalje sinu Pavlu in svojcem podjetje Trimac. T Zapustila nas je naša • draga Antonija Dolenec Pogreb drage pokojnice bo v torek, 26. novemb|ra 1985, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. žalostno vest sporoča brat Silvo in drugo sorodstvo. Bazovica, 24. novembra 1985 Hranili bomo spomin bolesti, ki ne mine. Ob prerani smrti, ki nas je neusmiljeno prizadela in ločila od naše Cvetke Trampuž Prisrčna zahvala sorodnikom in vaščanom za izkazano pomoč in sočustvovanje, pevskemu zboru iz Vojšči-ce, za tolažilno besedo, ki jo je izrekla učiteljica Vida Stepančič, g. župniku za opravljeni cerkveni obred ter vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na tihi dom. Vsi njeni Kontovel, Temnica, Nabrežina, Videm, 24. novembra 1985 ZAHVALA Po izgubi našega moža, očeta in nonota Josipa Jogana se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so se na katerikoli način poklonili spominu pokojnega in ki so sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se za dolgoletno o-skrbo dr. Cvetu Ukmarju, Zvezi invalidov za podporo in pomoč in vaščanom iz Ponikav za njihovo iskreno prisotnost, še posebej se zahvaljujemo vsemu osebju Doma upokojencev iz Dutovelj, ki je z neprecenljivo požrtvovalnostjo in nego olajšalo zadnje mesece življelnja pokojnega. Družina Jogan Trst, 24. novembra 1985 ZAHVALA Ob izgubi drage Marije Cetin por. Franco se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, 24. novembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) 25. 11. 1975 25. 11. 1985 Ljudmila Kralj por. Carli »Megla pade na ravnine, meni toga na srce; megla iz ravnin izgine al žalost moja iz srca ne gre« (S. Gregorčič) Žalujoči mož Andrej, Lidija in Renata ter drugo sorodstvo. Trebče, 25. novembra 1985 Ob 5. obletnici smrti Rudolfa Jagodica se ga vedno spominjajo vsi njegovi Trst, 24. novembra 1985 Upravni in nadzorni odbor ter u-službenci Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini izrekajo iskreno sožalje predsedniku Hranilnice in posojilnice na Opčinah g. Pavlu Miliču ob prerani smrti očeta. ».SLOVENSKO p,STALNO„ „ 1945 - 2. december - 1985 ^GLEDALIŠČE f V TRSTU Knlturni dom Slovensko stalno gledališče Vas vabi na srečanje ob 40-letnici svojega neprekinjenega delovanja. Srečanje bo v nedeljo, 1. decembra, ob 10. uri v Kulturnem domu v TRSTU, Ul. Petronio 4. čez tri gore, čez tri dole 5. folklorna prireditev z zagrebško skupino ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZXD »JOŽA VLAHOVIČ« Večer ljudskih pesmi in plesov V soboto, 30. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. Prodaja vstopnic 28. in 29. novembra (na sedežu ZSKD) in eno uro pred pričetkom prireditve. gledališča PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V torek, 26. t. m., ob 20. uri v dvorani v Solkanu: B. Brecht & K. Weill »Opera za tri groše«. Za red premiera in izven. Ponovitev v sredo, 27. t. m. VERDI Danes, 24. t.m., ob 16. uri bo peta predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red G). V sredo ponovitev ob 20. uri (red F/E). ROSSETTI Danes ob 16. uri (red 2. nedelja) bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V a-bonmaju odrezek štev. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 1 uro in 40 minut. Jutri zaprto zaradi počitka. Od 26. t.m. do 8. decembra bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro di Genova z delom Pedra Calderona De La Barce »L’Alcalde di Zalamea«. Režija — Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije in rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti. TEATRO CRISTALLO V četrtek, 28., v petek, soboto ob 20.30 ter v nedeljo 1. decembra ob 16. uri bo na sporedu v gledališču Cristallo komedija v tržaškem narečju »El complesso de l'arciduca«. Režija -Mimmo Lo Vecchio. CANKARJEV DOM Velika dvorana Jutri, 25. novembra, ob 19.30: Eugen Suchon »Svatopluk«, glasbena drama v treh dejanjih. V sredo, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih. V petek, 29. t. m., ob 19.30: G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih. SKLAD »MITJA ČUK« v sodelovanju s centrom za socialno delo in z društvom za pomoč duševno prizadetih iz Sežane vabi na razstavo izdelkov sežanske delavnice pod posebnimi pogoji Jutri, 25. novembra, ob 19.30 v Peterlinovi dvorani. Ul. Doni-zetti 3. ».SLOVENSKO ® STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU Kulturni dom Aurand Harris PAVLIHA IN MICA Režija: MARIO URŠIČ Premiera v sredo, 27. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. Popoldanske ponovitve v četrtek, ob 14. uri, v petek, ob 14.30 in v soboto, ob 16. uri. Matineje za šole vsak dan od srede, ob 9.30. ABONENTI SI LAHKO OGLEDAJO KATEROKOLI PREDSTAVO. koncerti VERDI Tretji »nedeljski koncert« bo danes ob 11. uri v mah dvorani gledališča Verdi. Pod vodstvom Severina Zannerinija bo komorni orkester gledališča Verdi izvajal Mozartove in Griegove skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948). Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 25. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianistke MARIE TIPO. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Openski glasbeni večeri. Jutri, 25. novembra, ob 20.30 koncert komornega orkestra OPERA GIOCOSA DEL FRIULI-VENEZIA GIULIA. Dirigent prof. Severino Zannerini. Sodeluje baritonist Paolo Rumetz. Na sporedu: Vivaldi, Cimarosa, Haydn. Vabljeni! Danes je minilo 50 let, odkar sta si obljubila večno zvestobo PAVLA GORJUP in PEPI BRADAČ Ob tem pomembnem slavju jima iz srca čestitajo in želijo še mnopo zdravja in skupnega zadovoljstva sin Pino z ženo Marju-čo, vnuk Darko ter vsi sorodniki in prijatelji. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Openski skavti in skavtinje prirejajo danes, 24. novembra v Finžgarjevem domu na Opčinah skavtski večer. Začetek ob 17. uri. Na programu bodo skeči, petje, diapozitivi, film ter prilika za ogled skavtske razstave. KD Kraški dom vabi v četrtek, 28. t.m., na predvajanje diapozitivov o A-napumi, ki jih bo predstavil član himalajske odprave Lucijan Milič. Predavanje bo v Bubničevem domu ob 20.30. SKD Tabor - Opčine — silvestrovanje 85 — od 2. decembra dalje rezervacije v društvenem baru (urnik obratovanja) do popolne zasedbe razpoložljivih mest. KD Rdeča zvezda vabi ob priliki 40. obletnice društva na osrednjo proslavo,, ki bo danes, 24. t.m., ob 17. uri v osnovni šoli L. Kokoravec -Gorazd v Saležu. Sodelujeta domača pevska zbora. KD Lipa priredi v sredo, 27. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu srečanje z novinarjem Stojanom Spetičem ob izidu njegove knjige »Rimski mlini«. Sodelovala bosta urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos in pevski zbor Lipa. Vabljeni! KD Primorsko vabi na ogled slovenskega filma »Nasvidenje v naslednji vojni« danes, 24.t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. šolske vesti Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan obvešča, da bo roditeljski sestanek jutri, 25. novembra, ob 16. uri za vse 1. in 2. razrede in ob 18. uri za vse 3., 4. in 5. razrede. kino La Cappella Underground Danes ob 11.00 »H ritorno di Martin Guerre«. Režija: Daniel Vigne. Igrajo: Gerard Depardieu, Nathalie Baye, Roger Planchon. Ariston 16.00 — 22.00 »Maccheroni«. Režija Ettore Scola, igrata J. Lemmon, M. Mastroianni. Eden 15.30—22.00 »Woman and ani-mals« in »Morbide calde labbra«. Oba filma prepovedana mladini pod 18. letom. Fenice 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Space vampires«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 18.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar. Excelsior II. 17.15 — 19.30 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer. Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »L’anno del dragone«. Dvorana št. 2 15.00 — 22.00 »Super girl«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.20 — 22.00 »Fandango«. Mignon 16.00 — 22.15 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 — 22.00 «Cocoon«. Režija R. Howard. Jutri ob 18.00. Capitol 16.00 — 22.00 »Tex e il signore degli abissi«. Vittorio Veneto 15.00 — 22.00 »La gabbia«. Laura Antonelli, Toni Musante, Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Da Mosca a New York«. Alcione 15.30 — 22.00 »Tosca«. Placido Domingo, Raina Kabaiwanska. Radio 15.30 — 21.30 »Cinderella nel regno del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dne 20. t.m. je doktoriral na pravni fakulteti ROBI ČORBO Čestitajo mu in želijo veliko uspehov v življenju vsi, ki ga imajo radi. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 24. novembra JANEZ Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.10 — Luna vzide ob 15.00 in zatone ob 4.02. Jutri, PONEDELJEK, 25. novembra KATARINA Vreme včeraj: Temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb rahlo pada, veter 16 kilometrov na uro seve- rozahodnik, vlaga 59-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje. Plimovanje danes: Ob 01.00 najnižja —23 cm, ob 7.22 najvišja 48 cm, ob 14.14 najnižja -^16 cm, ob 20.22 najvišja 19 cm. Napovedi za jutri: Ob 01.31 najnižja —20 cm, ob 07.44 najvišja 50 cm, ob 14.38 najnižja —52 cm, ob 20.56 najvišja 22 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Baruzza, Sara Malalan, Umberta Sella, Francesca Venturini. UMRLI SO: 67-letna Francesca Milavec, 71-letni Guerrino Curdo, 63-letni Guido Righini, 65-letni Edoardo Rugie-ri, 70-letna Maria Luigia Andrini, 57-letni Modesto Lacota, 804etni Raffaele Giannelh, 63-letni Bruno Borroni, 77-letna Vittoria Bonano, 80-letna Antonia Dolenc, 46-letna Paolina Miotto, 64-letni Stello Bislacchi, 75-letni Antonio Viezzoli, 82-letna Ida laconisso, 85-letni Carlo Polacco, 77-letna Eha Mijalovich, 86-letna Caterina Perzan, Anna Namar, 78-letna Maria Ostuni, 79-letni Bruno Gei, 78-letni Giuseppe Favretto, 73-letni Angelo Di Sciascio. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. IZŽREBANJE LOTERIJE BARI 30 33 68 45 13 CAGLIARI 87 2 68 72 16 FIRENCE 42 69 34 39 75 GENOVA 75 85 79 51 69 MILAN 28 86 39 14 63 NEAPELJ 80 36 28 50 23 PALERMO 71 27 81 17 13 RIM 6 89 21 83 57 TURIN 7 40 45 87 56 BENETKE 44 52 ENALOTTO 25 35 74 1 2 X 2 1 2 2 1 1 X X 2 KVOTE 12 — 27.774.000 11 — 774.000 10 — 74.000 ZALOŽNIŠTVO ZDRUŽENJE AKTIVISTOV ' ’ TRŽAŠKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA TISKA NA TRŽAŠKEM ODMEVI Iskanje resnice o dogajanju med vojno in prva leta po njej v delavskem gibanju Istre, Trsta, Julijske krajine. O narodnostnem vprašanju in kominformu. ODMEVI. Nova knjiga Založništva tržaškega tiska in Založbe Lipa: sv priložnost za srečanje in pogovor z avtorjem sv ob tem pa še kulturni program BRANKO BABIš bo z nami v četrtek, 28. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu. V ! -vAbljeni 1 KD F. VENTURINI - DOMJO Gostovanje kulturno-športnega društva »Kostel« iz vasi FARA pri Kočevju. Celovečerni program s petjem, glasbo, folkloro in. . . V soboto, 30. novembra, ob 20. uri v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI - Domjo LOJZE ABRAM S POTI POD VRHOVI HIMALAJE Vtisi s prvega trekinga zamejskih planincev okrog Anapurne. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Danes, 24. t.m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju. VABLJENI! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj tehnika - vzdrževalca računalnikov Vpisovanje na sedežu zavoda Ul. Carducci 8, telefon: 040/730210. čestitke Danes praznujeta v Borštu 39. obletnico poroke MARIJA in MARJO PETA-ROS. Še mnogo zdravih in srečnih skupnih let jima želijo vsi domači, posebno pa Manuel in Monika. Na Katinari praznuje danes 6. rojstni dan IGOR KOBAL. Veliko zdravja, sreče in veselja mu želi Barbara. Pridružujeta se še Karmela in Danilo. ANGEL in SANTINA ŠVAB iz Križa praznujeta danes 50 let poroke. Sinova Angel in Emil, snaha Susanna ter vnučka Samuel in Tamara Jima želijo še prav toliko let skupnega in veselega življenja. Voščilom se pridružujejo še ostali sorodniki. Včeraj, 23. novembra, sta v Tomaju praznovala zlato poroko STANISLAV in MARIJA RAVBAR, še na mnoga skupna in zdrava leta jima želijo sin Stano, hčeri Dora in Mara z družinami ter drugi sorodniki. razstave Razstava o avstrijski avantgardi ie odprta v galeriji Modeme umetnosti ^ muzeju Revolteha vsak dan od 9.3^ do 13. in od 15.30, do 19. ure. t® praznikih od 9.30 do 13. ure. SKD Primorec - Trebče obvešča, da je odprta razstava Zvesta Apollonia danes, 24. t.m., od 10. do 13. ure tef jutri, 25. trn., od 10. do 11. ure (šole) in od 19. do 21. ure. mali oglasi Tel. 775-275 POUČUJEM matematiko za vse stop' nje. Informacije po telefonu 003865/ 21972 popoldne. V NAJEM dajem pri Domju 3 skladi' šča: 90 kv.m., 70 kv.m. in 26 kv. na-Tel. 040/280959. . PRODAM čebelji vosek. Tel. 003867/ 72863' 1lfi ODDAM etažo stanovanjske hiše IE kv.m., centralno ogrevanje, poglea na morje, konfortno v Kopru-Žustel' na. Tel. 003866/34296. ODDAM v najem 2-sobno opremljen0 stanovanje s svojim vhodom v Cerk' nem, z uporabo vrta, zraven hotela z bazenom, oddaljeno 7 km od srnU' čišč v' črnem vrhu. Tel. 003865/7509'= — Marica Gosar. , GRADBENO PARCELO prodam. Tel 003861/454926. POMOČ v hiši nudi po dogovoru sip" vensko dekle. Tel. 040/571600 od l0-do 16. ure. PRODAM telico 15 mesecev staro (vr‘ ste simmenthal), tel. 040/229250. PRODAM peč za centralno kurjavo; idealstandard iz litine na tekoče p0 trdo gorivo, 30.000 kal. ter boji®* 1501 malo rabljen. Tel. 040/ 20076kala pokalnih prvakov Proti danskemu moštvu Lingbyja. Prva tekma se je končala z 2:2. Danes bodo igrali ostala srečanja tega kola. V prvi vrsti velja omeniti tekmo na Reki, kjer bo gostoval vo bitni Partizan, dokaj nap>eto pa bo tedi v Sarajevu med Železničarjem te Veležem. DANAŠNJI SPORED: Sloboda - Sarajevo; Dinamo (Z) - Osijek; Čelik - benedettese - Catania; Triestina - A-scoli; Vicenza - Cesena. Inter - Juventus med polemikami V teh dneh je precej prahu dvignil odpust Interjevega trenerja Castagne-ra, katerega je nadomestil nepozabni Mario Corso. Vest je bila precej presenetljiva, vendar jo je Interjev predsednik Pellegrini pač opravičil z dejstvom, da mora biti ekipa pred spopadom z vodečim Juventusom pač maksimalno motivirana... DANAŠNJI SPORED: Atalanta -Verona; Como - Sampxioria; Fiorentina - Bari; Inter - Juventus; Lecce - Avellino; Napoli - Udinese; Roma - Milan; Torino - Pisa. Hajduk; Željezničar - Velež; Rijeka -Partizan; Dinamo (V) - Vojvodina; Vardar - Budučnost; OFK Beograd -Priština. V 2. JUGOSLOVANSKI LIGI Koper v gosteh Obalni drugoligaš Kopor danes predzadnjič gostuje v jesenskem delu prvenstva in to proti Kikindi, ki spada med slabše ekipo prvenstva. Kopor ni na tujem do sedaj iztržil niti točke, zato pa tokrat starta na neodločen izid. Domačini so prepričani v zmago, problem po. je tudi, kakšno bo igrišče. DANAŠNJI SPORED 15. KOLA II. LIGE: Rudar - Novi Sad; Split - Lectar; Kikinda - Kopor; Iskra - Spar-tak; Jedinstvo (Br) - Šibenik; Jedinstvo (Bi) - Borac; GOŠK Jug - Zadar; Vrbas - Proleter; Famos - AIK. Aleksandra Korena kot zaslužnega zamejskega športnega delavca, organizatorja in trenerja na področju odbojke vsi prav dobro poznamo, saj je npr. le pred nekaj meseci popoljal e-kipo Friulexport v kategoriji deklic do državnega podnaslova, manj znana pa nam je njegova pot odbojkarskega trenerja in selektorja na pokrajinski in celo deželni ravni. Aleksander Koren ima, poleg »zamejskih« funkcij tudi druge, ki jih bomo tu skušali našteti. Je selektor in trener ženske deželne mladinske reprezentance under 17, pokrajinski selektor deželnih centrov za kvalifikacijo (CQR - Centro di Qualificazione Regionale), je odgovoren za Trst, kot sodelavec odbojkarske federacije, za izbiro kandidatk za državno reprezentanco, vodi izborne treninge i-gralk, ki sodijo v deželno selekcijo za bodoče reprezentančne nastope, poleg tega pa je še pokrajinski inštruktor za trenerje prve stopnje. (Omenili bi, da so edini pokrajinski inštruktorji samo Slovenci: Koren, Peterlin in Drasič). Poleg tega je pred dvema letoma dobil najvišje deželno odbojkarsko priznanje, ki ga podeljuje društvo Sangiorgina pod pokroviteljstvom deželne odbojkarske zveze, in sicer za zasluge pri delu na mladinskem področju (od zamejcev je to priznanje prejel še edino Ivan Peterlin). Torej kar bogat »curriculum«. Za intervju ni bilo treba Korena kaj dolgo iskati, saj je redno zaposlen kot profesionalni športni novinar pri Primorskem dnevniku. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, predvsem v funkciji razumevanja trenutnega stanja in bodočnosti odbojke, tako na ženski zamejski, kot tudi širše pokrajinski in deželni ravni. »Aleksander, najprej seveda nekaj besed o svoji odbojkarski poti, od i-gralca pa preko trenerja, organizatorja in pedagoga...« »Odbojko sem začel igratj relativno p>ozno, leta 1974, ko sem imel 15 let. Po šestih letih sem moral igranje o-pustiti zaradi delovnih obveznosti. Tako sem se posvetil trenerstvu. Tri leta sem vadil Borove začetnice, pač najmlajše igralke tega športnega združenja. Prvo leto me je vodil bivši Aleksander Koren trener jugoslovanske moške odbojkarske reprezentance Viki Krevsel, nato pa sem treniral sam. Tretje leto sem z igralkami osvojil zmago v kategoriji prve divizije. Nato sem dve leti treniral združeno ekipo deklic Friul-exp>orta, ki je letos osvojila drugo mesto v državi. V istem času, ko sém prevzel treniranje te ekipe, sem tudi sprejel razne funkcije na pokrajinski in deželni ravni v okviru vsedržavne odbojkarske zveze. Sedaj pa treniram igralke under 14 pri Boru.« »Kako pa si prišel do tako številnih in odgovornih funkcij na pokrajinskem in deželnem nivoju in kakšno pot mora torej narediti mladi trener, če se hoče uveljaviti na tej ravni?« »Takoj moram povedati, da tako pot lahko pravzaprav opravi vsak, seveda če se primerno strokovno pripravi, če trenira ekipo- in hoče napredovati in če ima seveda voljo posvetiti prav mnogo svojega prostega časa tej športni panogi. Moja pot do trenerskega posla v deželni reprezentanci je pravzaprav vzporedna s Friul-exportom in z mojim sodelovanjem v centru za deželno kvalifikacijo, kamor sem sproti pošiljal svoje bolj nadarjene igralke. V bistvu je ta center izredno važna novost, pač decentraliziran organ, ki skrbi za kvaliteto in razvoj odbojkarskega naraščaja. V teh centrih bogatijo svoje tehnično znanje tako igralci, kot tudi trenerji, saj jih vodijo strokovnjaki na državni ravni. Izbira pa praktično poteka takole: izbirni treningi so enkrat na mesec, na katere vsak trener odvede svoje najbolj obetajoče i-gralke. Nato so vsako leto v juliju enotedenske priprave, najboljše igralke pa gredo najprej v izbirno deželno, in če se tam seveda izkažejo, tudi v krog državne reprezentance. S svojimi igralkami že tretje leto o-pravljam to pot, one pač kot igralke, jaz kot trener. Na ta način se tudi npr. ovrednotijo igralke nižjih lig, ki pa so sposobne, da nastopajo v najvišjih selekcijah. Tako se je tudi zgodilo z Lajris Žerjal, ki je nastopala v C - 2 ligi, ko so jo sklicali v državno mladinsko reprezentanco. Ker sem se teh selekcij redno udeleževal in tudi zaradi uspehov Friulexporta, so mi poverili nalogo selektorja deželne reprezentance.« »Na katerih turnirjih je do sedaj nastopila tvoja izbrana deželna vrsta under 17?« »Teh nastopov je, zaradi še precejšnje neorganiziranosti federacije, žal bolj malo. Nalogo sem prejel ob lanskem turnirju Alpe - Jadran, na kate rem so nastopale ekipe iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije, na istem turnirju bomo še nastopili prihodnje leto. Letos pa smo i-grali tudi na važnem mednarodnem turnirju v Nov; Gorici. Pred nastopi v bistvu vodim izbirne treninge.« »Ženska odbojka je v naši deželi nedvomno v razmahu, v ta tok pa spadajo tudi uspehi Friulexporta...« »Prav gotovo. Sedaj se z mladimi dela sodobno ter s konkretnimi in modernimi didaktičnimi prijemi. Mnogo zaslug gre prav kvalifikacijskim centrom, katerih so se seveda tudi poslužile nekatere igralke izbrane vrste Friulexporta. Zato je tudi logično, da .je bila deželna mladinska ekipa sestavljena iz mnogih slovenskih igralk, ki so objektivno trenutno med boljšimi v deželi. Za zaključek bi še dodal, da če se bomo sistematično in strokovno posluževali vseh možnosti izpopolnjevanja, ki so nam dane, tudi uspehi ne bodo mogli več izostati, žal pa se zaenkrat pri nas teh možnosti premalo poslužujemo.« DUŠAN JELINČIČ Nogomet: v prvi jugoslovanski ligi Po pričakovanju C. zvezda DOPOLNILO PRED ANKETO ŠPORTNIKA LETA 1985 Triatlon . Član lonjerske Adrie Egon Renko J® na državnem tekmovanju v triatlonu v Palermu osvojil prvo mesto, na Evropskem prvenstvu v Ženevi pa je tel 23. Renko je tudi stalni član dr-zavne reprezentance. domači šport Danes KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Ja-Ufan - Corona Cremona PROMOCIJSKO PRVENSTVO . H-00 na Proseku, Dom pristaniških !-tevcev: Lav. Porto - Kontovel Elec-r°nic Shop; 11.00 v Pierisu: Polison-tlna - Dom PROPAGANDA , TROFEJA MESTA TRST U.OO v Nabrežini: Sokol - Bor. NOGOMET . 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu pri Sv. Alojziju: S. Lui-' Zarja; 14.30 v San Pieru ob Soči: sonzo - Vesna .A 3. AMATERSKA LIGA 14 4.30 v Nabrežini: Aurisina - Gaja; v .J’ v Repnu: Kras - Primorje; 14.30 . Ustu, Vrdelska cesta: Union - Pri-jTec; 14.30 v Ribiškem naselju: San .arco Sistiana - Breg; 14.30 v štan-Juventina - Medea; 14.30 v Gra-,cu: Torriana - Sovodnje; 14.30 v Zlcu: Fincantieri - Mladost 9 ZAČETNIKI venj^ v šlovrencu: San Lorenzo - Ju- ODBOJKA „ (ln UNDER 18 MOŠKI j,. -U0 v Trstu, Monte Cengio: CUS -°ga. cr obvestila o^PRTNA ŠOLA TRST da bo prva seja novoizvoljenega bfa^a odbora v četrtek, 28. novem-»b 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20. Of-te Mladina - smučarski odsek 2Ì. 'jut zimovanje v Kranjski gori od 2f. , ^8. decembra. Vpisovanje danes, te ]q’ tutri 25. in v torek, 26. t.m. Krjjy do 21. ure v Domu »A. Sirk« v '4'^teTNA ŠOLA TRST (itj ijta, da se bo v kratkem začel telil n. .računalništvu in sicer začetniški Vsb • hvalni. v UfajUtlormacije nudi tajništvo ŠZ Bor M lo'teih urah ali po telefonu (513-77) \ t ■ do 19. ure vsak dan do torka, GROMch Tel.: 773978 - TRST Ul. Molino o Vento 10 • GRADBENO PODJETJE • VODOVODNE - PLINSKE - KANALIZACIJSKE INŠTALACIJE • DOBAVA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE CENTRALNEGA GRETJA • MONTAŽNE PREDELNE MAVČNE STENE (CARTONGESSO) • POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC IN MARMORJEV • PRENAVLJANJE TRGOVSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV PREDELAVO NOTRANJIH PROSTOROV IZVRŠIMO PAZLJIVO IN DISKRETNO OBLAČILA damel hechter caclim-cl PORTOBELL 0’S SERGIO TACCHINI LACOSTE ellesse FILA ◄> »•MB« SPORI - OBUTVE newbcfcrce' i ^ «•••• COflVERSE* OSUPERGA ItKARHU <%diport pinmft od id os'J/