Amerika xsKi
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
2 . številka
Joliet. Illinois. 23. decembra leta 1905.
OGRSKA KRIZA ZAČASNO KONČANA.
Preatolouaslednikov brat Oton, ♦O let star, na smrtni postelji.
Prevesela vest za Belokranjce.
Dunaj, 5. dec. — Osnoval se je tukaj konzorcij za belokranjsko železnico kot glavno progo II. vrste., potegnjeno do Gradaca, od koder se odcepi eno krilo do deželne meje pri Metliki in drugo krilo do deželne meje pri Vinici čez Črnomelj. Pred. konsorcija je slavnoznani slovanski rodoljub in mecen Ivan grof Har-rach,raznnnjeg a so elani konzorcija gg.dr. Ivan Šušteršič, član gosposke zbornice tovarnar Križik, advokat dr. Alojzij Homan na Dunaju, tovarnar Karol Pollak v Ljubljani in dvorni svetnik Šuklje. Konzorcij je danes vložil pri železniškem ministrstvu prošnjo za predkoneesijo in hoče pripravljalna dela končati najpozneje do konec oktobra 1906.
Dunaj, 5. dec. — Knezoškof dr.
A.	Bonaventura Jeglič je izstopil iz kluba desnice gosposke zbornice, ker je načelnik kluba grof Thun govoril proti splošni in enaki voliv-ni pravici. Knezoškof dr. Jeglič je avoj izstop že naznanil pismeno predsedstvu desnice gosposke zbornice.
Ogrski parlament odložen.
Budimpešta, 20. dec. — OgTski parlament je odložen do dne 13. jan. Ministri niso bili navzoči. Voditelja opozicije grof Apponyi in bivši prvi minister grof Štefan Ti sza sta imenovala odložitev protiu stavno, a sta izjavila, da parlament ne bo oviral možnega spozumljenja med krono in narodom.
Volltvena predloga.
Po ravnokar razglašeni volitveui predlogi bo imel volitveno pravico vsak nad dvajset let stari Oger, ki bo a citati in pisati. Volitve so tajne. Izvoljeni so lahko vsi volilci, ki so deset ali več let državljani ter niso prestali nečastnih kaznij.
Kriza začasno končana.
Dunaj, 20. dec. — Dejstvo, da je ogrski parlament danes sprejel kraljevi ukaz za odložitev, očividno mnogo pripomore, osvoboditi državo mednarodnih težkoč, ki so pre tile vsled dolge politične krize na Ogrskem. Nove kupčijskp pogodbe treba sklepati z Nemčijo, Rusijo, Italijo, Švico in balkanskimi državami. Sedaj, ko je ogrski parlament odložen, lahko cesar-kvalj jasno vidi svojo pot pred sabo in skleiie te pogodbe, a razglasiti jih da po svojih ministrstvih na Dunaju in v Budimpešti, celo brez parlamenta-rične pritrditve. Gotovo je, da bi se bil ogrski parlament upiral pritrditi pogodbam, ako bi mu bile predložene. In takisto bo dejansko podaljšana za deset let nagodba, ki uravnava fiskalne in trgovinske zadeve obeh dežel. Avstrija in Ogrsko ostaneta še najmanj deset let skupaj.
Baron Fejevnry-
Dunaj, 21. deo. — Ogrski prvi minister baron Fejervary je imel avdijenco pri cesarju ter mu izročil svojo in ministrstva prošnjo za od pust. Pravijo, da pričakuje Fe jervary zaupnice cesarjeve in da bo potem prošnjo za odstop umaknil.
Ka] pa avstrijska vlada?
Dunaj, 16 dec. — Med avstrijsko vlado in parlamentom je sklenjeno premirje do marca meseca. Potem ee bo odločevalo o vprašanju volit-vene pravice, in sicer na temelju po ministrskem predsedniku baronu Gautschu obljubljene vladne predloge.
nadvojvoda Oto«.
Letnik W
šalo, da se mu je zadnji ponedeljek moral prerezati sapnik. Nadvojvoda diha sedaj skozi srebrno cevko, ki je dejana v sapnik. Že pred dvema letoma je Oton odstopil iz javnega in družabnega življenja. Brat nadvojvode hudo bolnega Otona, Franc Ferdinand, je domnevni prestolonaslednik. Prvi za njim je bil Oton, a pred nekoliko leti se je sklenilo, da ne bo nasledo-val in prenesel je svoje prestolona-sledstvo na svojega najstarejšega sina, nadvojvodo Karola.
Dunaj, 21. dec. — Nadvojvodi Otonu se je zdravje tako resno shujšalo, da so zdravniki opustili vse upanje na zopetno okrevanje. Konec 40 let starega bolnika se pričakuje vsako uro.
SPLOŠEN STRAJK JA ROŠKEM.
V Moskvi seje že začel uspešno in namoč grozi tndi Petrogradu.
Državljansko pravo.
Washington, D. O., 19. dec. —V poročilu komisije v zboljšavo natu-ralizadjskih postav je med drugim rečeno, da komisija vobče odobrava načela naturalizacijske postave, a priporoča, da naj nikdo ne dobi državljanske pravice, ki ne razume angleškega jezika in ue namerava stalno ostati v deželi. Komisija zahteva nadalje, da se prekliče dosedanja določba, po kateri ee morajo takosvani prvi papirji vzeti dve leti pred naturalizacijo, in mesto tega naj se tri mesece pred naturalizacijo predloži prošnja v dosego državljanskih pravic in pošlje prepis te prošnje uradu za naturalizacijo v W ashington.
Bojevanje za potličito svobodo.
Francija in Nemčija.
Berolin, 20. dec. — V razmerju med Nemčijo in Francijo je nenadno nastala spet napetost vsled rmene knjige, ki jo je zadnji teden objavila francoska vlada. V vnanjem »radu vlada ogorčenost nad objavo dopisov glede Maroka. V re-kakor bo vlada zahtevala odpoklica-nje francoskega poslanika Bihourda, ki je pokazal veliko nepremišljenost v svojih brzojavkah. O cesarju je brzojavil, da ničesar tako ne želi, kakor krvavega spora s Fra-. ajo. Bati so je najhnjših posledic,

Kolodvor zgorel.
New York, 20. dec. — Skoro polovica velikih kolodvorskih poslopij ob reki Hudson koncem W. 23. ceste je zgorela. Nastala škoda znaša $550,000. Potnikov, ki so bas dospeli na brodib, se je polastila največja razburjenost. Pet oseb se pogreša in storile so bržkone smrt v plamenih. Več železniških uslužbencev se je hudo opeklo. Več sto potnih kovčegov je zgorelo
Kriv.
Chicago, 111., 16. dec.— Dr. Oliver. B. Hart, ki je bil obtožen, da je v svojem stanovanju v Rogers Parku zlorabil in potem umoril deklico IrenoKl»kow, je včeraj v pre senečenje vseh poslušalcev priznal svoj hudi zločin. Sojen bo pozneje.
Kitajski nazori.
New York, 19. deo. — Na Poon Chew, urednik kitajskega časopisa, izhajačega v San Franciscu, je govoril tu o veliki vojaški bodočnosti kitajski. Rekel je med drugim: “Seveda imamo Kitajci tudi svoje napake. Američani pijejo žganje; mnogi mojih rojakov strežejo uživanju opija. A razlika je ta: Če se vrne domov pijan Američan, pretepa svojo ženo; če pa pride domov Kitajec pijan opija, ga našeška njegova boljša polovica.”
Vatikan in Franclja.
Rim, 3 5. dec—Vatikan je sklenil, objaviti posebno listino o ločitvi cerkve in države na Francoskem. Dokazovala bo,kakor misli Vatikan, da je vse storil v preprečenje preloma in razglasila, da so za vse odgovorna tri zadnja francoska minister-atva.
Petrograd, 19. dec. — Admiral Roždjestvenskij in glavni člani njegovega štaba so dospeli srečno semkaj nocoj. Admiral, čegar glava je se ogrnjena v obeze, je kazal udar in duševno trpljenje, ki mu je bil podvržen. Nad prisrčnim sprejemom öd strani velike množice, mnogih dijakov in delavcev je bil vidno prijetno iznenadjen, ampak odzdravljal je samo s klobukom in se podal, ne da bi govoril, v svojo ekvipažo.Ieto je množica spremljala z neprestanimi vzkliki, dokler se ni obrnila na Nevskij Prospekt. Višji častniki so bili zastopani samo po enem admiralu.
Petrograd, 20. dec. (2:05 zjut.)— Nocoj se je izdal oklic za splošen političen štrajk po vsem Ruskem,ki se ima začeti v četrtek opoludne. Oklic so odobrili izvrševalni odbori zveze zvez, kmečke zveze, splošne železniške zveze in delavski soveti petrograjski in moskovski." Vodje so izjavili, da bodo ustavljene vse železnioe na Ruskem.
Generalni Štrajk.
Petrograd, 20. dec. (6:20 zvečer.) Iz Moskve pozno popoludne dospela poročila javljajo,da se je tam štrajk uprizoril z uspehom in da se sedaj zelr hitro razširja. Celo osrednje postaje za električno razsvetljavo so v Moskvi zaprte, čez posamne dele tega mesta je guverner Dubasov proglasil malo obsedno stanje, kar daje meščanskim oblastim gomno-ženih pravic, zapirati itd. Temu koraku sledi bržkone proglašenje velikega obsednega stanja v Moskvi, nakar prevzame vso upravo vojaška oblast. V Petrogradu se pričakujejo slične narqdbe,ako tudi zavlada štrajk tu. Pokrajinske oblasti so za slačaj, da se od glavnega mesta popolnoma presekajo, pooblaščene; ravnati po lastni volji na lastno odgovornost. Celo pravico imajo, na lastno roko proglasiti vojno pravo.
Krvava bitka.
Riga, 20. dec. — Šeststo oseb je bilo baje usmrčenih ali ranjenih v mestu Takum v bitki med kmeti in četami. Ko se je upor začel na Kurskem, je bilo v rečeno mesto odposlanih štirideset dragoneev in troje častnikov v zaščito. Veliko krdelo letskih kmetov jib je oblegalo in nazadnje so se dragonci udali, po zajamčenju osebne varnosti. A po izročitvi orožja so divji Leti planili nad dragonce, jim izvrtati oči, odrezali nosove in ušesa ter polkovni-ka usmrtili. Nato so kmetje morili meščane. Medtem je došlo topništvo na pomoč, a to je po zmoti streljalo na meščane namesto na uporne Lete.
Kmetje zoper grofe.
Bogorodick, 20. dec. — Posestvo grofa Bobrinskega so kmetje opu-stošili, ki so grad oplenili in potem kakor druga poslopja požgali, 100 konj usmrtili, živino odgDali in žito odpeljali. Kozaki so dospeli prepozno.
Saratov, 20. dec. — Osemsto grajščakov iz te soseščine je brzojavno naprosilo prvega ministra Witteja, da takoj sklice dumo ali državni zbor, da zadosti kmečki lakoti po zemljiščih,kar edino utegne zatreti agrarske npore. Viastelini zahtevajo tudi več vojaštva, da se prepreči pustošenje še ostalih graj-ščin.
Nemec ne vmešava.
Berolin, 20. dee. — Tukajšnja vlada zasleduje razvitek razmer v ruskih baltiških pokrajinah z ,naj večjo pozornostjo. Tamosnji stra
Sni položaj, zlasti Nemcev, lahko vsak hip zahteva vnanje pomoči. Sedaj se odpošiljajo samo parniki tamošnjim Nemcem v varnost. A bržkone bo treba poslati vkratkem tudi vojnih ladij, ki jih ruska vlada gotovo z veseljem sprejme, ker seji tako odvzame z ram dober kos odgovornosti.
Tnrclja se «dala.
Carigrad, 16. dec. — Velikaporta je izročila avstroogrskemu poslani ku pl. Calice noto, v kateri dovoljuje mednarodno nadzorstvo mace-donskih financ. Mednarodno bro-dovje se sedaj kmalu umakne.
Carigrad, 18. dec. — Mednarodno brodovje, ki je napravilo demonstracijo v turškem vodovju, je odpoklicano.
Kitajci zoper Američane
Sbanghai, 18. dec. — Dvajset Kitajcev je bilo ugmroenih, en pod-konzul Združ. držav je bil ranjen, nemški konzul kamenjan in mnogo drugih inozemcev ima razbite glave vsled krvavega izgreda, ki so ga povzročili kuliji iz jeze do Američanov, ki jim 1 rijo priseljevanje v Združ. države. >rhal več tisoč delavcev je kričala. “Doli z belokož-ci!” Pričakujejo se evropske in ameriške vojne ladije v obrambo svojih državljanov.
Črnogorci dobim «stav©..
Cetinje, 19. dec. — Črnogorski knez Nikica je imel danes ob otvoritvi nove narodne skupštine prestolni govor, v katerem je proglasil novo svobodomiselno ustavo in izjavil, da je Ornagora sedaj ustavna država. Prisegel je potem, podpirati novo ustavo, in 100 strelov iz tOf„iy je zagrmelo v pozdrav. Velikansko veselje vlada povsod v ftr. nigori.
Priseljevanje.
New York, 18. dec. — Priselit-veni komisar Robert Watchorn je tu govoril o priseljevanju in delu. Izjavil je, da doslej še ni dokaza za trditev, po kateri priseljenci, dohajajoči v velikih krdelih, škodijo plačam ameriškega delavca. Po njegovih mislih se ne morejo tukajšnji delavci že zato po pravici pri toževati o priseljevanju, ker se pretežno velika večina priseljencev pridružuje unijam in ker novi prebivalci deželni ne opravljajo samo dela, marveč ga tudi povzročajo.
Spet dr. Osler.
Baltimore, 20. dec. — V svoji najnovejši knjigi označa dr. W. Osler, ki bi kakor znano ostarele bližnjike najrajši izročil tako hitro in brez bolečine kakor možno grobarju, takozvane vizije ali prikazni pred smrtjo, ki nanje verjamejo ti-sočerniki, kot prismodarijo. Med drugim pravi: “Navadno umre človek, kakor živi, neuplivan po mislih na bodočnost. Od 600 umirajočih je pretrpelo 90 velike telesne bolečine; 11 jib je dvomilo; 2 sta se zelo bala in 1 se je bridko kesal. Velika večina pa je nmrla brez posebnih znakov.”
TRI ROGATE BANKE PROPADLE,
Vštevane med najveeje v Ch kugi. obveznosti znašajo *26,000,000.
Nagel strah.
Hranilci pa ne bodo trpeli škode.
DowJe.
Boston, 20. deo. — John Alexander Dowie ali prerok Jeremija II. je dospel semkaj v zasebnem vagonu in v spremstvu svojega sina, dveh pristašev in ene strežajke iz, Zion City, 111. Da si okrepča ud ra vje, se bo Dowie vozil po morju.
Chicago, 111., 19. dec.—Propadle so banke “Chicago National Bank”, “Home Savings Bank” in “Equitable Trust Co.”, ki jih je nadzoroval John R. Walsh. Vest o bankrotu, ki se je včeraj zjutraj razglasila, je vzbudila v finančnih krogih veliko vznemirjenje, a splošna panika se je preprečila s tem, da so se ponudili najodličnejši trgovci našega mesta, založiti potrebne denarje v izplačanje vseh hranilcev ter vse tri banke preustrojiti. Hranilci so dobili zagotovilo, da ne bodo izgubili niti dolarja. Propad bančnih zavodov se je že pred tednom prerokoval, a samo med nekaterimi finančniki. G. Walsha zasebne špekulacije in poskus, nadzorovati Southern Indiana železnico, kakor i nalaganje denarja v zemljiščih, kamenolomih in drugih podjetjih je povzročilo bankrot.
$26,000,000 cbveznostij.
Rečene tri banke so odprle včeraj zjutraj ob navadni uri svoja vrata, da izplačajo hranilce. Dočim so ga vsi, ki so svoj denar zahtevali, tudi dobili, se je obenem naznanjalo, da se De sprejmo nobene uloge več. Skupne obveznosti znašajo okoli šestindvajset milijonov dolarjev.
UpHv propadlih bank.
Propadle tri banke so tvorile ta-korekoč finančno trozvezo, ki je občutno uplivala v več mestih. “Cbieago National Bank” je bila matica obeh drugih. V finančnih krogih so se včeraj izražali, da je bankrot Walshevih bank pripisati naravnost prikladam, ki so se dajale Southern Indiana-železnici. Ta železnica je vedno veljala za g. Walsha osebno lastnino; potrošil je zanjo 5 do 15 milijonov dolarjev, ne da bi mogel izposlovati, da izteka naravnost iz Chicago.
Preiskave.
Chicago, 111., 20. dec. — Bančni nadzornik C. II. Bosworth, nasled nik John R. Walsha kot predsednika Chicago National banke, izdelava natanko poročilo o poslovanju Walshevem, ki se predloži zvezinim okrajnim pravdnikom. Polna ego dovina o vzrokih, zakaj so propadli Walshevi denarni zavodi, se predloži predsedniku Rooseveltu. Zoper John R. Walsha se veloži civilna in kriminalna tožba. Primanjkljaj znaša tri milijone dolarjev.
Ce se pripeti nesreča in otrok pre vrne kotel vrele vode ali se kdo ope če ali rani, se poloti nagel strah sosedov. Samo malo' zavednosti bi trebali, pa bi skočili brž po Severove olje sv. Gotharda, zdravilo, ki se je izkazalo neprecenljivo za opekline, prisade, izpahnonje in vsakovrstne rane, ki jih pomiri in zaceli. Olajša pa tudi revmatične bolečine. The mas Koenig, Cams, Nebr., je poskusil olje sv. Gotharda in pravi: “Trpel sem hudo bolečino vsled star« rane na nogi, a Vaše olje sv. Gotharda mi je deneslo olajšbo, ki je trajna.” Mathew Kovarovič slovaški rodoljub, Newburgh, N. Y., piše: “Pri delu so es mi roke hudo opekle, ampak strašno bolečino je je kmalu olajšalo olje sv. Gotharda, ki je popolnoma zacelilo rane. Po šljite mi ga tri steklenice, ker ga želim imeti vedno pri roki za bodočo rabo.” Cena 50c v useh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Prav nizke izletne voznine za božične praznike
do vseh postaj na Nickel Plate železnici med Chicago in Buffalo. Prodajni dnevi 23., 24., 25., 30. in,
31.	decembra 1905 in 1. januarja 1900, s povratkom do dne 3. januarja 1906. Za eno in tretjino voznine potovanje naokrog. Posamui obedi, od 35e do $1.00, opoludanski luncheon 50c, v jedilnih vagonih Nickel Plate sestava; tudi postrežba a la carte. Nič preplačila. Ohieaški prodajalnici tiketov: 111 Adams St. in Auditorium Annex. Kolodvor, LaSalle <fc Van Buren Sts., edini kolodvor v Chicagi na Elevteda Loopu.	40*
Opomin.
Vse tiste rojake, ki so mi kaj na dolgu, opominjam tem potom zadnjikrat, da poravnajo svoje dolgove do Novega leta, t. j. dne. 1. januarja 1906, ker sicer javno razglasim njih imena.
Rockdale, 111., 20. dec. 1905.
Jernej Marentič,
salunar.
Tovarna zgorela.
Chicago, 111., 20. dec. — Pretresljiva eksplozija je včeraj popoludne v tovarni tvrdke Ch. W. Shonk Co., 629 — 635 N. Wood st., povzročila požar, ki je upepelil skoro celo C nadstropno poslopje ter razdejal vse stroje in blago. Ognjegasni lajt-nant H. Bassett je zgorel, več dru gib ognjegascev je bilo ranjenih, in tndi nekaj delavcev. Škodo cenijo na $800,000.
Koristen posel.
Cincinnati, O., 20. dec.— Milijonar J. S. Neave je imenovan super-intendentom pocestnih pometačev in bo služil $2,400 na leto. G. Neave je prosil za to službo, ker je veščak v pometanju in se hoče izkazati svojem rojstnemu mestu koristnega.
The Tlcket Agents,
to so knjige, ki se dotisnejo do dne
2.	jan. 3 906 in štejejo 12,000 imen od cele Amerike. Te bukve so jako koristne za popotnike. Ko pride v kako mesto, vzame bukve, pa mu ni treba dolgo iskati, česar želi. Notri je zaznamovana cena od vsake milje železnie v Združ. državah. Gotovo si lahko mnogoternik kak dolar prihrani. In bukve so poceni, sta nejo le 75 o. Kdor jih hoče, nam lahko piše, ker zdaj se dobijo z novim letom. Naslov:
John .Klemenčič,
P. O. Jiox 121, Chicago, lil.
Vabilo k društveni plesni veselici,
ktero priredi Kr. S. K. podporne društvo sv. Janeza Evangelista St 65 v Milwaukee, Wis., na Silvestrov večer, dne 31. decembra, 1905, v Harmonic dvorani na voglu Mineral str. in prve avenue. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 10 o, dame prost8. Društveniki, ake pridejo z znaki, so vstopnino prosti. K obilnej u deležbi vabi najlujud-ne j e	Odbor.
Pozor, bračo Hrvati i Slovenci !
Joliet, 111., 20. prosinca 1905:— Dajemo do znanja svoj brači Hrva tima i Siovencima, da smo ustrojili novo družtvo pod imenom: Vitezi sv. Mikole ode. br. 3 H. K. R. Z. Ovo družtvo če iroati j uniform (uniformu). Stoga se umoljavaju sva brača Hrvati i Slovenci, u opste mladi fanti, koji žele pristupiti k ovomu družtvu, da pristupe prvo IS januara, pošto na 13. jan. imati če ovo družtvo bal ili veliku veselicu sa plesom. Ovo do znanja svoj brači, koji žele pristupiti i koji jesu več u ovom družtvu, da onaj dobi tak, sto če se dobiti na balu 13, januara, biti če u pomoč za robu svim članima, koji če pristupiti d« onoga dana u diužtvo.
U to ime pozivamo sva hrvatske i slovenska družtva, u opste pozivamo sav narod hrvatski i slovenski, koji nisu u družtvu, da nam se pri-druže i da nas posjete čim večim bi-ojem k ovoj prvoj zabavi, koju priredjuje ovo novo družtvo V. sv Mikole. Pak čemo se i mi vama odazvati i pridružiti v največem broju na svaki vaš zahtjev in u svakom slučaju. Unapred zahvalni u ime draživa
Ernest JaMetič, predsjednik,
Filip Hibler, računovodja.

Joliet, ill., 20. dec. — “Tiho, tiho, kakor bi po prstih šel; lahno, lahno kakor dih je prihitel. Jaz sem klical ves očaran venomer:	Bog te
živi, moj preblaženi večer!” Tako ftoje pesnik v samoti. A po naših ulicah se glasneje oznanja sv. večer: dan za dnevom kar mrgoli skrbnih raatera in očetov,skoraj upognjenih pod bremenom raznih božičnih daril. Vse se pripravlja, da čim si-jajneje in z dejansko ljubeznijo počasti rojstvo Gospodovo. “A. S.” kliče vsem svojim naročnikom: Ve šele praznike!
—	‘The Joliet Daily Republican’ prinaša v svoji božični izdaji sliko naše nove cerkve in piše med drugim: “Joliet ima štirideset cerkva in hiš božjih. Iz tega je razvidno, da je to mesto slavno radi svojega verskega življenja in nravstvenost naše občine priznavajo brez ugovora vsi 4ujci. Ljudstvo jolietsko ne pripada takozvanemu bogatemu sloju, t. j. razredu bogatašev, a skupno je ljudstvo bogato, in cerkvene občine prispevajo radodarno za cerkve,bolnišnice in dobrodelne zavode. Izmed lepih poelopij posvečenih cerkvenim svrham nadkrilja vse slovenska katoliška cerkev sv. Jožefa, dovršena pred par meseci. Leži na North Chi-«age cesti in je primeren spomenik «tedljivosti (varčnosti) in energije ((krepke volje) jolietskih Slovencev. Zgrajena je bila za stroške znatno nad $100.000, in prdseduje ji Rev. Father Šušteršič, podjeten in sposoben župnik.
—	Tužno so spet zvonovi zapeli v penedeljek zjutraj v naši fari in oznanjali, da se vršezadnji obredi v slovo od telesnih ostankov pokojnega Petra Ivanšek,kije umrl za pljučnico dne 14. t. m. Od hiše žalosti, 014 Summit st., se je pomikal po grebni sprevod do naše cerkve sv. Jožefa, kjer je č. g. župnik F. S. Šušteršič daroval peto črno sv. ma «o, in potem na slovensko pokopališče. Društvo sv. Jožefa, čegar član je bil rajnik,se je udeležilo pogreba skoro polnoštevilno, a tudi mnogo drugih prijateljev in znancev je pričalo, kako je bil pokojnik v obče priljubljen v našem mestu. Poleg društva sv. Jožefa je bil tudi član družbe presv. Rešnjega Telesa in tretjerednik pri frančiškanih, kar ¡kaže, da je bil vnet za sv. vero. Pokojnik je bil rojen v Krupi na Praproti v Semiški fari 1.1845. Da bi si malo izboljšal življensko stanje, je leta 1886. odrinil s svojo družino v Ameriko in se nastanil v Chi-cagi. Toda življenje v velikem «hicaškem mestu mu ni bilo prijetno in se je čez kratek čas preselil v Joliet, kjer je ostal do smrti. Bil je eden izmed onih, ki so se začeli zanimati za slovensko župnijo, in ko se je ta ustanovila, je bil z dru gimi farani vred vesel in zadcrvoljen, da zopet sliši božjo besedo v materinem jeziku. Pokojnik zapušča užaloščeno soprogo in petero otrok, izmed katerih je starejša hčer orno-žena, druga je v samostanu sv. Frančiška, zadnjo pa zapušča na svojem domu, kakor tudi oba sina. Starejši sin je uslužben v naši tis karni. Bog daj blagemu rajniku večni mir in pokoj ter večna luč mu naj sveti!
—	Kongresnik Lorimer je v poslanski zbornici dne 18. t. m. predlagal nasvetovano postavo, po kateri se ima določiti svota $31,000,000 za zgradbo globokega vodovoda od Chicage do St. Louisa. “Niti besede niti številke,” piše ‘The Joliet Daily Republican’ z dne 15. t. m., “ne morejo izraziti čudovitega napredka, ki ga Joliet gotovo učaka, ko bo zaposloval veliki kanal ali vodovod med velikimi jezeri ozir. Chicago ter St. Louisom ozir. New Orleansom. Te industrije (obrti), ki so že nameščene tu, se bodo okoristile po znižanih vozninah, tako glede sirovega materijala kakor dovršenih izdelkov. Jeklarne in sorodne obrti bodo lahko dobivale rudo od Gorenjega jezera naravnost na stanišča ob kanalu, dočim bodo lahko izvažale svoje izdelke severno, južno, vzhodno ali zapadno po že
leznici ali vodi. Ladije z jezer in parniki na povratku z juga bodo od kladali vsakovrsten les za žage in lesne tovarne po samo neznatno zvi sani ceni. Vsak produkt iz doline Mississippi se ho lahko odkladal kar pred našimi durmi za najnižjo ceno. Razvažanje jolietskih izdelkov bo pa tudi mnogo cenejše. Vsled kanala bodo železnice prisiljene zmanjšati voznine najmanj za tretjino, in to znižanje ho prizadelo tovore na vse pravoe, najsi bodo v neposrednem tekmovanju z vodnim prevozom ali ne. Tovarne jolietske pa bodo lahko prodajale svoje izdelke mnogo ceneje nego njih tekmovalke drugod, ki imajo dražjo vodno silo in slabša prevozila. Joliet brez globokega vodovoda nima obrtnega mesta nad sabo. Z dovršitvijo bro-darstvenega kanala iz Chicage do Mehikanskega zaliva, bo Joliet stal za glavo in rame nad vsakim svoj im tekmecem kot ‘vzorno obrtno mesto’ (Ideal Industrial City).”
—Tista četvorioa,ki je predzadnjo soboto ociganila kacih 30 naših sa-lunarjev in. trgovcev za par tisoč dolarjev, je slično nastopila v St. Louisu dne 12. avg in “profitirala” tudi nad $2,000.
—	Križarska vojna zoper salune se je razširila do Lockporta. Šest najst salunarjev je bilo tamkaj zadnji teden aretiranih, ker so kršili nedeljsko postavo, in seveda pošteno kaznovanih, po $57.25.
—	Adam Groth, znameniti joliet-ski stavbar, ki je zgradil med drugim našo novo slovensko cerkev sv. Jožefa, je bil rojen v Marburgu na Nemškem l. 1847.
—	Malovrednih dečakov je povsod preveč. V petek zjutraj so trije paglavci poskušali ukrasti par čevljev v prodajalnici slovenske tvrdke “The Eagle” na N. Chicago cesti. Eden mladih uzmovičev je bil zasačen in sliši na ime John Smith; ostala dva, izmed katerih se piše eden Tommy Ballun, sta ušla. Po goste kraje so na dnevnem redu tudi v drugih prodajalnah, sedaj pred prazniki dobro obiskovanih.
—	Ed. Khinehart, kot čuvaj upo
slen v jeklarni American Steel Wire-kompanije na Scott cesti, je čudno doživel v soboto zvečer. Ko je hodil okoli kot ponočna straža, sta mu iznenada stopila nasproti dv:> našemljenca, rekoč:	“Roke kvi
šku!” In ker sta povelje podkrepili, dva revolverja, je pri tej priči po slušal. Ko sta preiskovala njegovi žepe, sta se pogledala, kajti našla sta samo par dolarjev. Tega denar čka nista vzela, nego vrnila sta ga mu z opazko, da sta “mislila, da ima več denarja.” In izginila sta. Rhinehart pa je tekel k telefonu iD obvestil policijo, ampak preiskava je bila brez uspeha.
—	Sedem salunarjev je bilo v po nedeljek aretovanih, ker so kršil) župana Barra naredbo s tem, da so imeli v nedeljo svoje salune odprte. In plačati so morali globo po $25 in stroške, skupaj po $27.50 in sa luni so jim bili suspendirani. Na šega rojaka ni bilo nobenega med njimi.
—	Jos. Barrows, 81 let star, j p bil oktobra meseca 1903 povožen po kari pocestne železnice Chicago & Joliet, tako da so mu morali odre zati obe nogi. Vložil je odškodninsko tožbo za $10,000. V soboto mu je sodišče prisodilo $4,000.
—	“The Joliet Bridge and Iron Co.” namerava svojo tovarno severno od Jolieta razširiti in jo dvakrat povečati.
—	Mr. Snapp je v kongresu pred ložil nasvetovano postavo o poštnih hranilnicah, ki se imajo uvesti v Združ. državah po evropskem načinu.
—	Tudi Rockdale je dejan v jarem nedeljske postave o krčmar-stvu.
—	Na ponedeljkovi seji mestnega
zbora je alderman Lagger tožil an gleške pastorje, rekoč:	“Ti možje
pridigajo in pridigajo in pridigajo, najprej to reč in potem tisto. Da-
nes se repenčijo čez kupčijo in skušajo učiti trgovce, kako treba poslovati, in jutri se spravijo na kaj druzega. Ko bi se ti reformatorji brigali za svoje lastne zadeve in bi pustili mesto brigati se za svoje, > bi bilo bolje za vse prizadete stranke.” Z 12 proti 2 glasoma je mestni zbor odklonil prošnjo skoro vseh jolietskih salunarjev, da bi se krčmarska licenca plačevala dvakrat na leto polovično, in to dne 1. jan. $500, dne 1. jul. $500. Odklonila se je proš nja zato, ker seje mestna uprava zadolžila in potrebuje z novim letom denarja.
—	Devet telefonistinj telefonske črte North Western je zaštrajkalo v torek, ker se jim je zazdel n'ovislužbeni opravilnik prestrog.
—	Zaradi udobnosti občinstvu bo pošta odprta do 8. ure zvečer v četrtek, petek iu soboto tega tedna in v nedeljo od 9. do 12. ure dopolu-dne.
Pueblo, Colo., 16. dec----Pavel
Šterk in Jurij Mihelič sta bila znana, da jima prav dobro ugaja medenina ali mesing. Odnašala sta to primeroma drago rudo čimdalje bolj, zato se je vršila pred par dnevi obravnava proti njima. Izid je bil ta, da je bil obsojen vsaki izmed njiju na šestdeset dnij zapora.
— Anton Dominik, Slovenec, ki se je posknšal umorili štirikrat s tem, da se je na več mestih ranil, si je hotel vnovič vzeti življenje v okrajni ječi. To pot bi se rad obesil, zato je vzel brisačo in nekoliko električne žice. Našel ga je še pravočasno jetničar, ki ga je rešil prav gptove smrti. Ko bode ozdravil, odposlali ga bodo v norišnico.
—JAnton Šukle iz Beričeve vasi pri Metliki na Dolenjskem, se je povrnil po triletnem bivanju v stari domovini zopet v Pueblo. C. 2V.
St. Cloud, Mina., 16. dec. — Charles A. Bernik, bivši pomožni okrajni blagajnik, ki je bil zadnjo spomlad obtožen, da je ponarejal svoje račune in poneveril $4,000, je bil v petek na sodišču spoznan krivim in obsojen plačati globo $500. In plačal je globo in bil osvobojen. Globa, prisojena Berniku, je povzročila dokaj neugodnega tolmačenja in pravijo, da bo državni javni preiskovalec naprošen. slučaj še enkrat preiskati.
Rock Spriugs, Wyo., 17. dec. —- Rojak Ivan Berčič, ki se je po nesrečil v premogovem rovu dne 30. nov. t. 1., je umrl v bolnišnici dne
8.	t. m. Pogreb mu je priredilo društvo sv. Alojzija št. 18. J. S. K.
J., čegar elan je bil. V stari domo vini zapušča ženo in nedorastlega otroka, a tukaj dva brata in dve sestri.
Pokopali smo tudi dne 8. t. m. Lovrenca Jenko, ki se je ponesrečil v Diamondvillu ob razstrelbi v rovu, kjer je izgubilo 19 ljudi j svoje življenje, med njimi 4 Slovenci. Pogreb mu je priredilo društvo Trdnjava št. 10. S. N. P. J.
Vprašanje o pijači.
Na neki pojedini se je razprav-Ijilo vprašanje, kako vino je primerno za razne osebe in kdaj, in vprašan je bil slavni pisatelj Johnson za svojo misel. Rekel je, da je lahko kiselo viuo za mladeniče, težko sladko vino zu starce in žganje za junake. Ako hi se o tem vprašalo ljudstvo sedaj, bi bil edino pravi razsodek, da Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino lahko uživa vsakdo in vsaki čas, ker vedno koristi telesu. Isto obsega naj boljše vino in najboljše rastline ter ne more škoditi tudi najnežnejšemu ali ranjenemu želodcu. Ce ti peša slast ali navadna moč in čilost, če si bled ali žolt, če imaš težave po jedi, če si slab in nervozen, čmeren in nezadovoljen, če ti ne koristi nobeno zdravilo, ti gotovo pomore Trinerjevo ameriško zdravilno gren. ko vino, ker deluje naravnost na prebavila in po istih na celo telo. Dalo ti bo krepke živee, trden želodec in popolno prebavo. V lekarnah. Jos. friner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Vabimo vse rojake Slovence Hrvate, da nas obiščejo in se z nami veselijo.
Mauser Brothers
GOSTILNA IN PRENOČIŠČE.
inane slovenske godbe “Stone City Band.” Priporočamo se ro veselicah in drugih enakih prilikah.
COR. JACKSON & OTTAWA STS.	JOLIET, ILL
:om ob društvenih
VSI IDEMO K M.4USERJEM
žične praznike, to je vb0 soboto in ponieljek one 23. ir 25, oec, 1901
io8 božičnih daril,
kakor importirane “Heidelberg Steins” ali posode za raznovrstne pijače, steklene posode za razne vrstne rože, posode za tobak, posode za vodo in drugo tekočino ter stotino drugih enakih reci.
Dobili smo tudi neko škatljo, znano kot Profesor Wa iTiifiiiflnw hoo’s ‘‘Hindoostan Mystery Box”, v katero bodemi djali $25.00: kdor jo prvi odpre dobi denar. Pridite in poskusite, ne stane vas nič.
500 sonvenirjev bodemo razdelili ob praznikih med rojake
Pripravljen bode izvrsten prigrizek ali “Reindeer Lunch” sv. Miklavža od 8 do 11 ure v soboto zvečer in celi dan v pondeljek.
Vsem rojakom voščimo vesel Božič in srečno Novo leto!
MAUSER BROS
IZKUŠNJA, nikakor pa ne sam poskus, je dokazala korist Severovega balzama za pijača. Zaupajte v zdravilo, ki je bilo proizkušeno. Severov balzam za pljuča se je vselej pokazal vspešnega. isti vas bo gotovo ozdravil.
Ako trpite vsled kašlja, prehlada, bolnega grla, vsled prsne ali pljučne bolezni te ali one vrste, uživajte
Severov balzam za pljuča
in ozdravljeni bodete. Cena 2 5c in 50c.
“Sedem let sem pokašljeval. Vsi leki, kar sem jih uživa, so tuli b-3{ vspe* h», in že sem obupal nad svojim ozdravljenjem dokler nisem slednjič aačel jemati Severov balzam za pljuča. Sedaj ne rabim več kašljati, in počutim se boljšega kot kdaj poprej!	Andrej Ctuloupka, Kiping, Ohio.”
Vzdigujete bremena? II Nimate okusa.
Prav gotovo ne ako ste bolni na ledvicah in imate vsled tega slaboten hrbet! čuvajte se pred Bright-ovo boleznijo, kajti manjši neredi v ledvicah, jetrih in mehurju prav pogosto vodijo pot do nje. Okrepeujte te organe z rabo
Semovega krepdilca za jetra in ledvica.
Cena 75 centov in $1.25.
TIHO TRPLJENJE.
Žene trpe veliko bolj potrpežljivo kot možje. Pritožijo se jako malo ali pa prav nič, dočim trpe one prav hude bolečine. Slabotne in trpeče žene se rešijo lahko vseh muk in težav z rabo
Severovega ženskega regulatorja.
Cena $1.00.
V dobi pojedin «e ne bi nihče smel odreči dobrihjtdij. ko trpite vsled nezavžitnosti in nereda v prebavnih organih, in če hočete zadobiti svoje prejšsjc zdravje, tedaj uživajte
Severov
balzam življenja.
Cena 75 centov.
DAN POZNEJE.
Po prebdeli noči in vsled zavžitja več ko navadno množine hrane in pijače, človeka prav rada boli glava. Vse take slabe posledice se lahko prežene kot tudi prepreči nervozni glavobol z rabo
Severovih praškov zoper glavobol in trganje.	Cena 25c.
V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVETI ZASTONJ.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS ! IOWA
—	V gozdu ubita žena. V ponedeljek 20. nov. je v gozdu pri St. Vidu na Dolenjskem ubilo delavčevo ženo Heleno Flos. Bukev se je podrla nanjo. Ženska je bila takoj mrtva.
—	Iz ječe v Gradiški je odpuščen aeki Franc Tomšič, po rodu Kranjec. Prepeljejo ga v prisilno delavnico v Ljubljano.
—	Poroka. Poročil se je v Kamniku gospod Josip Cizel, o. kr. profesor na ženskem učiteljišču v Goriei, z gospodično Minko Pra-šnikerjevo.
—	Slovensko trgovsko društvo Merkur” je obhajalo 20. nov.
svojo petletnico na jako skromen, toda izredno fin način. V imenu predsednika društva ces. svetnika Murnika je pozdravil prvi podpredsednik g. Al Lilleg društvene člane, kateri so se udeležili v tako častnem številu zborovanja, da so bili vsi društveni prostori polni.
—	Porotne obravnave v Ljubljani. Radi poizkušane tatvine v cerkvi na Visokem je bil obsojen Franc Kotnik na 5 in pol leta težke
ječe.
—	Reški “Novi list” o Šukljeju in o belokranjski železnici. Dvorni svetnik g. državni poslanec Fr. Šuklje je pred kratkim bival na Rilci zaradi zgradbe nove železniške pr 'ge. Ta železnica bi šla od Straže preko Gorjancev nad Semičem v Belokrajino. Tu bi se pri Gradacu razdelila v dve progi. Eno krilo bi šlo preko Metlike ob Kolpi do Karlovca, drugo pa od Gradaca preko Črnomlja do Kolpe, da pri Vinici preide Kolpo in da se križa (najbrže pri Tonuji) s progo Karlovac Reka in da gre potem pri Plitviških jezerih skezi Liko na Knin in spoji Dalmacijo z ostalim cesarstvom. O tem bivanju po slanca Sukljeta na Reki in o novi železnici govori reški “Novi List” v posebnem članku in pravi med drugimi, da bi bila ta železnica silne važnosti za Reko in njeno trgu vino, vsled česar se bodo reški trgovski čiuitelji v Budimpešti ž vo zavzeli za to piogo. “Novi List” piše nadalje: Leta 1883. je Šuklje zagovarjal v dež. zboru, a 1. 1885 v državnem zboru zgradbo te proge. L. 1890. je uspel kot referent v železniškem odseku na Dunaju s predlogom o zgradbi dolenjske železnice, a nadaljni nastavek te proge tedaj zaradi zaprek ki jih je stav-Ijalo ogrsko ministrstvo, ni bil mogoč. Danes pa ta proga ne pride več z dnevnega reda. Takoj po otvoritvi drž. zbora se snide železniški odsek, ki bo o tem vprašanju razpravljal, a ni dvojbe, da ne biga popolnoma odobril.
—	Redek lovski slučaj. Gg. Božič in Barborič, trgovca v Novem mestu, sta ustrelila ob Krki 3 jako lepe takozvane “Male žagarice”. Te vrste posebno lepih rac se dobi le malo katero leto, in kolikor izkušnja uči, so te izvanredne ptice severne selivke, navadno predoznanjevalke hude zime.
—	Umrl je dne 24. nov. župnik v pokoju č. gosp. Ivan Golob.
—	Fantje iz Straže. Verodostojna
priča piše:	Dne 7. novembra sta
bila neki orožnik in ženska, katere mož je v Ameriki, v neki gostilni v Gor. Straži. Odtod sta šla na njen dom. Domači fantje pa so v takih slučajih že od nekdaj nagajivi. Prastara navada je namreč, da hočejo hiti gospodarji iu varhi v domači vasi. Obstopili so torej hišo ter zastražili vrata in okna. Pozno v noči so sprejeli orožnika in ga povabili k občinskemu odberniku, da se ta prepriča o junaškem činu na Sr,raži. Seveda je občinski odbornik takoj ukazal, da morajo orožnika izpustiti. A že drugi dan je bil g. «tražmešter iz Novega mesta fantom za petami Dne 18. nov. pa je g. stražraešter “povabil” tiste tri junake, ki so stali ua straži, da do-
kažejo “staro pravdo”. G. straž-mešter pa gre nato še v dotično gos tiluo in je ne ravno prijazno rekel gostilničarju, da on in njegova žena nista sposobna za gostilničarski obrt in ju bode naznanil.
—	Obsojeni slepar. Iz ljubljanske prisilne delavnice pobegli Karol Stamcar je bil pred novomeškimi porotniki obsojen na 6 let v Gradiško, potem bo prišel Dazaj v prisilnico. Goljufal je ljudi kot “pobožni romar”, kot “vinski trgovec” in kot
jetniški paznik” iz Gradiške.
—	Deževje, sneg, povodnji. Take jeseni že davno ne pomnimo. Dež dan na dan, zgodnji sneg, posledice — nenavadne povodnji v raznih krajih dežele. Tako se poroča z dne 24. nov. iz St. Vida pri Zatičini, da so vasi v občinah Dob, Podboršt in Zagorica v vodi. Iz mnogih hlevov so morali ljudje izgnati živino in sami zapustiti stanovanja. Voda je ljudem odnesla drva in živila. Enaka poročila prihajajo od Cirk-nice in Planine.. Iz Zagradca pri Žužemberku pa se poroča: Pri nas je zgodnji sneg napravil ogromno škodo, zlasti v mladih hrastovih gozdih. Vasi Kuželjevec, Malo in Veliko Globoko ter Grintavec imajo do 400 oralov hrastovega gozda. Sneg pa je polomil večino mladega drevja. Škoda je neprecenljiva. En sam gospodar ceni škodo v gozdu na 4000 kron, ker mu je uničen mlad hrastov gozd, ki mu je obetal lepe dohodke.
—	Umrl je v Novem mestu po veljnik meščanske garde, g. Anton Vrtačič v 85. letu svoje starosti. Pokojnik je bil kot vojak odlikovan z mnogimi redovi.
—	Izprememba občinskega voliv nega reda v Ljubljani je dotiskana ter se razdeli gg. obe. svetovalcem. Število občinskih svetnikov zviša se proti dosedanjemu številu za sest mandatov, ki pripadajo novemu, če-t temu volivnemu razredu. Bistvena izprememba je nasvetovana voli na doba šest let in pa dopolnilne volitve po preteku treh let.
—	Zimska šola za odrasle kmečke mladeniče v Krškem. Po inicijativi gospodov župana dr. T. Romiha in
| deželnega potovalnega učitelja Fr. G >mbača, se je otvorila s prvo ne j deljo p. m. na lastno prošnjo neka t>-nh kmečkih mladeničev krške | fare, nekaka zimska šola za odrasle kmečke mladeniče z namenom, da se kolikor možno temeljito izobrazi jo v najvažnejših kmetijskih panogah in za umno gospodarstvo potrebnih rečeh, namreč v kletarstvu sploh, dalje v računstvu, kemiji, fiziki, zdravilstvu, risanju, o raznih postavah itd.
—	Poslanec Šuklje je bil v Zagrebu v zadevi belokranjske železnice. Zagrebški “Dnevni List” priobčuje v oddelku “Narodno gospodarstvo”
0	bivanju poslanca Šukljeta v Zagrebu naslednjo notico: Željeznički spoj Kranjske s Hrvatskom i Dal maoijom. Ugledni slovenski rodo ljub zastupnik na saboru u Ljubliani
1	uvaženi član bečkog rajstaga, dvorski savjetuik gosp. Šuklje bo ravio je ovih dana u Zagrebu u stvari izgradnje željezničke pruge, k"ja bi spajala Kranjsku s Hrvat s^om a preko ove s Dalmaciji >m.
—	Umrla je 23. nov. učitelpoa gdč. Viktorija Praprotnik, hči vele zaslužnega pokojnega ravnatelja P'-aprotnika.
—	Izpred deželnega sodišča. Ai a T imčič iz Smartna je v službi v mestu Ljubljani vkradla svoji gos podinji več obleke in dobila zato 5 mescev težke ječe. — V Rantovšah je posestnik Jurij Habjan pretepel svojega pastirja, ga prisilil, da je krivo pričal. Dobil je 3 mesce. — Zaradi tatvine sta bila kaznovana Jo žef Luteršek in Blaž Judež. Prvi je d bil 3 mesce, drugi pa 8 tedne. — Zaradi tatine v preiskovalnem za p>iru se nahajajoči Pavel Omejc je izkušal iz ječe pobegniti. To se mu n- posrečilo. Pri obravnavi je bil
i obsojen na 15 mescev. — Pri skup-n*-rn hudem pretepu je sumi z no
žera v trebuh v Vižmarjih mizar Mikuž Bančarja in Tometa, ki sta tudi oba mizarja. Dobil je 6 mescev težke ječe.— Damjan Globokar, posestnik v Rudniku je grozil z ubojem svoji ženi, njeni materi in njenemu bratu in ko so ga hoteli orožniki seboj odvesti, zoperstavil se je tudi tem. Obsojen je na 7 mesecev težke ječe.
—	Umrl je v Kranju g. Ferd. Sa jovic, občeznani kranjski meščan, podpredsednik mestne hranilnice kranjske.
—	Brata po nedolžnem v zapor spravil je premogokop Janez Dolanc iz Završ pod Dobovcem. V nedeljo 13. avgusta, so pili fantje iz Dobovca: Jamček, Bajda in Kovač in oba brata Janez in Leopold Dolanca v Krajšek-ovi gostilni v Završab. Bili so dobre volje in med seboj prijatelji. Odšli so potem vsak na svoj dom, kakor so dejali: eden na desno, drngi na levo; ali čez malo časa so se dobili vsi skupaj, ne da bi ena partija za drugo vedela pri Kočevškovi samotni hiši. Tja so prišli “vasovat” h Kavškovemu dekletu, katerega je Janez Dolanc posebno “rad videl”. Dobovški fantje so šli po drugi poti in go bili prej pri hiši. Nato pride Janez Dolanc in udari na tleh ležečega Kovača trdim topastim orodjem p«» glavi, vsled česar je Kovač dobil dva smrtonosna udarca, spričo katerih je Kovač tudi kmalu potem umrl. Dolancev brat Leopold je prišel na lice mesta še le, ko je bilo dejanje že dovršeno in je očital bratu Janezu: “Janez, kaj pa si storil?” — Obtožena sta pa oba brata zločinstva uboja. Obravnava se je vršila pred novomeškimi porotniki. Porotniki so tedaj po trdili vprašanje, ali se je zločin dovršil sporazumno (obeh bratov), z “da” in sodni dvor je obsodil Janeza na 4, Leopolda pa na 3 leta težke ječe. Po končani obravnavi pa se je dogodila pred sodiščem zname nita scena, ki je markantna za naš slučaj. Oče obeh obsojenih sinov, dobro stoječ kmet, je ogorčen očital starejšemu sinu Janezu, zakaj je svojega brata spravil v triletno ječo in zakaj ni priznal, da je on (Janez) Kovača res obakrat udaril. Janez je jokaje izjavil, da tega le zato ni priznal, ker je mislil, da bi bil za priznanje tudi druzega udarca še enkrat toliko let zaprt Ubogi, potemtakem prav po nedolžnem obsojeni Leopold je bil takopotrt, da se z nesrečnim bratom in očetom niti jokati ni mogel. Čaje se, da se vloži ničnostna pritožba.
PRIMORSKO.
— Tragičen samoumor. V ponedeljek 20 nov. je skočila v Sočo pri mostu čez Grejnico, nekaj nad 20 let stara g spodična Hodila je nekaj časa tam okoli, potem odložila klobuk, boo in dežnik ter prosila otroke, ki so bili tam blizu, v slo venskem jeziku, naj pazijo na te reči. Nato je skočila v vodo. Otroci so kričali ter klicali na pomoč, ali vse je bilo zaman. Soča, ki je tam široka ter je vsled deževja mogočno narastla, jo je vz* la in trupla še niso našli. Reči puščene na obrežju, je spravila žandarmeri ja v Podg< ri v varstvo. Nesrečno dekle, ki je nas. lo smrt v Soni, |e P . v la Def ranči schi, stara okoli 27 let,izStuii| pri Ajdovščini Ne ve se kaj jo je gnalo v smrt.
Umri je v Ž ■ le	i velepos	«-Milk
g. RiMolf Senica		
Slovenščin*- -	hočejo	II ‘
V štaj-rsk m dež. .1	• *r>i je p«	-1 .‘(i
Wastiau pre * 1 ia'i1	SP •*-	1 v 1
za nemšk** g * **m-	mrl'	X
učitelpsč* j» s**!»*.	Ul’/ '/,V>	•« f
slo*en-eine T v	r	Ne -
Ci ž. nekoliko s'	*/ •	, .
mi” nemšk • i nč -Kvensk* i č 'e
H rt VAT ).
— Za n “ ' v -* leta 1895 ni o sedaj V -ag . i voden:, V Z u
poni >č1 sil iekli p' tok' v zagrebški ou- i o Pri Vranču
«K* <•*«►> «►<**!**($><*»>*) «fe <t» «h «b
*
*
*
%
*
§
*
*
*
«
«
*
«
«
«
*
s» s»
pŽN tl1?
-f-fa
*3/ sip \£s'
.A- A ¿T? čfs et%
v v
t
»
* » t t t *
* »
*
♦ » » »
AUTk litri liri ¿KTa	aITa iHTa aHTja aHTa iITa aWa
"P
7 A DA7IP in NOVO leto
£j/\ DULIL Pošiljajo Slovenci kaj radi
-------------- D.UULA svojcem v staro
domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST , New York, N. Y
1752 ST. CLAIR ST., Cleveland, O.
A A A A rt? A
A A A tir? tir?
WWW
A A? A? A?
A A A A ^

I ČLOVEKA
aATERI NE BI BIL SE ČITAL V CAHNIRIH, A Li SLISAL PRIPOVEDOVATI OB L J 1)1 O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATER© VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA ©ZDRAVI SLAVNI
t»li
i
"1
Or® E, C* Collins M
t co
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to pr ekori strto knjigo „Zdravje“, s katero
je dokazal, dani človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi o:i popolnoma in temeljito ne poznal.
Knjiga: ZDRAVJE.
IslnrS! I Aiojaki Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-LCllUl UJ i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času ngpolnoma ozdravi, bodi si Katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni
ozdravljen, Rentna- Ozdravljena,glavobola, tiznia in kronične	tok» in bolezni
ho,osni Mode. ”*?&£**
Ozni a v*,,
slaa:r«e in
.«»‘ja,
Ozdravljen: živčne bo- ji lezni, pokvarjene krvi in izpadanja las.
Mm
irko Lepetieh,
Olga, La.
P
Alojzia Slama,
.Clarkson, Nebr.
Janez Zabukovec,
Box 86 Butle, Mont.
John Krnač,
Box 14 Connorvilie, O-
leg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja p
■ m rano tu priobčiti
!) 'dno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavi te po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za pot d takoj d.>pošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisat ‘te in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natani n gotove je ozdravili.
Stanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in ' uku, ter pisma naslavljajte i a sledeči naslov:
:ie uzro !
■ r eni
'A

T
Lim
•itt:
NEW YC
r aru-k n i
P’

.iul.. .i |>" olnega ozdravili nia io ure dopol ne do 5. popoldne
isp ossasasssas aasBSsaaasas*
jS
k

1IEMAMISLOVMC.
Ustanovljen 1. 1891.
jfrvi in najstarejši slovenski katoliški lisi, v Ameriki in glasilo li. S. K. Jodnote.
Izdaja ga vsaki petek
HOraSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
3ar*Čataa za Združene države le proti pre#lači $1.00 na leto; za Evropo proti predplaf.i $2.00 na leto.
3opisi in denarne pošilja Ive naj se pošiljajo na
UHERIKANSKl SLOVENEC
Joliet, 111.
l^Bkiurae telefona Chicago in Interstate*: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
aMERIKANSKI SL0VENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Sioveoic-Amirican Printing Co. Joliet, in.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
34.
25.
36.
27.
i8.
39;
30.
dee.
nedelja
pondeljak
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
Adam in Eva. Rojstvo Gospoda Štefan, diakon. Ivan, apost,. Nedolžna deca, Tomaž, škof. David, kralj.
Sveti večer je vasoval.
Silvin Sardenko.
Tiho, tilio,
iakor bi po prstih šel, lahno, lahno kakor dih je prihitel.
Jas sem klical /es očaran venomer:
—- Bog te živi,
»oj preblaženi večer!
Kaj prinašaš a onega sveta novic?
Mar veselih, ker si tak živahnih lic?
'Tiho, tiho, iakor bi se. koga bal, tajno, tajno kakor duh je šepetal:
— 'Vsa nebesa aeizmerna so novost, vae boš videl,
Sadar sam boš rajski gost.
V endar nekaj *aj razkrijem pred teboj, kaj je davi
sožil Stvarnik moj in tvoj: Morje zvezdic
to vsem stvarstvu sem razlil, a nobeni,
’kakor zemlji nisem mil.
Ali vsaka bpao slavo mi gori, kakor zemlja,
:a nezvesta moja hči.
Savno tak je iladne zemlje sin, ko sem vendar žal vso milost mu z višin. —
In večer bi povedal marsikaj a nebesa
if) hotela ga nazaj.
Tiho, tiho,
kakor bi po prstih šel, lahno, lahno kakor sen je odhitel.
Na praznik sv. Štefana,
Gospod, ne štej jim tega za greh.
(Dej. apost. 7.)
Zavzetjem nas navdajajo povesti » tel» božjih vgodnikih, ki so cenili woje življenje tako malo ali pa — 8a govorim pravilneje — cenili tako visoko, da eo za sv., vero dali srčno Asi.
Spoštovanjem namreč gledamo jiarčeka Eleazarja, ki gre mučenik :ypttlne postave v silovito smrt v teh istih, ko bi mu tako primerna bila sfflravua. — Strmenjem si stavi jamo pred oči mater Makabejko, ki s to ra vestjo hoče s sveta, da bodo tudi mi sedmeri sinovi žrtve za vero seetov in domačo postavo ter potem •■jttma junaško umrje. — S cela nekaj edinega pa nam je ognjevitost ttvoške duše mučenice Agneze, ki je? v svojem 13/ letu oddala, kar je smrtnega bilo, zatoda prejme, kar je
večno. Kje in rabljev, obeh nastop
je navzočnikom šel do srca: tresočo se roko je segel po deklični glavi, ko je opazil, kako je otroški mučenici prešibek vratec, da bi ga zadeti mogel polni vdarec obsežnega smrtnega orodja. In vskipela je krvi napojena rimska zemlja, ko je skozi smrtna vrata v brezkončno življenje vstopil večnega mesta najljubeznjiveji otrok — mučenica Agneza.
Ti krvavi svedoki za vero bodo naj nam, dragi, še danes tisto bodrilo, ki naj nas navajaj da pri čarno tudi mi vsepovsod — akoprem nekrvavo — svojo sv. vero. Tudi to naše nekrvavo pričevanje nam postane mučeniškega pomena.
Kakim načinom to, o tem v čast
sv. Štefanu danes.
*
•fr	*
Katekizem nas uči, kako vsak birmanec prejme milost sv. Duha. Prav posebno naj ga potrjuje ta birmanska milost, da svojo vero more stanovito pričati in po njej živeti.
Ivič. “Pričati torej sveto vero je krščanskemu bojevniku naloga.
.« Kje naj nastopi kakor veri pričevalec?
Dragi! O veri se dandanes razpravlja povsod.
V	vsakojakih zbirališčih pridejo z verskimi vprašanji na dan; in naj si bodo to zbirališča tudi gostilne. O veri in o šoli, tako si misli občinstvo, vsakedo lahko sodi in po tem tudi govori. Presenečen za. puščaš take kraje — mislil bi kmalu: da si se bil zmotil na cerkveni zbor.
Kar na trgu se presojajo verske stvari. Tako se ti zdi, da nisi prišel kupovat in prodajat, ter se pre-skrbljuješ za telesne potrebe; nego da se v nekako skupino hače pre meniti to tržno vrvenje in pehanje.
V	rodovine se zanašajo verske prepornosti. In mesto, da bi se mirno vživali božji darovi na obedih, v stanu jo celo družinski oče napasti kako cerkveno razmero, ki dostikrat nima prav nikake zveze z vero. Ni mi treba opominjati, da si s tem stariši zasajajo meč v lastno srce — otroku časih ena slišana beseda ne izgine nikedar več iz spomina, Prisvojil si je napak sodbo o veri in oče ga je morda aeradovoljno vpeljal na nospoštovanje do vere, do vsega višega sploh in tudi do samega sebe.
Knjige in časniki so danes pogo-stoma taki, kakor da bi se ne moglo opraviti brez hude besede o veri. Bila mi je v roki kupčijska knjiga, odmenjena višini učilnam te stroke. Dva-trikrat sem bral napad na vero sredi med obravnavo, ki je poučevala o prometu s čajem. Še le po tem sem bil prepričan, da napak ne berem. — Da, neverjetno bi bilo, ko bi ne bilo res; v računsko knjigo je znal vtihotapiti pisec črtico o veri.
Ta ali oni malovednež si misli celo, kakor da bi olikan ne bil, če ne reče katere zoper vero. O veri govori, kakor da bi ga morali klicati vsaj na slednje cerkveno posvetovanje — akoprem mu je vse verstvo kakor sedmerimi pečati zapečačena knjiga. — Čas je pač postal tak. Vsak čas nosi svoj znak; današnjemu je ta. Ali sedanje človeštvo doživi kedaj druzega toku, tega vam danes povedati ne znam.
b Kako naj nastopiš kakor veri pričevalec?
To vprašnje, dragi, je važno nad vse.
če si vežban, navedi vzrokov. A vendar pa, če hočeš z vzroki na dan, treba ti je precejšnjega znanja. Onega znanja menim, ki se ga ne priučiš iz kake prebrane protiversko pobarvane knjižice — za kaj tacega ti bilo treba obsežnega znanja; znanja, ki si ga pridobiš le v slučaju, da ti je tak veči del tudi tvoj življenjski poklic. — Kar tako zastonj, dragi, se o težkih verskih vprašanjih ne more razpravljati. Veš li, kaj naš narod trdi, da se vrši zastonj? To edino — po narodovih ustih — vtegae biti zastonj; sicer tu na svetu ni ničesar zastonj.
Zato bode najbolje, da se sploh ne podajaš v verske boje. Izgube,
sodbi, ki jo je izrekel ob neki prilik sedaj vladajoči sv. oče, Pij X.
A govori pa ob takem določno
tako-le: Če je veroval veliki Pavel in noenjak Avguštin in eo verovali cerkveni in svetni velemožje vseh časov, ne zamerite pač, vi gospodje in ve gospe, da se vendar le verno klanjam temu, česar vsega prav ne razumevam in — oprostite mi sodbe — i»e razumevate morda tudi ne vi. Za vse nas se mi namreč dozdeva ta stvar pretežke vsebine. A, če so ti, čemu da bi ne jaz?
(Konec prih.)
verjemi mi, ne bode nobene.
-voj
verski nasprotnik je morda res veri gorak; morda sp ga pa tudi le samo nagajive besede in ni tako slab kakor govori -7- prav po tej mili
Potujoča tajnost.
“Dejanja Judov in njihove šege,’’ piše Heinrich Heine, “so svetu popolnoma neznane. Ljudje mislijo,da poznajo jude,ker so videli njih brade, ampak opazili niso ničesar kakor te brade. Sicer so j udje še sedaj kakor v srednjem veku potujoča taj nost.”
Drug jud, Karl Marx, piše: “Ne iščimo tajnosti judovske v njegovi veri, ampak iščimo tajnosti verske v resničnem judu. Kateri je posvetni nagib judovstva? Sebičnost. Katero je posvetno bogočastje judovo? Barantija. Kateri je posvetni bog? Denar”.
“Chicago Daily News” z dne 18. novembra ima brzojavko iz Stockholma, ki poroča, da je tja dospelo 17 ruskih beguncev, ki bo donesli seboj 60 milijonov rubljev, t. j. 30 milijonov dolarjev; in v istej številki donaša “Daily News” srce trgajoč oklic v nabiranje denarjev za uboge preganjane jude na Ruskem,
Kako se strinja to oboje? Če je med ruskimi judi toliko milijonarjev, potem bi lahko podpirali tudi svoje stiskane brate in spet nadomestili vse med kramolo razbite šipe, Ruski judje so bogati dovolj, da si lahko sami pomagajo; prav nikake pomoči ne potrebujejo od svojih inozemskih bratov, kamoli od ostalih narodov. V vsakem narodu so judje najbogatejši narod, akoravno ni vsak posamen jud milijonar. Na Francoskem, Avstrijskem, Ogrskem imajo tretjino narodnega premoženja. Na Angleškem, Nemškem in Ruskem ni njihova moč nič manjša. Ni ga velikega mesta v omikanih deželah, ki bi bilo brez judovskih milijonar jev. Banke, borze in kupčija so povsod v njihovih rokah, in za ta najbogatejši vseh narodov naj se pri vseh ljudstvih nabirajo denarji, da se odškodujejo žrtve judovskih kra mol? Kdo more pojmiti to? Tu stojimo pred potujočo tajnostjo.
Istotako nerazumno je, da judje nikdar ne izprevidijo, zakaj jih svet sovraži in preganja: ali če izprevidijo, da niso nikdar odkritosrčni dovolj, priznati to. Smatrajo se za miroljubne ljudi, ki se po nedolžnem preganjajo zaradi njih vere ali plemena in sicer pri vseh narodih in vse čase, dočimni v resnici prav nič sovraštva do njih vere iu njih plemena. Čisto drugi vzroki so, ki vodijo do sovraštva do j udov pri vgeh narodih, namreč njih oderuški in barantijskidnh, njih pomanjkanje ljubezni do bližnjega nasproti drugim ljudem, njih odločenost od drugih plemen, ki jih zadržuje od vsake zveze z drugimi narodi. Judovsko vprašanje je bilo vedno in povsod gospodarsko, nikdar ne plemensko in versko vprašanje. Vsakikrat se pojavi, kadarkoli spravi judovsko oderuštvo in barantanje domačine v odvisnost od judov in do obupa. Noben narod se noče dati od judov izsesati in zatreti. Da judje nočejo izprevidati tega, je zopet tajnost.
Neki dopisnik dnevnika “Chicago Chronicle” z dne 14. nov. je* našel drugo tajnost na j udih, namreč: njih nedoumno strahopetnost in vprašanje stavi: “zakaj se judje ne branijo zoper svoje napadalce?” V svojem življenju je dostikrat čital razna poročila o judovskih kramolah; včasih je bilo število mrtvih in ra njenih neznatno, včasih je znašalo tisoče; včasih pod birokratsko, včasih pod demokratsko vlado, in redkokdaj ali nikdar se ni slišalo, da so judje usmrtili kacega svojega napa dalca. “Kako je to razlagati?*’ vpra suje, zakaj judje vselej beže in šene branijo? Ali jini nedostaje orožja? Ali so boje cesarja? A car sedaj sam beži, in oborožeui so vsi. Zakaj se ue branijo? To je zopet tajnost.
Ali se morda zavedajo, da ni njih
pleme brez krivde? da so v resnic1 samo rastlina zajedavka na drevesih vseh narodov? da tvorijo tujo poli-tično-versko kasto (pleme) v vsakem narodu? da se nikdar ne udeležujejo kulturnega dela drugih narodov, nego si samo prizadevajo, z brezte-žavnim oderuštvom in barantanjem izkoriščati iste in kruto izsesavati? Kaj li jih jemlje pogum samoobrambe?
Heine ima prav, če pravi:	Judje
so še sedaj kakor v srednjem Veku potujoča tajnost.
Po obsodbi iu progonn francoskega juda Drevfusa je javkalo časopisje omikanih narodov nad tri leta dolgo o krivici, ki se je dogodila judu. Po judovski kramoli v Kiši-nevu ni mogel priti svet celo leto do miru. Koliko let bo pač po zadnjih judovskih kramolah na Ruskem trajalo judovsko tarnanje po časopisju, dokler se nas ne pusti spet pri miru? Če se 5 0,1)0 0 Armencev v Kavkaz?» usmrti, če se 100,000 redovnikov prožene iz Francije in oropa vsega premoženja, potem molči judom prijazno časopisje o tem. To je tudi tajnost.
waukee v 23. urah in 15. minutah. Čudno, ako bi bil mož rabil železnico, bi bil dospel znatno preje.
VBelgradtt je ustanov. Ijeno gledališče za otroke, kjer nastopajo tudi na odru sami otroci. Predstavljajo se pravljice, potem dogodki iz zgodovine, ki imajo na otroke lep in dober upliv.
Kdor govori o v e 1 i-kanski prosperiteti ameriški, naj ne prezre znamenite delavnosti ameriške kokoši, ki znese na leto 20,-000,000,000 jajc, pa še nahaja časa dovolj, da vzgaja svoje potomce.
V navzočnosti papeškega nuncija msgr. Pignatelli di Belmonte in mnogoštevilnih visokih cerkvenih dostojanstvenikov je bil na Dunaju koncem zadnjega meseca otvorjen 5. avstrijski katoliški shod.
“Nočemo miloščine, marveč dela” so se glasili napisi na zastavah, ki sojih nosili dne 20. m. m. londonski brezposleni delavci pri svojem manifestačnem izpre-hodu po mestu, kjer so zahtevali, naj vlada pospešuje javna dela.
Glede čitanjain piša-nja, tako poroča statistika, so ameriške ženske pred moškimi. Glede govorjenja tudi.
Grški kralj Jurij je atlet in je že večkrat nastopil kot rokoborec v areni. Med evropskimi kralji ga ni večjega korenjaka.
Sedaj smo srečno do-spali na stališče, na katerem se moda glede bojnih ladij tako hitro spreminja kakor glede ženskih klobukov.
^ Cahi (A a c h e n) je umorila soproga svojega moža Wil-berta. Prerezala mu je vrat in se ni amaknila potem od postelje mrtvega. Drugi dan je oblekla žalno obleko in je rekla sosedom, da mora moža pokopati. Odvedli so jo v norišnico.
Tudi v poročilu zvezine-ga blagajnika Shaw ni ničesar najti, kar bi bilo sposobno, narediti konec denarni stiski, kolikor se tiče nas osebno.
V neki pariški sodil-nici se je ustrelila radi tatvine v neki modni prodajalni obsojena soproga izredno bogatega zasebnika Poulichet.
Velik požar je bil zad njie v Buenos Ayres, Argentinija. Med drugim je zgorelo 100,000 konvic petroleja. Škodo cenijo nad 11,000,000.
J. Pierpont Morgan je o priliki neke špekulacije izgubil $6,000,000. To je mnogo, ampak tolaži se z mislijo, da mu taalioni denar povrne, predno umre.
Brzotek Corey je prehodi! razdaljo med Chicago in Mil-
The Automatic Burglar Alarm
za pod vrata in okna. Pozor! Dolg je osem palcev, vsak ga lahko saboj nosi na popotovanju kjer ga postavi za vrala. In alarm ja glasan da se lahke sliši iz prvega etropja v tretje nadstropje. Cena je 1.00 dolars poštnino. Zdaj si pošljite po alarm vašim prijatlom za Božični dar, gotovo ho vesel vašega dara. In ker je jako nucen pristanovanju. In kteri pa če biti naš prodajalec agent, naj nam piše, mi bomo odgovorili. Naslov pišite
John Klemencič,
/*. O. Box 121, Chicago, lil.
Kad 30 let
se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
u
SIDRO
»»
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
RETJMATIZEM, F0KÖSTHIC0,
F 0 DAG RO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAHO; 2Sct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri
F. M. Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Zadnji čas je, da kupite svojcem božično darilo.
To pa najboljše najhitreje i» najceneje storite, aoo greste v našo novo prodajalno kjer si lahko izberete vsako reč spo-dajočo k zlatnini, ker mi imamo veliko zalogo iste delane po najnovejši modi.
Naše blago je posebno priprav no za “božična darila.” Obiščite nas pred prazniki, ker gotovo bodete dobro postreženi Izvrčujeme kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St, JOLIET
Kara pa danes?
V L“ckport!
Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
14-J6 Ninih Street,
Izborna pijača, importirana žganja, izvrstne smodke. Odprl sem tudi
Grocerijo in mesnico.
MIKE BOŽIČ.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
felika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telef. 2794	W. telet. 927
122 Jefferson Street:::::JOI.lET. ILL
Trgovina vsakovrstnega blaga
Imamo veliko zalogo, i i #	00 najiLovejšem kroja
site
možke, ženske in otročje t T t obleke.
kakor tudbobuval vsake velikosti. Naše geslo je dobro blago iu nizke cene. Na razpolago imamo dve prodajalni.
John
Rosenstein
Sc Son,
. Michigan St. in 2708 W. \\
Indianapolis, lud.
262/ W. Michigan St. in AI .	2708 W. Walnut St.
in v vse druge dele sveta.	Naj cen e j še
najhitreje in najzanesljivejše. Pridite
Pošiljamo tudi denar v staro domovino ž?
k nam ako hočete biti dobro in zanesljivo postreženi
Denarje v staro domovino pošiljamo.
Za I-20.Š5 .. !. ..................100	kron
Za $4 1.00.......................  200	kron
Za $204.40.............................1000	kron
Za $1021.75...........................6000	kron
i«mimmm	poooo
&n_____o
O
I K. S. K.
JEDNOTA
¿♦o^oo^o+o+o+a^o+a+o+o+o+o^o^o+o+o+o+o^o+o+o^o^o+o+S
Inkorponrana v državi Illinois dna 12. jan. D. A. 1896.
Predsednik: John K. Stereerc, '¿208 Calumet ave., Calumet, Mieh. Ï. Ped predsednik: Mihael Skkbe, Box R., Collinwood, Ohio.
II. Podpredsednik: Fkark Bore,222 Messa ave., Pueblo, Colo. «Slavni tajnik: Jošte Dohda, Golobitsb Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik: Joste Jarc, 167? St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Du. Martin Ivec, 300 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Goi.obitsu, 805 North Chicago S t., o litt, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitae, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rupolr Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laic, 167 E. 95th St., So. Chicago, Hi.
Joseph Dunda, Golobitsb Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opera, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor
I
mi J
r: I
M
d
Pristopili člani:
S društvu Vitezov sv. Junija 3, Joliet, 111., 9120 Mihael Metež, roj 1884, 9121 Jožef Spraizer, roj 1884, 9122 Franc Ivlemončič, roj 1881, 9123 Marko Jakljevič, roj 1870, 9124 John Radkovič. roj 1863, spr. 21. dec. 1905. Dr. š. 76 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 9125 Ignac Marva. roj 1887, 9126 Jernej Verbič, roj 1880, spr. 21. dec. 1005.	Dr. š. 26 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9127 Franc Vorbič, roj 1876, 9128 John Stajcar, roj 1872, spr. 21. dec. 1905.	Dr. š. 109 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9129 Jernej Kočevar, roj 1887, 9130 Karol Modic, roj 1882, 9131 Janez Petrič, roj 1881, 9132 Leopold Erčul, roj 1881, 9133 Alojzij Petrič, roj 1878, 9131 Janez Dolinar, roj 1875, spr, 21. dec. 1905.
Dr. š. 156 članov.
lit društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9135 Jožef Saksman, roj„1885, 9136 Franc Stagne, roj 1880, 9137 Maks Ivanec, roj 1876, 9138 Janez Segina, roj 1876, spr. 21. deo. 1905.	Dr. š. 123 članov.
K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 9139 Franc Cerar, roj 1881,9140 Alojzij Andolšek, roj 1880, spr 21. dec. 1905.	Dr. š. 41 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 9141 Jakob Drašler, roj 1886, 9142 Janez Janežič, roj 1881, 9143 Franc Glavan, roj 1880, 9144 Anton Suklje, roj 1880, spr. 21. dec. 1905.	Dr. š. 229 Članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 9145 Jožef Zajc, roj 1880, spr. 21. dec. 1903.	Dr. š. 24 članov.
K društvu sv. Juri ja 64, Etna, Pa., 9146 Marko Šopčič, roj 1879, 9147 Valentin Spahič, roj 1862, spr. 21. deo. 1905.	Dr. š. 58 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis , 9148 Alojzij Švigel, roj 1886, 9149 Jožef ^ertalič, roj 1884, 9150 Alojzij Hren, roj 1876, 9151 Franc Krese, roj 1875, 9102 Matej Stiglitz, roj 1870, spr. 21. dec. 1905. Dr. š. 80 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.. 9153 Peter Stopar, roj 1882, 9154 Jožef Kitner, roj 1881, 9155 Mihael Šimnovec, roj 1881, 9156 Jožef Herva-tin, roj 1880, 9157 Marko Perov, roj 1878, 9158 Martin Borovansky, roj 1875, 9159 Janez Omahen, roj 1875, spr. 21 dec. 1905.	Dr š. 65 članov.
>i društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9160 Janez Zupančič, roj 1878, spr. 21. doc. 1905.	Dr. š. 64 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 9161 Jožef Hrovat, roj 1887,9162 Anton Černač, roj 1887, spr. 21. dec. 1905.	Dr. š. 21 članov.
Prestopili člani:
>d društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3396 Franc Grabnar, 20. dec. 1905.	I. dr. š. 24 članov.
II. dr. š. 41 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Iud.. k društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3591 Jožef Butara, 18. dec. 1905.	I. dr. š. 89 članov.
II. dr, š, 109 članov.
id društva sv. Antona Pad. 72. Ely, Minn.. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 6815 Frane Intihar, 11. deo. 1905.	I dr. š. 80 članov.
II. dr. š, 230 članov.
Snspendovau član zopet sprejet:
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn.. 5567 Maks Jakelj, 18. dec. 1905.
Dr. š. 231 članov.
Suspendovani člani:
Od društva sv., Jože fa 21, Federal- Pa , 1258 Vincenc Štraus, 1276 Jurij Ivanovski, 5083 John Žigon, 6101 Franc Černe, 19. dec. 1905.	Dr. š. 92 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1550 Janez Simonič, 18. dec. 1905.
Dr. š. 195 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8552 Janez Bellus, 14. dec. 1905.
Dr. š. 121 članov.
Od društva sv. Jožefa 53. Waukegan, 111., 8208 Jožef Košir, 6865 Anton Pristave, 4140 Franc Selan, 3693 Pavel Latkovič, 18. dec. 1905.	Dr. š. 234 članov.
Od društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 8051 Jakob Kosmač, 2691 Franc Osojnik, 5711 Anton Mlinar, 12. dec. 1905.	Dr. š. 62 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 8602 Benedikt Pajk, 8074 Anton Ruparšič, 12. dec. 1905.	Dr. š. 229 članov.
Od društva Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6076 Jakob Romšek, 17. dec. 1905.
Dr. š. 49 članov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Janeza Krst, 30, Ironwood, Mich., 4380 Anton Gračan, 17. dec. 1905.	Dr. š. 38 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blooton, Ala., 8468 Justin Kovačič, 18. dec. 1905.
Dr. š. 23 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsbnrg, Pa., 5439 Jožef Cenk, 7627 Janez Radošek,
18.	dec. 1905.	Dr. š. 107 članov.
Pristopile članiee:
K društvu sv. Jožefa 13, Forest City, Pa., 2611 Ivana Omahen, roj 1886, spr. 21. dec. 1905.	Dr. š. 88 članic.
S društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.. 2612 Neža Kočevar, roj 1887, spr. 21. dec 1905.	■	Dr. š. 67 članic.
!ï društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2613 Barbara Bedekovič, roj 1886, spr. 21. deo. 1905.	Dr.š. 9 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 2614 Frančiška Bevc, roj 1881, spr. 21. deo. 1905.	Dr. š. 14 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2615 Jožefa Stritar, roj 1862, spr. 21. deo. 1905.	Dr. š. 29 članic
Suspendovane članice:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 901 Marija Straus, 882 Angela Ivanovski,
19.	dec. 1905.	f	Dr. š. 46 članic.
Od društva sv. Frančiška Sai. 29, Joliet, Ul., 1114 Ana Brajdič, 18. dec. 1905.
Dr. š. 56 članic.
Odstopila članica:
Od društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 2048 Fani Gorjanc, 15. dec. 1905.
Dr. š. 8 članic.
Izločena članica:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1303 Ivana Potočar, 18. dec. 1905.
Dr. š. 17 članic.
Iz urada glavnega tajnika-
Do Novega leta 1906 bodo izdelani vsi zaostali certifikati Jednotinih članov, izvzemši onih, ki imajo pomanjkljivo oporoko in za katere bo treba novega pojasnila. Vsem čianom ki so morali čakati toliko časa. se zahvaljujem za prijateljsko potrpljenje. Vsak član naj dobro pazi na svoj oertifikat, da ga ima pri roki za vsak slučaj, bodisi ta ali oni.
Z ozirom na ženske certifikate želim ponoviti isto kar sem povedal že v zadnjem listu, da bere sedaj, če ja zalnjič kdo pregledal ono naznanilo:
Vse tajnike podrejenih društev sedaj prosim, da zbero skupaj stare certifikate č aaio svojin društev, glaseče se na $390, in to kakor hitro mogoče, ter jih meni pošljejo; kajti vsaka članica, preje zavarovana za $300, bo sedaj prejela nov certifikat za $-">00, oziroma za $1,000, če je zvišala svojo zavarovalnino. Ti certifikati se bojo izdati članicam brezplačno, dokler nima vsaka svojega, do katerega je opravičena po sedanji zavarovalnini. Mimogrede omenim, da lahko članice starim certifikatom pnden-ijo prošnjo za spremembo dedičev, ako hočejo n. pr. poleg soprogu, zapustili tudi debi kaj usmrtuine. Za to spremembo jim nebo treba sedaj-ničesar plačati. Kakor hitro pa bodo članice prejele novo certifikate, tedaj bodo morale za vsako spremembo do tičev na certifikatu, plačati pristojbino kot zahtevajo pravila To omenjam v odgovor na razna tozadevna vprašanja, in prosim vse članice, da ti uvažujejo.
Ne pozabimo gesla; 10,000 članov in članic v K. S. K. Jednoti do 1. oktobra 1906! Bratsk pozdrav!
JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Joliet, IH., 20. dec- — Na letnem zborovanju društva sv. Cirila i« Metoda št. 8. K. S. K. .1. so bili izvoljeni za prihodnje leto sledeči odborniki:
fohn Gregorčič, predsednik, Nikolaj Žugel, podpredsednik, Josip Kuhar, I. tajnik,
Frank Zupančič, II. tajnik,
Karol Sitar, blagajnik,
John Cimerman, zastopnik,
Martin Kambič, Matevž Bučar in Anton Benčič, nadzorniki,
Josip Volan, reditelj,
Frank Papež in John Poč, zastavonoši.
Naznanjam tudi društvenikom, da bomo imeli skupno spoved dne 23^ t. ra. in skupno sv. obhajilo dne 24. t. m., ko naj se udje zberejo v dvorani stare cerkve zjutraj o po-losmik zaradi tega, ker ima predsednik nekaj važnega naznaniti poprej ko v cerkev odkorakamo.
S pozdravom!
Josip Kuhar, I. tajnik,
207 JBridge st.
- Udje W. C.
Joliet. lil., 19. dec. — društva sv. Martina št. 80.
U. se pozivajo, da opravijo svojo božično spoved v soboto 23. t. ra. in sv. obhajilo v nedeljo 24. t. m., ko naj se zbero ob A8. uri v društveni dvorani. Spovedne listke bo društveni tajnik zahteval do sv. Treh kraljev. Kdor ne opravi svoje dolžnosti, ž njim se bo ravnalo po društvenih pravilih.
Naznanjam dalje, da bo isto nedeljo popoludne redna mesečna seja, h kateri naj pridejo vsi društveniki, da plačajo svoje zaostale asesmente, ker treba zaključiti knjige za staro leto. Torej pridite gotovo!
Vsem sobratom želim vesele bo žične praznike in srečno novo leto!
Ji. Chulik, tajnik.
Chicago, 111., 11- dee. —Društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. je imelo dne 10. t. m. svojo glavno letno sejo, pri kateri se je izvolil novi odbor za prihodnje leto. Odbor je sledeči:
Katarina Gregorič, predsednica, Frančiška Mladič, podpredsednica,
Terezija Kočevar, I. tajnica, Mary Sinkovič, II. tajnica,
Mary Jorga, blagajnica,
Johana Perko, zastopnica, Terezija Banič, fin, zapisnica, Terezija Banič, Ana Retel in Johana Perko, nadzornice,
Terezija Sinkovič, ravnateljka. Seja se je vršila v prav lepem redu.-S pozdravom!
Terezija Kočevar, I. tajnica.
Waukegan, III., 11. dec.—Društvo Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J. je imelo v nedeljo, dne 10. t. m. svojo glavno letno sejo in voli tev, pri kateri so bili izvoljeni sledeč, odborniki za prihodnje leto:
Frank Grom, predsednik,
Matija Jereb, podpredsednik, Frank Kirn, I. tajnik,
Frank Suhadolnik, II. tajnik, John Hladnik, blagajnik,
Anton Bonač, zastopnik,
Matija Papež, Math Suhadolnik in Ignac Petavs, nadzorniki,
Jakob Petkovšek, zastavonoša, Josip Smole, maršal,
John Kolenc, boln. obiskovalec, Peter Kržič, vratar,
M. J. Kolowsky, društv. zdrav; nik.
Z bratskim pozdravom
Fr. Kirn, I. tajnik.
Sondan, Minn., 13. dec. — Na znanjam vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J., da bomo imeli dne 31. t. m. letno zborovanje in volitev novega odbora za 1. 1906., in obenem se tudi prebere celoletni račun. Zatorej opazar jam vse ude, da se udeleže te seje v obilem številu, da ne bode potem kateri ogovarjal, da ni ta ali ona stvar prav ali da ni ta ali oni za odbornika. , Vsak ud.torej pridi in glasuj po svoji volji!
Nadalje opominjam vse one, kateri dolgujejo še kaj društvu, da poravnajo svoj dolg do Novega leta 1906, če ne se bo ž njimi ravnalo po pravilih.
S pozdravom!
John Tekavc, tajnik.
Irwin, Pa., 14 dec. — Podp. društvo sv. Barbare št. 68. K. S. K. Jednote bo imelo svoje glavno zborovanje dne 7. januarja 1906 in sicer ob 9. uri 30 min. v “Bechmiši Hali"’. Na dnevnem redu bo volitev novih uradnikov za 1. 1906 in celoletni račun. Zato opozarjam vse tiste ude, kateri nimajo potnih iistov, da se udeleže te seje, če ue zapadejo kazni od 50 c do $1. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel.
Pozdravljam vse člane načega društva po širni Ameriki,
John Mostar, 7. tajnik.
Pittshurg, Pa., 10. dec. — Veliko število članov društva Matere Božje št. 33. K. S. K. J. je pristopilo k mizi Gospodovi dne 10. t. m. pri osmi peti sv. maši, katero je daroval domači župnik, č. g. Ivan Mertel. Spovedovalo se je že v soboto zvečer. Spovedovati je pomagal domačemu župniku č. g. Mihael Tušek iz McCaulevvilla, Minn., kateri se že dalje časa mndi pri nas v Pittsburgu. Isti se je sploh priljubil našemu občinstvu zaradi krasnih cerkvenih govorov. Marsikdo' se je tako izrazil, da si lepšega ne more misliti in da ne more biti bolj zadovoljen, ko gre iz cerkve pokrepčan v duhu po besedi božji, katero polaga na srca vernih poslušalcev vrli pridigar Mihael Tušek.
Obenem naznanjam, da bo dne 31. dec. po deseti sv. maši voljen cerkveni odbor. Istega dne ob f8. uri zvečer bode pa cerkveni koncert v korist naše cerkve.
Dalje opominjam tudi vse člane zgoraj imenovanega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnjega glavnega zborovanja dne 7. januarja 1906, ker bo tedaj voljen novi društveni odbor za prihodnje leto. Uljudno prosijo se vsi bratje, da v odbor izvolijo može, ki so zvesti člani našega društva iu ki so vneti delovati za napredek istega.
Ob sklepu dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, zlasti sobrate K. S. K. Jednote, in “A. S.” želim veliko naročnikov.
Nikolaj Gerdun, I. tajnik.
Allegheny, Pa., is. dec-----Dru-
štvo sv. Koka št. 15. K. S. K. Jednote je imelo glavno letno sejo dne 17. t. m., na kateri so bili izvoljeni v odbor za prihodnje leto 1906 sledeči:
Jurij Flajnik, predsednik,
Jurij Kobe, podpredseduik,
John Medosh, I. tajnik,
Nikolaj Klepec, II. tajnik,
Anton Curl, blagajnik,
Vilhelm Tomec, zastopnik,
Josip Unetič, Ludvik Klepec in Jurij Simšič, nadzorniki,
Jurij Fortnn, društ. voditelj, Matija Tkalčič, Andrej Janša, Anton Suša in John Šimčič, zastavonoše,
Peter Puhek, vratar.
Vsi dopisi in društvene zadeve naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: JohnMedosh, 1019 E. Ohio st., Allegheny, Pa. Glede bolniških zadev se je oglasiti pri II. tajniku: Nikolaj Klepec, 11 Prospect st., istotam.
Konečno bratovski pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jed note ter jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
John Medosh, 1. tajnik.
Si Anton Vogrin
108 bdbTSTREET
JOLIET, ILL.
Slovenski
—“čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljar-sko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške, ženske in otroke.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Kajti v naši prodajalni dobite vsako reč ceneje, kakor kje drugje v mestu. V zalogi imamo veliko obleke, site po naj no vej šem kroju.
Naše blaga je garantirano.
Hitra razprodaja in mal dobiček je naše geslo.
Gornje suknje inobl9he za može. Cena_:.....$3 in višje do $19 00
Gornje suknje in obleke za dečke..........90o in višje do $9.00
Čevlji za može, ženske in otroke. Cena ....25c in višje do $2.50
Klobuki za može in dečke. Cena............25c in višje do $2.50
J V zalogi imamo tudi raznovrstnih ur in raznovrstne zlatnine. Vse o prav po ceni. Ako niste zadovoljni nažim blagom, vam povrnomo denar.
040404040404046*E)4{)404040*04040404<H»04004«H404040*0
Rezervnega zaklada je 700,000 kron.
Hranilnih nlogje: 20 milijonov kron.

IfSOOOOOOOOOOOOOOOOGOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
S Kje ie najbolj varno naložen denar?
Joliet Citizens’ Brewing Co.
Collins Street Joliet, Illinois
piva
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema ulogo in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a pol« g te: a še mesto ljubljena z vsem svojim premoženj) m in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti i obere izgube. To pripCHisvs država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar malo* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, k< r je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mislita ¡miilaiia ljabljatsta »sinje i stoji palaSi t Preše ritmi elieab
FRANK SAKSER,
Naš za ipnik v Z iruženih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW VORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, O.
5 30000«xxxx>00000£xj»x)<x}0ix>00000000cxx>c
Izdelovalci najboljšega
v sodčkih in steklenicah.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2278.	#	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanie 913 IV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
t

G
% \ Božičnice. & & (
<
(Zgodovinski spomini.)
¿tv
Božič s svojim tajnim mirom ne hote vpliva na človeka, da se mu rad loči duh od sedanjosti in splava nazaj v pretekle čase. Ded zbira vnuke okoli sebe ob svetili večerih in jim pripoveduje pravljice iz davnih dni, a tudi kdor je sam, se rad zamisli, kako je bilo nekdaj.
Dvojen moment se pvelepo združuje v božičnem prazniku: prvi je naravni moment zimskega solnčnega preobrata, kakršen se je poiavljal v božičnicah stardi poganskih religij, ki s« bile po svojem bistvu kult narave: drugi je krščanski moment, spomin na rojstvo Gospodovo, ki daje prazniku šele višji, nadnaravni pomen, pravo vsebino in milino. Le nekaj podob o božičnicah v naši slovenski domovini v davni preteklosti!
Že R i m 1 j a n, ki je nekdaj prebival po Noriku in Panoniji, je praznoval svoj božič.
Med vojaki in veterani, ki so bili naseljeni ob Donavi, Dravi in Sa«i, se je v prvih stoletjih po Kristusu zelo razširjalo češčenje solnčnega boga Mitra Orijentalski sužn|i so bili prinesli novi kult iz Perzije in rimski cesarji so ga vzeli pod svojo zaščito. Stroga vnanja askeza, vzdržnost in strpnost v prenašanju težav, katere je nalagalo Mit.rovo verstvo svojim privržencem, so je usposobile, da je postalo vojaška religija. Zato srečujemo ruševine Mitrovih te npljev, njegove votivne oltarje in spomenike po vseh krajih naše do movine. Emona, Praetorium, La-tobicorum (Trebnje na Dolenjskem), A Irans (Trojana), P' etovium (Ptuj), Virunum (Gospa Sveta na Koroškem) so mu postavili hramove. In v podzemeljski jami blizu Črnomlja je še ohranjen prvotni tip njegovega bogočastja. V živo skalo je tu vsekana Mitrova podoba. Mladeniški junak kleči na biku, kateremu zadira nož v tilnik; dve osebi, ena s povzdignjen0» druga s povešeno bakljo, ki predstavlja vzhajajoče in zahaja joče solnce, stojita ob strani. Vklesan napis pa javlja, da so trije Rimljani (Publius Aeiius Nepos, Pr.ieu-lus in Firminus) v tem oddaljenem kraju postavili mitrej.
Spominu tega božanstva je bil posvečen pri Rimljanih božični praznik. “Dies natahs invieti” (rojstni dan nepremagljivega boga) zaznamuje stari rimski koledar na dan 25. decembra. V podzemeljskih jamah in obokanih rovih so se zbirali njegovi častilci k temu slavlju. Mi-trovo svetišče je bilo bajno razsut ljeno m ozaljšano. Iz polukrožne apside se je svetila značilna podoba boga z bikom pod seboj, in drugi mistični simboli. Na obeh straneh so v polutemi klečali verniki zbrani v molitvi. Daritve in očiščevanja z živalsko krvjo (taurobolije), posvečevanja kruha in vode, zmešane z upijanljivim Haoma-sokom, kar so udeleženci zavživali, so tvorile bogoslužni obred. — Stara perzijska pravljica je poročala, da se je ta dan rodil Mitra v skalnati jami in nepo-zuat prišel na svet oborožen z mečem in bakljo.
Dolgo časa seje Mitrovo češčenje ohranilo pri rimskem prebivalstvu ob Donavi. Se tedaj, ko je po Italiji, Ahaji, Aziji in Afriki poganstvu že d*vno odbila zadnja ura, so po Noriku in Panoniji Mitru še postavljali nove templje in razrušene popravljali. Julijan Odpadnik je od tega kulta pričakoval največ uspeha za obnovitev nekdanje slave poganstva. Emuna je še v letu 360 — 380 imela razvito pogansko bogočastje z mno gnšteviluim mogočnim duliovstvom. In značilno je, da se je prav naseda njih slovenskih tleh v Vipavi (“ad Rumen frigidum”) izvojeval zadnji odločilni boj med krščanskim cesar, jem Teodozijem in zaščitnikom poganstva, Evgenijem (1. 394). “Nepremagljivi” Mitra je podlegel in tudi njegov praznik se je izpremenil v rojstni dan Zveličarjev.
Dve sto let pozneje!
Po nekdanjih rimskih provincijah ob Donavi in desnih njenih pritokih se je naselil Sloven. Prinesel je se-
boj iz azijatske domovine kult narave in izpremembe letnih časov so bile naznamenitejši prazniki njegovega koledarja. Med njimi je bil tudi praznik božični. “Božič” ali Svarožič je nozival paganski Sloveč mlado solnce, ki je ob tem času zopet pričelo rasti in pridobivati moči. Vsi obredi tega praznika so se nanašali na ta skrivnostni dogodek in predstavljali srečo in blagoslov, ki si gt je obetal narod od novega mladoletja, pa tudi strah in bojazen pred zlemi duhovi, ki utegnejo uničiti njegov trud.
Na badnji (sedanji sveti) večer je posekal hišni oče mlad hrast in mu odsekal veje. Hrastov panj, bad n j a k, je obsul z žitom, polil z vi nom in ga položil na ognjišče, da d seč prav polagoma in počasi zgo reva. Ob tem pa je izgovarjal skrivnostne besede, “da bi bil dober in čestit božič,da bi dal mnogo goved, mnogo koz in ovac, mnogo sreče iu napredka”.- Badnjak je bil simbol Perunov, ki vžiga nebeški ogenj, kraljuje v oblakih, pošilja dež in blagodejno roso. Od njega je pričakoval poganski ¡Sloven bogastva in sreče za prihodnje leto, zato si ga je hotel storiti naklonjenega z žrtvami in prošnjami.
Prav tako je bil prepričan, da se ta večer gibljejo skrivne sile v na ravi, človeku povoljne ia sovražne. Bese je odganjal zažigajoč -‘devetere vrste” skrivnostnega lesa, plašeč jih z ropotom in pokom, o svoji usodi v prihodnjem letu pa je poizvedoval iz studenca ob hiši, iz zvezd na nebu, iz najnezuatnejših dogodkov znamenitega večera, ker je bil prepričan, da je v njem vse čudodelno in tajnostim pomenljivo.
Najrazličnejše navade so bile združene z božičnim praznikom pri starih Slovencih, a v vseh teh mnogih praznovernih običajih se jasno vidi, ila se je vsa njih nada in pričakova nje, skrb, upanje iu bojazen celega leta, da se je vse to osredotočilo v badnjem večeru ¡d badnjem dnevu, m oboji prav zato storilo toliko pomenljiv in tajnosten.
Na to naravno podlago, ki jo slično opazujemo z malimi izpre membami pri vseh starih narodih, je postavilo krščansvo svoj božični praznik. Dognano je, da njegov začetek ne izvira iz apostolskih časov. V prvih treh stoletjih je veljal praznik epifauije ali razglašenja Gospodovega tudi za spominski dan njegovega rojstva. Šele rimski koledar iz 1. 354 , ki zaznamuje za dan 25. decembra “di s natalis invieti”, omenja istega dne rojstva Kristusovega, kot novo vpeljanega praznika. Gotovo so tu odločevali oziri na božično slavlje poganov.
Iz svetega pisma se ne more določiti rojstni dan Zveličarjev, ic toliko je možno posneti, da se je ljudska štetev, s katero je bil združeu skrivnostni dogodek, vršila pozno v jeseni ali pa v začetau zime.
Ko je torej cerkev 25. dan decembra izbrala za spominski dan, je hotela s tem cerkveni praznik prikle niti na starodavno pogansko slavlje solnčnega preobrata, in temu slavlju dati višji krščanski pomen. Kaj je bilo kristjanom prvih stoletij pri mernejše, kakor da so ob tem naravnem dogodku mislili na onega, ki je prava luč sveta? Zato se v božič nih obredih in cerkvenih molitvah zopet in zopet primerja Kristus s solncem, njegovo delovanje z zmago svetlobe nad temo. Ob božičnem vigiliji poj« cerkev: “Sidus refulget iam novum” (novo solnce se je pri kazalo); v hvalnicah (laudes): “Ori-etur sicut sol salvator mundi (kakor solnce bode vzšel Zveličar sveta). Zato ga nazivlje: Tu lumenet splen-dor patris (ti luč in odsvit očetov), in pravi o njem: in sole posuit ta. bernaculum suum (v solncu je posta vil svoj šotor). Pod podobo soluea proslavljajo novorojenegaZveličarja tudi cerkveni očetje. Sv. Ambrož pravi naravnost: “Hic sol novusno-ster” (ta je naše novo solnce) in Gregor Veliki: Quis solis nomine
nisi Christus designatur? (Koga po-menja solnce če ne Zveličarja), slično Ženo iz Verone, Gregor Naz. in drugi. — A ne le naravni dogodek je posvetilo krščanstvo s svojim božičnim praznikom, temuč tudi ljudske običaje, ki so bili ž njim v zvezi. Pri nas Slovencih ima pri domačih božičnih obredih še vedno glavno vlogo hišni oče, ki je bil nekdaj v patriarhalni, poganski dobi svečenih družine. A mesto čarodejnega lesa, s katerim je nekdaj preganjal zle duhove, poklada zdaj glagoslovlje-nega kadila v ponev, da prekadi ž njim vse prostore in prikliče božjega blagoslova nad hišo. Tudi še hrastov panj založi v ognjišče ali v peč pa le zato, da se prideta “Jožef in Marija gret”. Sredstva, ki so nekdaj služim za spoznavanje prihodnosti, pa so se izpremenila v nedolžne igrače, s katerimi si mladina ob svetih večerih krajša čas.
Čudovita harmonija verske skrivnosti in karavnega dogodka se nam razkriva v božičnem prazniku. In prav zato, ker združuje božič toliko znamenitih momentov v sebi, zato sega globoko v človeško dušo, zato je poln skrivnosti, neizcrpljiv vir poezije.	“Slovenec”.
Najlepša prilika za nakup.
Gotovo je že marsikdo čital v časopisih, da se v Jolietu zgrade veli ki novi plavži ali furnaces, in da se bode jeklarna strašno razširila na severno stran mesta. Zatorej opo minjam Slovence in Hrvate, da se daj je zadnja prilika, da si kupite lote in postavite domovanja,da vam ne bo treba plačevati najemnine. Boljše je, da tisti denar, katerega izdate za najemniuo, plačate za svoje domovje. Na lote, katere mi pro dajamo, dobite denar na posodo za zidanje hiše. Loto si vsak lahko kupi, ker mi prodajamo iste na lahke obroke. Lote, katere so se za prodajo, so v res lepi legi mah vzhodno od jeklarne, tako da dim
Ignac Česnik.
nikdar ne pride do njih. Ako imate veselje do živine ali vrta, ki vam daje polovico živila, ne «»(lajšajte si kupiti loto, ker kmalu hod-1 vsaka $50.00 dražja kot sedaj, a -edaj so še po navadni ceni. Gar»- iramo vam, da tukaj bode kmalu velika slovensko hrvaška naselbina, ker smo rojakom prodali že nad 200 lot Veliko teh si je že postavilo hiše na od nas kupljenih lotah.
Cena lotam, katere so št /a pro dajo, je od $139.00 do $239 00. Prodajamo jih po $5.00 ali $10.00 na roko in povem po $4.00 ali $5.00 na mesec.
Ako plačate preč, to je cash dobi te 5% na ceni popusta. Če nimate dela, ali ste bolni in vam m mogoče plačevati, vas tisti čas ne tirjamo niti centa. Na lotah nimate nobenih stroškov ne davkov niti interesa.
Pridite in oglejte sijih lahko tudi ob nedeljah, ker naš slovenski prodajalec teh lot, g. Ignac Česnik, živi na istem zemljišču. On vam natanko izkaže lote, katere so še za prodajo in koliko stanejo.
Lahko se ž njim dogovorite po telefonu, pokličite štev. 183 R. N. W. Telefona in govorite slovensko.
C. E. Antram,
205 JBarber Bldg., Joliet, lil.
-KRASEN STENSKI KOLEDAR dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznauisvoj naslov: SLOVENSKO HUVATSKO ZDRAVIŠČE, Dr. J. E. Thompson, 334 W. 29ih St., New York.	6l-t3
Joseph Tarrtm’S
'Er
REGISTERED
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočitn so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre bavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober» okus.
Dobro prebavljanje. Dobro adravje,
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se «Drate vziržiti špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih Specijalitetah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivo vici, tropinovcu in konjaku.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je naj vspešnejie zdravilo za vse želodčne boiezni. posebno pa za ledvične napake, tena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložit5 denar.
John
Kracker,
1199St. Clair street,
CLEVELAND.
OHIO.
Na prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
i o mi.goilnejsih pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini « 5% popusta.
Piši ali na se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
<jer točim vedno sveže pivo, fino kalif ornij»k« vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
F. KORBEL & BROS.
prodajaiee vina <»<1 n i> in žunnia
Sonoma Oo. Oetiiîo r n_iet
Vulu ui »f i /m t ir ti:	ilPifi Ÿ IJ St. 1 «i, r«
TELEFON« Itn CANAL.	J l 'j 1 , J
E.PORTER BREWING COMPANY
s«»**, eagle brewery
A --
:	.• K V- J*.. *• •» ?	%’!} -'*?
•H	-,	• Jv i*
Izdelovalci
Pivovarna: South Bluff Street.
PAL ALE IN LONDON P0RTER ***
Posebnost je Pale VVnver Bier,
JOLIET, ILLINOIS
prodajalec ur. verižic, uhanov.
zlatnine.
H.
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA VNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r*«
Matija Pogorelc prstanov in druge
Ǥ*I BOGATA Zaloga RAZNIH KNJIG I
Novi cenik knjig in zlatninetcsiljem jcštrnn lttsto.
Pišite ponj.
Za božično darilo!
URA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6.
Ravno tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in 18. kolesovje najboljšega izdelka ameriškega;
ELGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD
...$13.00
na 15 kamnov, cena.........
Opomba. Te nizke cene so s>- mo «to Božiča. Blago pošiljamo na zahtevo. Razglednice božične, novoletne, ameriške in mirovnih pooblaščencev ru ko-japonske vojske, 3 za 10c, 12 za 35o. Družinska m Velika pratiaa, po lOc.
Razpro tajalcem knjig dajem rabai ali popust po pismenem .logovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
'Jaslov za knjige in cenik:
M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Mislimo ga razprodati, ako le mogoče

Krasni vozički za otroke, narjeni iz najboljšega blaga, kakor podoba. Prodajamo sedaj po
Prav lepi vozički za otroke, e solneni kom, kakor na podobi. Cena
Vance-Fitz Gibbons Furniture Co:
Sedaj je čas,
da kupite svojim prijateljem in prijateljicam božično darilo. Tla pa vas se bodejo spominjali za veliko let, in da jim bo lete v hvaležnem spominu za dolgo časa je najbolje in najsigurnejše storjeno, ako podarite svojcem lepo zlato uro, verižico, diamant, ali prstan. To pa najboljše in najoe-nejše naredite ako se oglasite pri nas, kjer imamo veliko zalogo po vse novega v to stroko spodajo-čega blaga.
POPRAVLJAMO ure, stenske in" žepne ter izdeljujemo vso v to stroko spadajoča, dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
tâÿ Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telet. 26.
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, IM.
Slovanski tvorničar
društvenih odznakov (badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za drnštva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
•«»♦O* 040«0404404040404040
a Iz Združenih Držav § $ na Filipine. ¿P & |
(Piše Prank Ociasen — Okleščan. 0404040404040440404040
in.) f 14040
III.
Vojaško življenje na Filipinskih
otokih.
(Dalje.)
Lune ni bilo na nebu,toda bilo je jasno in brez najmanjšega oblačka, in nebrojno zvezd je migljalo nad nami,tako da nočni bila temna, vendar tudi ni bila svetla. Mi smo ča kali dolgo, ne da bi zapazili kaj sumljivega, in naše pričakovanje se je že spremenilo v nestrpnost. Jaz sem si dejal sam pri sebi: “Saj go tovo ne bode nič to noč, in bilo bi boljše, da bi spali nego čuvali tu zaman.” Toda komaj je prešla ta misel moja, ko sem zapazil nekaj črnega daleč tam doli pred nami, ki se je gibalo in premikalo med grmovjem. In kmalu je bilo videti še več črnih kap, in jaz sem takoj prijel mojega tovariša na lahko zaroko in pokazal doli v ravnino, toda on je tudi že zapazil ono gibanje, in bilo j1 videti, da je vsak od mojih tovarišev videl, da smo imeli sovražnike gotovo blizo, kajti biti ni moglo nič druzega, nego nstaši, ono gibanje. Vsi smo pripravili svoje puške in jih položili pred se, cevi obrnjene doli na drugo stran, kjer so imeli biti sovražniki. Oni so se približevali počasi proti nam ne sluteč nič hudega in misleč, da se mi vsi zibljemo v sladkem spanju. Kako so se motili! Mi smo jih pustili,da so se nam približali prav blizu, samo kakih petindvajset korakov od nas, in videli smo, da jih je bilo mnogo več nego nas, okoli dvesto, in nas samo štirideset, in oni so bili dobro oboroženi s puškami in samokresi. Njih voditelji so šli nekaj korakov naprej,zapovedujoč svojim vojakom samo z znamenji. Tedaj, ko so bili že tako blizo, smo si mislili, da je prišel čas, dati jim povohati naš smodnik. Prav po tihem je šla zapoved:	“Meri! — Streljaj!” in iz
štirideset pušk je zagrmelo naenkrat tako, da se je pretresel nočni mir, in štirideset sovražnikov se je zgrudilo na tla. Pa kako tudi ne, bili so tako blizu nas, da je moral zadeti vsakdo,dasiravno bi ne hotel. Koliko presenečenje in kolika zmes-njava med našimi nasprotniki. Toda mi jim nismo dali časa narediti dva koraka naprej niti nazaj,ko smo jim dali povohati še enkrat, in zopet se je zgrudilo toliko sovražnikov. Kako sb letali po vseh krajih iskajoč zavetja od naših krogelj, toda bilo je malo upanja za nje. Izprožili smo še jedenkrat, dvakrat, in tri; krat in že ni bilo več nasprotnikov. Niso imeli časa izprožiti niti jeden streL proti nam, tako hitro smo jih mi obsipali z našimi krogi jami. Zelo malo jih je ušlo. Nekaj nas je zapustilo naš prekop in šlo doli, kjer so padli naši nasprotniki, med tem ko je druga polovica ostala v prekopu, ako bi prišlo še kaj več sovražnikov.
Jaz sem bil jeden med onimi, ki gmo šli doli med ležeče mrtve in ranjene ustaše. Kako grozen prizor! Ne vem,kako ga naj popišem. Kako so stokali rknjenci, milo proseč s povzdignjenimi rokami milosti. Hitro smo pregledali, koliko jih je bilo mrtvih in ranjenih,in našli smo 55 mrtvih in 01 ranjenih. Ranjence smo takoj prenesli gori na grič, jim dali vode in jim pomagali kar najbolj mogoče. Imeli smo tukaj tudi jedno bolnišnico,ki je nisem omenil popreje, in jednega zdravnika. Pustili smo zdravnika z petimi vojaki, obvezujočega ranjence, in smo šli zopet doli med mrtve, jih pobrali skupaj in jib položili v jedno vrsto. Tam smo jib morali pustiti do prihodnjega jutra. Nato smo se povrnili zopet nazaj in pomagali zdravniku. Bilo jib je mnogo smrtno ranjenih in ni bilo upanja, da bi živeli dolgo. Še predno se je zdanilo, bilo jih je še dvajset mrtvih, in te smo prenesli med druge mrtvece doli na vznožje griča.
(Dalje prih.)
Amerikanski Slovenec
Stane le $1 na leto.
0040440404C404C4040404C4C?
* Raznoterosti, f O	S
0040404044040404040404040S
Zakaj nosijo moški brke?
Pariški list “Caulois” je napravil enketo, da izve, zakaj moški nosijo brke. Odgovorilo je 100 mož in sicer sledeče: 6 moških nosi brke zato, da se jim ni treba briti, 3 se nočejo prehladiti, eden bi rad z brki skril svoje zobe, eden svoj preveliki nos, 3 menijo, da brki pomagajo pri dihanju, S jih nosijo, ker posnemajo velike junake, 7 jih misli, da so brke potrebne za zdravje, 17 je odgovorilo, da nikomur nič mar, zakaj nosijo brke, samo 2 sta odgovorila, da jih nosita zavoljo soprog, ostalih 57 pa je odgovorilo, da nosijo brke zato, ker imajo tako več uspeha pri ženskah. Lep poklon za nežni spol, če moški mislijo, da ženske gledajo zgolj na moške brke!
Kako živi “soci” Adler.
O	načinu življenja socialnodemo-kraškega delavskega vodje v Avstriji, Viktorja Adler na Dunaju, piše glasilo nemške anarhiške zveze, “Der Revolutionaer”, v svoji najnovejši številki sledeče: Neki so-drug na Nemškem je dobil od Adlerja neko naročilo. Izvedbi je sledil izgon. Sodrug je potoval na Dunaj, da obišče Adlerja. Tega sicer ni našel, pač pa njegovo ženo, ki je izjavila, da biva njen mož izza treh let vedno pol leta v Monaku, kjer zapravlja v hazardni igri ves denar, ki dohaja kot podpora ali kolikor ga dobiva iz dnevnika “Arbeiterzeitung” in ljudske knjigarne. Da se prepriča o resnici, je potoval sodrug v Monako, in posrečilo se mu je tudi, vdreti v igralnico. Tu je našel svojega prijatelja in sodru-ga pri igri ter videl, kako je ta 4—-5000 frankov izgubil. Veselje svidenja ravno v Monaku ni bilo baje posebno veliko.
Japonsko spoštovanje.
Če gre na Japonskem oče na daljno pot, posvetijo njegovemu spominu vzvišeni del sobe, kjer se zbere družina, slavi odsotnega očeta, poklanja nenavzočnemu očetu malih, ličnih darov. Sedaj, ko je bilo toliko očetov v vojski, obhaja lo je nad
100.000	hiš to malo, iskreno slavlje.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Spol Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za $ 204.50 ........... 1000	kron,
za $1021.75 ........... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneja do $25 v gotovini v priporočenem ali re-
Eistrovanem pismu, večje zneske po omestie Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Herbst&Sin
i Pogrebnik in i { balzaniovalec {
Chicago Phone 562_Nortljwestern 801
Res. Chicago Phone 1373
108 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
SEŠIT5 G o oo rimo po nemško. Odporto po dnevi in po noči.
Prayila za mladino.
Japonski pisatelj Naomi Tomura prinaša v nekem francoskem listu trinajst pravil, ki jih da japonska mati svoji hčeri ob času možitve.
I. Kadar se omožiš, nisi po postavah več moja hči. Zato moraš poslušati tasta in taščo kakor svoje starše. 2. Kadar se omožiš, ti je tvoj soprog edini gospodar. Bodi snažna in postrezi ji va! Stroga pokornost možu je plemenita krepost vsake žene. 3. Kadar se omožiš, bodi vedno ljubezniva proti tastu in tašči. 4. Ne bodi ljubosumna, ker ljubosumnost ni sredstvo, s katerim se pridobi ljubezen moža. 5. Z vsem, kar je mogoče tudi nepravega napravil tvoj mož, potrpi! Kadar bo miren, tedaj govori z njim. C. Ne govori preveč! Ne obrekuj bližnjega, ne laži nikoli! 7. Vstajaj zgodaj, hodi kasno spat! Pij malo vina in pred -petdesetim letom se ne mešaj v svet. 8. Od vražarjev si ne daj nikoli prerokovati bodočnosti! 9 Bodi dobra gospodinja in varčna. 10. Med mlade ljudi se nikoli ne mešaj, čeprav si mlada gospa! 11. Ne nosi belih oblek, vedi se dostojno! 12. Ne bodi ohola in ponosna na imetek svojih starišev! 13. Postopaj lepo s svojo družino!—Bogve, če kdaj greše Japonke na veselje Evropejk?
AMERIKANSKOSLOVENSKI
koledar
z« leto 1906
je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv.
Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri:
Frank Sakser
109 Greenwich Street, New York 1752 St. Clair St., Cleveland, O.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v .Tolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street	Joliet
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Našasosetnost: JUDGE, HEW CENTURY,
10 centov.	5 centov
403 CassSt., nadstr.
JOLIET.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
80 priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
SLOVFNCEM in HRVATOM
naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand
M NOVE PIVOVARNE
“JOLIET CITIZENS* BREWERY.’ Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in lepodišeče smodke.
Vabim vse rojake na kozarček novega piva.
Mike Kochevar
N. W. Telefon. 809
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da predajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vipo po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sin o'to. Fino ir-v. tkalci	vino
po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
ZASTONJ!
Da se na Si občeznajn
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj Še nepo-znani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega Zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. 2« pas nam ni treba ničesar pošiljati» ker to j© davilo.
Redar zgubljate stdjtf telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spridtn želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu m uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem že večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Jašelektrični pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še vpč, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopoSIjite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
191 Cedar Street.	New York, N. Y,
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. Telefon NAV.251 K
Jernej Marentič.
The Joliet Rational Bai
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podnredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic
PREMOG
najboljše vrste kupite kupite pri nas,
od 50c io $1 pri eni toni
premoga ceneje nego kje drugje v mestu.
M. PHlLBIN
515 CASS STREET Chi. Phone 3932	N. VV. 5
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po naj nižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
MIHOČEIOTVOJ denar, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi venami Mi imamo v zah g v vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Sas prostor je na Oesplaines ulici tilizn novega kanala.
Predno kupiš Lumbk .»glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo 1 Ml te liomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Maš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLA3NES IN CLINTON ULIC
Ü5TAN0VLJENA 1871.
flf
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000j
Prejema raznovrstne denarne ulogo I pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsedni C. H. TALCOTT. blagajnik
ML. B. Šchusiter
You«g Itniidiug
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
absolutely
the
BEST THERE
UNIVERSAL
F000 CHOPPER
please» the '«|
HOUSE WIFE
because It Is
SIMPLE, DURABLE, QUICK and
GEO. LAICH
16S 95 ceste. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj nov
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
IWW— WOBWWW
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava 5e nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in p reka j e aim mesom. Nasa doma scvrta masi je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
DR. STRUZINSKY.
809 H. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS.
Tiri pomočniki gospodinjam in kuharicam.
IMAMO JIH!
Poelmer & Dillman,
417-419 Cass St.	JOLIET,ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so nase
“TM 0. S.” lOc. in ‘'ffieorsclani” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
O. W. Brown, pred«	Rotit. Pilober, pod predi.
W. O. Wilcox, fcasir.
Citizens’ National Bait
Kapital #100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Denar »a posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
MtrNROE Bros.
M. F. LOUG1IRAN,
Longhran Bldg.	JOLIET, ILL-
Proda ja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in pogojuje denar na zemljiško lastnino Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IS HVALIJO
DR. LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o d is pen zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
Ni človeka, kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedp-voti o njegovih velikanskih zdravniških izkušnjah.	*
Vse notranje in znnaDje telesDe bolezni, vse kronične bolezni t glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko. Katar, hripo ali influenco, astm® ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušanje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijc, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolečne v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreDO, očesne nosne in ušene bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost-, kašelj, srab ali garje prišč, mazalje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdravniški svet in knjigo daje zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140
East 22nd Street, živeči.	1
Specijatist za vse tajne možke in ZenSke bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so nas morda le še pokvarili, priporočomo Zam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojpite k njemo osebno ali opišite natančno svojo bolezen in m» pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
“Food Chopper” ali stroj za mletje me sa in drugih stvari potrebnih pri obedu.
Reže in ob enem melje vsako reč najboljši, najhijrejši in najpripravnejši način. Cena$1.25, $1.50 in $1.85.
“Bread Msker” ali stroj za pripravljanje kruha mesi in tako pripravi kruh v treh minutah, ne da delate kaj z prostimi rokami.
Tedaj proč / mesenjem testa z rokami! Cena 81.75.
“Cake Maker” ali stroj za pripravljanje raznovrstnih kolačev. Zmesi in pri pravi kolač v 3 do 5 minutah prav hitro in izvrstno, kar je res bolj pripravno nego je mesenje z prostimi rokami.' Cena $2 in 82.50.
Sedaj so te stvari prav po ceni, pri.
KADAR IŠČETE SLTJŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imaU kaj naprodaj, Selite kaj kupiti, i. t. d. donite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščanje, ¿e oglas ne obsega veš kol vrst, SSe, za 4/cratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvršSenje 50e, in za Jjhratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
IŠČEM MOJŠKRO ALI ŠIVILJO
(dress maker) in plačam dobro za pridno delavko. John Rosenstein & Son, 2627 W. Michigan St. * 2708 W. Walnut St., Indianapolis, Ind.	5H3
IŠČE SE ANTON LOZAR, STAR
30 let. Bival je meseca januarja 1905 na DeBegue, Mesa Co., Colo. Kdor zanj kaj ve, ali mu je o njegovem stanovanju znano, naj blagovoli isto pisati na njegovega očeta, katerega naslov je:	Frank Lozar, Ely, Minh.
NEKAJ DOBRIH SALOONOV
zamorejo dobiti dobri možje sposobni za trgovino. Več pove W. H. Clare 222 Jefferson St.	2t2
NA PRODAJ NEKAJ SECOND hand šivalnih strojev. Cena $5 do $10. Oddajo se tudi na obroke. Več pove Philip Hinkle, 414 Cass St., Joliet, 111.
KJE JE LOUIS FABJAN, PO-domače Čuček, iz Žužemberške fare? Prosim rojake, naj mi naznanijo njegov naslov. Jos. Crček, 1919—5th ave. North, Gre&t Falls, Mont.	p2t2
V NAJEM ČEDNA HIŠA, PRI pravna posebno za boarding house na Mili St. blizo Grahek & Ferko mesnice. Več pove Math Grayhack, Indiana St.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni. da sem otvoril prve vrste
Phoenix Buffet
1187 N. Hickory St., Joliet.
Točil bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žganja in prodajal izborne smod-ke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SK0FF.
Gostilno,
FRANK MED0SH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, «n blok od slovenske cerkve sv. Jurije South Chicago, 111.
^|OStilni6ar....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in' zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343
N.229 Blati Str., J0UET. ILL.
Odprto do 9. ure zvečer.	YELHKÄ OGÄ -v- v ,	To je edina prodajalna karpetov, pohištva,
	KRASNIH BOŽIČNIH DARIL.	peči in svetilk, izpred
204 in 206 Norih	i " >	katere vsak vagon po-
Ottawa St.	jPridite in oglejte sl -velijo raznovrstno	ulične železnice pri-
joliet. - - * Illinois.	zalogo krasnega Toletget.	drdra.
irris stoli
narejeni so posebno za starce, možje in mladeniče. Pripravni so za veLike in majhne, stare in mlade. Najboljši stoli v prodajalni. Cena
$6.50 do $30
Krasne omare
z ogledali ali “Dressers’". Pridite iu oglejte- si naše izvrstne omare z ogledali, katere so res za vsako reč prav pripravne. Najboljše v mestu. Cena
S4.75 do $30.
Karpeti, preproge
in drugo v to svrho spadajoče blago, tkano iz najboljšega blaga. Naj večja zbirka istih v mestu. Cene prav nizke.
Krasne Jewel peči
katere Vam gotovo prihranijo trud in denar, ker le malo premoga potrebujejo. Imamo jih raznih vrst. Fina nizka pečali “Base Burner” za trdi premog narejeni-po najnovejši modi. Cena
Kaj je domačija brez udobnosti?
Obodne mize $1.50 do $40. Mizna priprava $4.50 do $25.00.
Stoli 50c in višje do $50. Krtače za snaženje $2.50 do $4.00.
‘ Peči za gretje $22 in višje do $60.
I Torej, pozor ženske!
Možje, pridite k nam in in pripeljite ženske seboj, mi imamo veliko blaga na izber, da vsakega zadovoljimo.
Sofe ali couches
narejene iz naj boljšega jekla. Najboljše na svetu. Cena
$4 in višje do 40.
V hiši skoro ni bolj pripravne
reči kakor je sofa. Vsakdo jo lahko rabi.
Imamo tudi visoke stole kot podoba.
$12.50
¿n višje.
Krasni vožički
za otroke ali “Go-Carts”. Cena
$1.50 in višje do $30.
Gngalni stoli
ali “Rockers”. Posebno pripravni za matere kakor tudi za mlada dekleta. Cena
$1.25 do $15.
Železne in mesingaste
postelje.
Ako si bolje posteljete lepše*spa-vate. V zalogi imamo krasnih postelj, katere prodajamo sedaj od
$1.50 do $50.
Imamo na tisoče raznovrstnih in krasnih božičnih daril za moške in ženske.
Pridite, dokler imate ¡lep priliko kopiti si dobro blago za nizko ceno. Ramžavamo blago vsaki čas.
Pridite toraj, in mi vam pomoremo izbrati blajfo. Plačuje se lahko na teden ali na
mesec. Govorimo slovensko, nemško in angleško.
Joliet Home Furnishing Co.
Pri nas imate kredit ako imate samo ei dolar kakor ¿e Imate milijone.
A. Sctaoenstedt, naslednik firmi Longhran & Schoenstedt	Imamo veliko zalogo moške in otroške obleke
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Dor. Cass & Chicago Streets I nadstropje,	vsake velikosti in najboljše kakovosti.
	V zalogi imamo tudi najboljše vrste čevljev za moške, ženske in otroke; narejeni so iz najboljšega usnja. Imamo jih vsako velikosti, vse po najnizji ceni. Pridite k nam in oglejte si našpblago, ktero vas bode gotovo zadovoljilo. Dobro blago in nizke cene je naše geslo.
	Yse blago prodajamo sedaj za polovično ceno.
Izreži to, pa dotiesi v Anderson’s	
	Win. Fisher,
Studio	JOLIET, ILL.
•in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši ono fotogfafijo v upravnih barvah po najno vejšem načinu. JOLIET, ILL.	Vgent for Bosley’s Bon (Lindo -Vaukesran Ale nal UUUUa’ md Porter. o J. O SKITIH BOTTLER