PROSVETNI
8 ter. 7
Ljubljana, 12. aprila 1957
leto vn.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-192. — Letna naročnina din 300.—, Štev. ček. računa 60-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Ez osnutka zakona o javnih uslužbencih
V Beogradu je v začetku tega meseca izšel prednačrt zakona o javnih uslužbencih, ki ga je izdala skupna komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za izdelavo predpisov o državni upravi in usiužbenski sistem. Velik del prednačrta je posvečen uslužbencem v prosvetnih, znanstvenih in kulturnih ustanovah. Ta ima štiri razdelke, katerih prvi obravnava določbe o uslužbencih v prosvetnih ustanovah. Tega v celotj objavljamo.	,
USLUŽBENCI V PROSVETNIH, ZNANSTVENIH IN KULTURNIH USTANOVAH
XX.	POGLAVJE Obča določila
Člen 223
Določila tega dela (B) se nanašajo na uslužbence, ki delajo na področju prosvete, znanosti in kulture v šolah in v drugih vzgojnih ustanovah, inštitutih, zavodih, muzejih, knjižnicah, arhivih, gledališčih kakor tudi v drugih ustanovah na področju prosvete, znanosti in kulture, ki jih je ustanovil državni organ.
Za uslužbence, ki v teh ustanovah opravljajo upravna, uradniška in računovodska dela, veljajo določbe XI. do XVII. poglavja1 o državnih uslužbencih, če v tem zakonu ali v predpisih, ki izvirajo iz tega zakona, ni drugače določeno.
x. določila o uslužbencih V PROSVETNIH USTANOVAH
XXI.	POGLAVJE
Nazivi
člen 224
Nazivi uslužbencev, ki delajo v šolah in drugih vzgojnih ustanovah, so sledeči:
a)	v šolah in drugih vzgojnih
ustanovah za Izobraževanje i“ vzgajanje predšolskih in šolskih otrok:	učitelj praktičnega po-
uka, vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj in profesor;
b)	na višjih šolah: predavatelj višje šole in profesor višje šole;
c)	na fakultetah, visokih šolah V rangu fakultet in umetniških akademijah: asistent, lektor, docent, izredni profesor in redni profesor..
V svetovalnicah, pedagoških centrih in podobnih ustanovah je naziv: psiholog.
Uslužbenci, ki »majo naziv vzgojitelja, učitelja, strokovnega učitelja, predm. uč. in profesorja ja in psihologa, lahko dobijo poseben naziv pedagoški svetovalec ob pogojih, ki jih predvideva ta zakon. V tem primeru je treba uslužbencem poleg njihovega osnovnega naziva dodati še'ta 'posebni naziv (profesor “ pedagoški svetovalec, itd.)/
člen 225
Naziv vzgojitelja je možen samo v predšolskih ustanovah.
Naziv učitelja praktičnega pouka, učitelja, strokovnega učitelja, predavatelja in profesorja je mogoč samo v šolah in drugih vzgojnih ustanovah za izobraževanje in vzgojo predšolskih in šolskih otrok, ne glede na vrsto šole odnosno vzgojne ustanove.
Naziv učitelja, predm. uč. predm. uč. je možen tudi na kulturnih domovih ter ljudskih in delavskih univerzah.
Naziv psihologa je možen tudi v šolah .za izobrazbo in vzgojo predšolskih in šolskih otrok.
Naziv učitelja praktičnega pouka, strokovnega učitelja in predavatelja je možen tudi ha višji šoli, naziv profesorja pa na fakultetah In njim enakih 'šolah.
Naziv lektorja je možen samo na filozosskih fakultetah'za pouk tujih jezikov kot glavnih predmetov.
Člen 226
Za nazive iz člena 224 je potrebna naslednja izobrazba:
1.	za naziv učitelja praktičnega pouka — strokovna izobrazba visoko kvalificiranega delav^ ca oziroma obrtnega mjostra;
2.	za naziv vzgojitelja, učitelja in strokovnega učitelja ustrezna popolna srednja šola ali njej enakovredna izobrazba;
3.	za naziv predm. uč. " ustrezna višja šola ali njej ustrezna izobrazba;
4.	za vse ostale nazive — fa-kultetska ali njej enaka izobrazba. če ta zakon ah predpisi, zasnovani na tem zakonu, ne določajo drugače.
Nazivi pod točko 1 in 2 so nazivi tretje strokovne skupine, nazivi iz točke 3 — druge/ nazivi Iz točke 4 — prve strokovne skupine.
XXII.	POGLAVJE
Plače
1.	Razporejanje nazivov v plačne razrede.
Člen 227	
Naziv; uslužbencev	iz čleria
224 se razporejajo v. naslednje plačne razrede: 1. učitelj praktičnega pouka, vzgojitelj, učitelj, stro-	
kovni učitelj . .	XV—VIII
2.	predm. uč. . . . 3.	profesor, psiholog.	XIV—VI
asistent .... 4. predavatelj višje	XII—IV
šole, lektor . . .	IX—IV
5. profesor višje šole	VII—III
6. docent		VI—'III
7. izredni profesor .	III—Ha
8. redni profesor . .	Ul—12
Uslužbenci z nazivom pedagoškega svetovalca se razporedijo za dva oziroma en plačni razred višje od zadnjega plačn&sa razreda svojega temeljnega naziva, in sicer: vzgojitelj, učitelj in strokovni učitelj do VI., predm. učitelj do IV., profesor in psiholog pa do III. plačnega razreda.
V zadnjih plačilih razredih za naziv v točkah 1 do 4 obstojita po dva periodična poviška.
2.	Razporejanje naziva In položaja v položajne skupine
Člen 228
Uslužbencem z nazivi iz prejšnjega člena se določa položajna plača glede na naziv. Uslužbencem, ki so na položajih upraviteljev ustanov za predšolsko vzgojo, upraviteljev šol, dijaških domov in internatov, direktorjev šol in šefov odsekov na strokovnih šolah, šefov katedre in dekanov na fakultetah, univerBitetnih prorektorjev in rektorjev kot tudi na drugih, ustreznih položajih, pripada položajna plača glede na položaj.
Nazivi in položaji, omenjeni v prejšnjih odstavkih, se razporejajo v položajne skupine s predpisi zveznega izvršnega sveta.
3.	Poseben dodatek in naturalni
dodatki
Člen 229
Poseben dodatek je mogoče ustanoviti za uslužbence, ki delajo:
1.	v šolah in drugih vzgojnih ustanovah v krajih, v katerih so pogoji za življenje in delo izredno težki;
2.	v šolah (oddelkih) in drugih vzgojnih ustanovah za gluhonemo, slepo, vzgojno zanemarjeno, umsko zaostalo, logopat-sko, invalidno, tuberkulozno in trahomatozno mladino;
3.	v seminarjih (laboratorijih) šol za vzgojitelje, učiteljišč, višjih in visokih šol oziroma fakultet;
4.	v eksperimentalnih ter ho-
spitacijskih šolah in oddelkih;
5.	v šolah z večjim številom otrok odnosno učencev ali .z več razred; v enem oddelku;
6.	v šolah z znatno večjim številom slušateljev na fakultetah in inštitutih oziroma drugih ustanovah v zvezi s poukom (večje število izpitov, večje število strokovnih šol in podobno.
Poseben dodatek je mogoče ustanoviti tudj. v primerih posebne potrebe po učnem osebju določene specialnosti kakor tudi za uslužbence, ki delajo- ob pogojih, škodljivih za zdravje.
Predpise o ustanavljanju posebnega dodatka v zvezi s prejšnjimi odstavki izdaja republiški izvršni svet v okviru predpisov zveznega .izvršnega sveta.
Člen 230
Učnemu in vzgojnemu osebju pripada za delo, ki ga opravlja v isti predšolski ustanovi oziroma v isti šoli, honorar, in sicer: a) v predšolskih ustanovah, otroških in dijaških domovih in internatih — za delo preko rednega delovnega časa; b) v šolah za splošno izobrazbo ter strokovnih in višjih šolah — za delo preko rednega števila ur in ostalih opravkov, ki so nujni za izvrševanje pouka.
Nadrobne določbe o določanju honorarja kot tudi o normah rednega dela oziroma rednega števila ur in o višini honorarja določa zvezni izvršni svet.
Člen 231
Učnemu in vzgojnemu osebju, ki dela v šolah oziroma vzgojnih ustanovah v vaseh, pripadata brezplačno stanovanje in kurjava.
Okrajni ljudski odbor določa, katere kraje je treba v smislu tega člena šteti za vasi.
Nadrobna določila o pravica do brezplačnega stanovanja in kurjave izdaja republiški izvršni svet.
XXIII. POGLAVJE Nastavljanje uslužbencev
Člen 232
Število, nazivi, položaji in mesta vseh uslužbencev v šolah jn drugih vzgojnih ustanovah se določajo s sistemizacijo glede na število učencev in oddelkov oziroma glede na normo, v skladu s predpisi, ki jih izda republiški svet, pristojen za šolske-zadeve, v okviru navodil sekretariata za prosveto zveznega izvršnega sveta.i
Akt o sistemizaciji izda organ, ki je odgovoren za ustanovitev šole oziroma vzgojne ustanove na predlog sveta, ki odgovarja za šolske zadeve in šolskega odbora oziroma sveta vzgojne ustanove.
Z aktom o sistemizaciji je mogoče določiti tudi pogoje za posamezne položaje, če le-teh ne določajo že drugi predpisi. Za sprejem akta o sistemizacijii mest na fakultetah, umetniških akademijah ter visokih in višjih šolah velja postopek za sprejem statuta.
Člen 233
Zaradi pravilne izpopolnitve mest učnega in vzgojnega osebja v šolah in drugih vzgojnih ustanovah izda republiški svet z,a šolstvo pravilnik, ki bo reguliral način za evidenco mest, objavljanje natečajev, postopek glede izbora kandidatov, posebno pa še to, katero vzgojno in učno osebje ima prednost za nastavitev na določena mesta oziroma ustanove, kar je vse odvisno od strokovne priprav-Ijenostf, števila službenih let, od uspehov doseženih v učno pedagoškem delu in v delu za ljudsko izobraževanje, kakor tudi od družinskih in zdravstvenih razmer posameznih kandidatov.
Republiški svet za šolstvo lahko določi mesta, na katera je mogoče v določenem šolskem letu nastavljati osebe, ki prvič stopajo v službo.
Člen 234
Izpopolnjevanje prostih mest za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih vzgojnih ustanovah se izvršuje z natečajem.
Natečaj	je	lahko	reden	ali
naknaden.
Redni natečaj se razpiše in velja v času	od 1.	aprila	do
1.	julija.	Za	prosta	mesta	se
po rednem natečaju razpiše naknadni natečaj v času od 1. julija d0	30.	avgusta vsakega
leta, ki ga je izjemoma mogoče podaljšati do 30. septembra.
Na tem natečaju lahko učno in vzgojno osebje sodeluje samo po odobritvi organa, ki je pristojen za nastavitve. Odobritev je mogoče izdati samo za en natečaj.
Člen 235
Natečaje za upravitelje oziroma direktorje šol in predstojnike drugih vzgojnih ustanov razpisuje pristojni ljudski odbor.
Natečaje, za ostalo učno in vzgojno osebje razpisuje na predlog šolskega odbora svet ljudskega odbora, ki je pristojen za , šolske zadeve.
Člen 236
Natečaj izvede natečajna komisija, tki j« imenuje organ, pristojen za nastavitve,.
Izbor učnega in vzgojnega osebja izvršuje:
a)	za mesta upraviteljev in direktorjev šol ter predstojnike drugih vzgojnih ustanov ^ pristojni ljudski odbor občine oziroma okraja ua predlog sveta za šolstvo;
b)	za ostala mesta učnega in drugega vzgojnega osebja — pristojni šolski svet ljudskega odbora na predlog šolskega odbora oziroma Sveta ustanove.
Za nastavitev pod točko a) 5e potrebno soglasje sveta, pristojnega za šolstvo v okrajnem ljudskem odboru. če iabira občinski ljudski odbor.
Člen 237
Dekrete o nastavitvi učnega in vzgojnega osebja v šolah in drugih vzgojnih ustanovah, ki ga izbira občinski ljudski odbor, izdaja predsednik ljudskega odbora, dekrete o nastavitvi učnega in vzgojnega kadra, ki ga ‘z-' bi ra pristojni svet za šolstvo ljudskega odbora, pa organ uprave ljudskega odbora, ki je pristojen za šolstvo.
Dekret o nastavitvi ostalih uslužbencev v šolah in drugih vzgojnih ustanovah izdaja tajnik občinskega ljudskega odbora oziroma organ uprave, kije pristojen za šolstvo v okraju.
ManipulabVno-tehnične uslužbence v šolah nastavlja upra-vatelj oziroma direktor šole v soglasju s šolskim odborom.
Člen 238
Uslužbenec, izbran na rednem natečaju, je razrešen dolžnosti konec avgustu p0 popravnih in drugih izpitih. Izjemoma ga je mogoče razrešiti tudi pred potekom 'tega roka v soglasju s šolskim odborom.
Člen 239
Na mesta, ki jih ni bilo mo. goče izpopolniti z natečajem, kakor tudi na mesta, ki se izpraznijo med šolskim letom, je mogoče postaviti pogodbene uslužbence s polnim delovnim časom samo za določen čas, naj-dalje do konca šolskega leta.
Ce izpraznjenega mesta' ni bilo mogoče izpopolniti tako, kot predvideva prejšnji odstavek, m postane zaradi tega redni pouk problematičen, lahko nastavitven] organ začasno ali najdalje do konca šolskega leta dodeli na delo uslužbence jz druge šole oziroma vzgojne ustanove na območju istega ljudskega odbora. Pri tem pa j,e treba upoštevati družinske in zdravstvene razmere uslužbenca.
Osebo, ki je morala delat; na drugem mestu, v naslednjih dveh šolskih letih ni mogoče poslati na delo na drugo mesto.
Člen 240
Uslužbenec se lahko na prošnjo premesti na mesta, ki so ostala nezasedena po naknadnem natečaju. Dekret o premestitvi izda po sporazumu nastavitveni organ.	,
XXIV. POGLAVJE NAPREDOVANJE
uslužbencev
1.	Of .....ievanje
Člen 241
Predavateljsko in. vzgojpo dšebje v šolah in drugih vzgojnih- ustanovah se praviloma ocenjuje ob koncu šolskega leta.
Ni mogoče ocenjevati uslužbencev, ki imajo voljene nazive, ki so v četrtem ali višjem plačnem razredu alj na položaju, ki je razporejen od pete položajne skupine navzgor, in tistih, ki v teku leta niso bili v službi več kot šest mesecev.
Prav tako ni mogoče ocenjevati direktorjev šol, katerim glede na posebne predpise ni treba poučevati, jn uslužbencev, ki irRajo naziv pedagoških svetovalcev.
Člen 242
Pri ocenjevanju učnega in vzgojnega osebja je treba upoštevati strokovno sposobnost, prizadevanje in rezultate, dosežene pri pedagoškem delu, pri delu za družbeno-moralno, zdravstveno in flaično vzgojo otrok oziroma učencev in za napredek učno-vzgojnega dela.
Člen. 243
Direktorje (upravitelje) šol in predstojnike drugih vzgojnih ustanov ocenjuje pristojni svet za šolstvo okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora.
Učno in vzgojno osebje v šolah ter drugih vzgojnih ustanovah ocenjuje komisija treh članov, ki jo sestavljajo direktor (upravitelj) šole oziroma pred--stojnik druge vzgojne ustanove, prosvetni inšpektor oziroma strokovnjak, ki ga določi pristojni svet za šolstvo ljudskega odbora (okraja, občine), in predsednik (član) šolskega odbora oziroma sveta ustanove. Komisija, ki ocenjuje učno osebje, mora poznat; mnenje učiteljskega sveta.
Učno osebje v manjših šolah ocenjuje prosvetni inšpektor, potem ko dobi mnenje šolskega odbora. Svet za šolstvo okrajnega ljudskega odbora bo določil vse šole, v katerih bodo ocenjevali na tak način.s
Člen 244
Uslužbenec se lahko proti oceni pritoži osem dni po objavi ocene. Pritožbo je treba nasloviti na posebno komisijo, ki jo imenuje Pristojni svet za šolstvo OLO oziroma republiški svet.
Komisija ima pet članov. Enega določi strokovno združenje oziroma sindikalna organizacija. En član te komisije mora biti obvezno strokovnjak za stroko uslužbenca, ki se je na oceno pritožil.
Odlok te komisije je dokončen.
Člen 245
Nadrobne predpise o ocenjevanju izdaja sekretariat za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta v soglasju z zveznim izvršnim svetom.
2.	Strokovni izpiti
Člen 246
Za začetne nazive uslužbencev v prosvetnih ustanovah, razen za voljene nazive, obstoj; strokovni izpit.
Uslužbenci, omenjeni v prejšnjem odstavku, dobe pravico za opravljanje strokovnega izpita po dveh letih službe, ki so jo opravljal] v svojem nazivu.
Opravljanje strokovnih izpitov je mogoče ponoviti dvakrat v časovnem razmaku najmanj šestih mesecev.
Uslužbenec, ki v petih letih ne opravi strokovnega izpita, izgubi po zakonu službo.
Člen 247
Uslužbencu, ki pred opravljenim strokovnim izpitom prestopi iz druge službe, za katero se terja ista šolska izobrazba, v prosvetno ustanovo, je mogoče priznati obdobje v prejšnji službi z omejitvijo, da trajanje staža za opravljanje strokovnega izpita v novi., službi ne more biti krajše od šest mesecev.
Člen 248
Nadrobne predpise o strokovnih izpitih, programih, izpitnih komisijah in drugem izdaja sekretariat za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta v soglasju z zveznim izvršnim svetom.
3.	Napredovanja
Člen 249
Po opravljenem strokovnem izpitu napredujejo uslužbenci v istem nazivu v naslednji plačni razred. V istem nazivu uslužbenec redno napreduje v višje plačne razrede po vsakem tretjem letu.
Leto, v katerem uslužbenec po oceni ni zadovoljil glede svojega dela, se ne prizna za napredovanje v višji plačni razred oziroma za periodični povišek.
Uslužbenec, ki prebije tri leta v zadnjem plačnem razredu svojega naziva, dobi v primerih, kj jih predvideva ta zakon, prvi periodični povišek, po naslednjih treh letih pa drugega.
Člen 250
Uslužbenci z nazivi iz člena 224, točka a), in z nazivom psihologa, ki so opravili strokovni izpit in so najmanj šest let delali v prosvetnih ustanovah, pa so dobili v zadnjih treh letih najboljše ocene, napredujejo za en plačni razred višje.
Po določbi pAjšnjega odstavka lahko uslužbenec napreduje samo enkrat v teku službe.
Člen 251
Za napredovanje v naziv pedagoškega svetovalca mora uslužbenec izpolniti naslednje pogoje:
1.	da ima najmanj 15 let službe v šolah in drugih vzgojnih ustanovah, v upravnih organih, pristojnih za prosvetne zadeve, ali v zavodih in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z vprašanjem šolstva in prosvete;
2.	da se posebno izkaže v učno-vzgojnem delu, da s svojim delom podpira napredek in nadaljnji razvoj šolstva in prosvete, da s svojim sodelovanjem z znanstvenimi in strokovnimi institucijami, ki se ukvarjajo z vprašanji šolstva in prosvete (pedagoški inštituti, zavodi za napredek šolstva, pedagoški centri in podobno), pomaga pri napredku pedagoške prakse oziroma teorije.
Z napredovanjem v naziv pedagoškega svetovalca napreduje uslužbenec za dva plačna razreda višje od tistega, ki ga je imel doslej, oziroma za en plačni razred, če je v zadnjem plačnem razredu z& naziv profesorja oziroma psihologa.
Odlok o napredovanju v ta naziv izdaja republiški svet za šolstvo v soglasju z zvezno komisijo za uslužbenske zadeve. Napredovanje v ta naziv se izvrši po predhodnem mnenju znanstvenih in strokovnih inštitucij, ki se ukvarjajo z napredkom šolstva in prosvete.
Člen 252
Zvezni izvršni svet lahko predpiše kot pogoj za napredovanje v določene plačne razre-
de obiskovanje posebnih tečajev ali opravljanje določenega izpita.
XXV. POGLAVJE OSTALA DOLOČILA
Člen 253
Pri imenovanju v voljeni naziv se uslužbenec določi v naziv, za katerega je izbran tudi plačni razred tega naziva, in sicer:
1.	če je imel nižji plačni razred. od začetnega plačnega razreda naziva, v katerega j€ postavljen, ali enakega — v zajetni plačni razred;
2.	če je imel višji plačni razred od začetnega plačnega razreda naziva, v katerega je postavljen — v plačni razred, katerega je imel doslej, kolikor ni višji od zaključnega plačnega razreda naziva, v katerega je bil postavljen, oziroma če je višji — v zadnji plačni razred.
Člen 254
Letni dopust učnega in vzgojnega osebja v šolah in drugih vzgojnih ustanovah traja 30 dni in spada po pravilu v čas trajanja letnih šolskih počitnic.
Učno osebje obveznih, .srednjih ter strokovnih šol je mogoče v času letnih počitnic in izven tega časa klicati na tečaje za strokovno izpopolnjevanje v zvezi s poukom in drugimi dolžnostmi v zvezi s pripravami za začetek šolskega , leta, kakor tudi za delo v zvezi z izobraževanjem in vzgojo v izvenšol-skem življenju otrok in učencev v času letnih počitnic.
Učnemu osebju pripada letni dopust po določbi prvega odstavka tega člena ne glede na dolžino delovnega staža.
Člen 255
Uslužbenec, k; ima najmanj 20 let službe, pa zaradi profesionalne nesposobnost] te dolžnosti ne more opravljati, lahko obdrži svoj dotedanji naziv in plačo, če opravlja upravna oziroma pisarni Sita dela v šoli oziroma v vzgojni ustanovi.
Člen 256
Za učno in vzgojno osebje traja odpovedni rok ne glede na službena leta šest mesecev in se računa vedno od 1. marca naprej, ne glede na to, kdaj je uslužbenec odpovedal službo.
Uslužbenci, omenjeni v prejšnjem odstavku, lahko odpovedo službo tudi med šolskim letom, če obveze, ki jih je predvideval natečaj, do njih niso bile
izpolnjene. V tem primeru traj* odpovedni rok mesec dni.
Člen 257
Določbe tega zakona o odpovedi službe ne veljajo za uslužbence, ki imajp voljene nazive.
Uslužbencem, omenjenim v prejšnjem odstavku, lahko preneha služba tudj po zahtevi. V tem primeru je uslužbenec na višji šoli. fakulteti, visoki šoli v rangu fakultete ali umetniški akademiji razrešen dolžnost] po koncu šolskega leta.
Uslužbenec, ki na ponovnih volitvah ne bj bil sprejet, 'e razrešen učne dolžnost] z dnem, ko so izvršene volitve.
Člen 238
Uslužbencem, zaposlenim v prosvetnih ustanovah na področju prosvete. Se priznava v leta službe za napredovanje ves čas, ki so ga dejansko prebili v službi pni delu svoje stroke oziroma pri delu iste ali podobne narave, kakor tudi čas. ki so ga po službeni potreb; prebili pri drugem delu.
Glede priznavanja ostalega časa za napredovanae veljajo določila člena 197, tretji odstavek, in člena 198 tega zakona*.
Nazivi točke I in 2 so nazivi tretje strokovne skupine, nazivi iz točke 3 — druge, nazivi točke 4 pa “ prve strokovne skupine4.
* Ta poglavja imajo naslednje naslove: Obče določbe, Nazivi in položaji, Plače. Nastavljanje uslužbencev. Strokovno izobraževanje uslužbencev. Napredovanje uslužbencev in Prehod sz ene službe oziroma stroke v drugo.
» Nekateri menijo, nej ocenjuje učno in vzgojno osebje v šolah lin drugih vzgojnih ustanovah direktor (upravitelj) šole ozroma predstojnik vzgojne ustanove, ki Je dolžan pozna,;] gnoenje šolskega odbora oziroma sveta ustanove. DireJbtor (upravitelj) šoie »nora tudi poznati mnenj® prosvetnega Inšpektorja.
s Ta odstavek se glasi1: »Za napredovanje je mogoče priznati čas, ki ga Je uslužbenec prebil pri opravljanju privatnega poklica, če je dejansko opravljal posle tiste stroke, v katero je sprejet. Nadrobna določila o priznavanju tega časa predpisuje sekretariat za občo upravo Zveznega Izvršnega sveta.« Člen 198 določa še ostale primere, ko je mogoče čas službe šteti za napredovanje (predstavniški organi, družbene organizacij- v FLRJ, NOB, profesionalno revolueionamo-ipoMittlčino delo, vojaške dolžnosti, .ujetništvo itd.)’
4 Omenjeni členi govore o stažu za napredovanje in o prehodu ia ene službe v drugo.
• •»•<••• »•••••»•• «•*••••••	••••••»•■ ■•«•••••« ••*••«»•* *•«••••••	«••••»•••
Vsem društvom!
Našemu članstvu dajemo v pretres ‘Prednačrt zakona o javnih uslužbencih — delo, ki govori o uslužbencih v prosvetno-znanstvenih in kulturnih ustanovah.
Koordinacija RO (Združenje učiteljev in profesorjev, strokovnih učiteljev, defektologov in vzgojiteljev) je pri prvem pregledu ugotovila, da je skupna komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za izdelavo zakona o javnih uslužbencih sprejela vrsto naših predlogov. Vendar pa so v Prednačrtu predlogi, s katerimi se koordinacijski odbor ne strinja (kot primer navajamo : člen 227; v členu 228 — ali ločeno — ni rešeno vprašanje naziva in položaja šolskih inšpektorjev — v celem prednačrtu niso obravnavani inšpektorji, — tudi člen 231 — drugi in tretji odstavek bi bilo mogoče drugače obravnavati, člen 252 — pa v zaključku ni sprejemljiv itd.).
Skupine, občinska društva in okrajni odbori DUF naj osnutek temeljito pregledajo in svoje opombe dostavijo neposredno svojemu republiškemu odboru. Kolikor pa vam je dostopen cel prednačrt, ga tudi v celoti preglejte.
Republiški odbor mora prejeti vaše opombe najkasneje do .23. aprila 1957, drugače jih ne bo mogel več upoštevati, Zato naj tudi občinski odbori pošljejo svoje opombe neposredno republiškemu odboru, istočasno pa naj o tem obveste tudi svoje okrajne odbore.
Koordinacija republiških odborov
•«••••••• ••»•••«•• ••»••■••• •«••••••• •«••••••• ■•».••••. •••.•»••. ••••••«•• •«•••»••• ••••••■«
Poverjenikom revije »CIC2BAN« no šolah
Izšla je 7. številka revije »CICIBAN«. Zaradi neke napake v ekspeditu tiskarne prosimo vse pover* jenike, kf revije niso prejeli, da nam to takoj javijo.
MLADINSKA KNJIGA Oddelek za prodalo listov Ljubljana, Tomšičeva ul. 2
Muzeji naj bodo sestavni del pouka
r~~ Muzejska mreža
V LR Sloveniji je 46 muzejev: od teh jih je 30 samostojnih, 14 v okviru drugih institucij 2 pa sta v zasebni Lasti.
Pregled mreže skuvenskih muzejev kaže, da je po svoji kvantiteti ta preko dovolj močna, medtem ko je pa vprašanje, ali so vsi ti muzeji upravno najbolje organizirani in vsebinsko zadosti močni. Praksa kaže, da utegnejo imeti muzeji, ki s svojim gradivom in delom zajemajo ves okraj, a so pod upravo občine, težave. Najzgovornejši je primer Ptuja, ki svojemu staremu Mestnemu muzeju aa raziskovanja, izkopavanja itd. izveh občine ne daje sredstev. — Muzeji, ki so v okviru nemuzejskih institucij, so ponajveč nizko dotiranl ali sploh brez sredstev in ljudi in le težko pristopni zunanjemu občinstvu. — Mairsiikateri mali »muzej«, ki danes takorekoč nima ne ljudi ne denarja in ne strokovno- urejenega razstavnega gradiva, bi prav gotovo bolje vršil svoje naloge, če bi delal kot podružnica kakega večjega sosednega 'ali ustrezne-oa osrednjega republiškega muzeja. — Ni razumljivo, čemu ima mesto Kranj kar 3 muzeje, čeprav vsakega pod drugo upravo; v vsem okraju pa je razen teh še 5 lokalnih muzejev, ki bi jih morda le bilo bolj smotrno povezati v en krepak pokrajinski muzej kompleksnega značaja.—
Ustanavljanje šol je omejeno, medtem ko ustanavljanje muzejev ni. Videti je, da s® težnje po potrditvi strokovne in lokalne samozavesti najlaže realizirajo v ustanovitvi muzeja. Nekaj gradiva (bolj ali manj primernega) je povsod, kaK prostor tudi, tu. so tudi agilni (čeprav nestrokovni) ljudje, denar bo že, in muzej je ustanovljen. Slovenija sicer že ima 46 muzejev, toda možnosti ustanovitve novih republiškin in lokalnih muzejev še niso izčrpane. Ustanovili naj bi se n. pr. Planinski muzej, Filmski muzej, Cebelajfeki muzej. Muzej NOB v severni Sloveniji, Muzej NOB za Slovensko Primorje, Muzej v Ajdovščini, Muzej v Ribnici itd. — Slovenija težko vzdržuje muzeje ,ki jih trna doslej, in njihovo stanje bi bilo v vsakem pogledu boljše, če bi jih imeli manj, pa tiste bogate in dobro oskrbovane.
Gradivo v naših muzejih
Posebno vprašanje je vsebina naših lokalnih muzejev. Če naj lokalni muzej res izpolnjuje svoje naloge, mora prikazati svoj teritorij z vseh plati — njegovo geografsko - prirodno osnovo in zgodovinsko dogajanje na njem od predzgodovinskih do sedanjih časov, vključno z vsemi njegovimi posebnimi kultumo-zgodovinskimi, etnb-grafiskimi in prirodnimi značilnostmi. Takega resnično kompleksnega lokalnega muzeja v Sloveniji sploh še nimamo. Priznati bi bilo treba, da je vsebina naših muzejev predvsem plod želja, zbirateljski n teženj in zanimanj posameznikov, ki delajo v njih, ali ki so njihovi zunanji ustvarjalci oz. zaščitniki, hi seveda tudi plod raznih slučajnih najdb in odkritij; sistematičnega dela za kompleksni muzej očitno še ne zmoremo. Kljub temu se tej težnji ne smemo odreči, anvPak je treba vse storiti za to, da naši muzeji ne napredujejo več po številu, pač pa po svojem
vsebinskem obsegu ih tehtnosti materiala.
Novo gradivo pridobivajo muzeji s pomočjo najdb in izkopavanj, z nakupi in z darili.
Dotacije muzejem so izredno skromne in zato možnosti nakupov in raziskovanj oz. izkopavanj dvakrat omejene. Prvič, ker z njimi ni mogoče izvesti pomembnejših odkupov, ampak se vse razdrobi v malenkosti, in drugič, ker se s temi sredstvi ne da voditi kake sistematične akcesijske politike, po kateri muzej ne bi kupoval le tega, kar se mu slučajno in po nazki ceni ponudi, ampak bi sam iskal predmete, ki mu v njegovi razstavni ali študijski zbirki še manjkajo, pa so mu nujno potrebni. — »Muzeji«, ta imajo 300.000 din ali še manj za vse izdatke, seveda nimajo ni-kake perspektive.
Vprašanje zase so arheološka izkopavanja in etnografska raziskovanja. Kolikor imajo republiški muzeji zanj« sploh denarja, se jim postavijo v bran lokalni interesi, fci bi želeli najdeno .gradivo zadržati na svojem teritoriju, v svojih muzejih, in to ne glede na to, ali imajo za tp strokovnjake in prostor, še več, najamejo si strokovnjake iz muzejskih institucij, ki n. pr. izkopu jejo, material pa ostane nato nezavarovan in za racstavo neobdelan v neprimernih depojih. Vprašanje kompetenc je v pogledu izkopavanj in raziskavami ter usode najdenih predmetov še povsem nerazčiščeno in rešitev je v vsakem posameznem primeru odvisna od dobre volje vseh prizadetih strani.
Stiska s prostorom
Razpravljanje o ljubljanskem muzejskem problemu, to je o prav izredni prostorni stiski 5 republiških muzejev, je spet zamrlo, stanje pa je ostalo nespremenjeno. V kratkem bi ga lahko strnili v naslednjo, ugotovitev: umetmo-obrtni in zgodovinski oddelek Narodnega muzeja. Zemljepisni muzej in Tehniški muzej so sploh brez prostorov, ostali del Narodnega muzeja, Prirodoslovni in Etnografski muzej pa imajo le minimalne razstavne in upravne prostore, so pa brez delavnic in depojev. — Ljubljanski okra] je določil stare stavbe, ki pri-dejo v poštev za muzejske namene, kaj več pa se še ni zgodilo.
Ostali muzeji so, kar se tiče prostorov, relativno bolje oskrbovani, čeprav ga skorajda ni, ki ne bi tožil nad to ali ono težavo. Za vse lokalne muzeje velja, da se žele znebiti vseh zasebnih stanovanj in lokalov, brez katerih ni nobeden. Ti odsvojeni prostori bi jim bili večkrat nujno potrebni, 'bodisi za razstavo, bodisi za delo ali skladišče; v vsakem primeru pa je ne glede ha ev. take potrebe jasno, da tuje telo v muzejskem prostoru krati njegovo zaklju-čenost in občutno povečuje nevarnost tatvin, vlomov ali požarov. Zato bi bilo treba načelno priznati muzejem pravico do lastnega poslopja ali vsaj povsem oddeljenega dela primerne stavbe, brez vsakih tujih najemnikov.
S posebnim problemom se bori naš drugi najstarejši in po predmetih naj bogatejši lokalni muzej. V I. nadstropju stare, zgodovinske Stavbe ptujskega Mestnega muzeja že leta in leta brne stroji privatne mizarske delavnice. Nešteto komiistj je
že ugotovile nevarnost za strop in stavbo sploh, izdana je bila vrsta odločb, ko je prišla stvar v časopise, je zavladala med lokalnimi činitelji tudi jeza na pisce, toda rezultata ni bHo. Muzejske zbirke so bile iz ogroženih prostorov spravljene v depo, privatna mizarska delavnica pa nemoteno dala dalje in tudi zidovi pokajo dalje.
Slabe, nehigienične, vlažne prostore ima tolminski muzej. — Imamo tudi več muzejev, ki so na vsak način morali biti ustanovljen', pa še vedno nimajo minimalnih razstavnih In delovnih prostorov, da o depojih sploh ne govorimo.
Posebno poglavje je razsvetljava in oprema naših muzejev, ki je v 95«/» neustrezna, zastarela in nesmotrna. Med muzealci, ki so si po svetu ogledali te vrste institucije, vlada mnenje, da bi bilo treba tudi piri nas začeti s projektiranjem standardnih, v resnici uporabnih raznih vrst muzejskih vitrin, omar, svetlobnih teles itd.
Strokovni kader _
Nekateri večji lokalni muzeji počasi začenjajo čutiti potrebo po strokovno usposobljenih uslužbencih in število akademsko izobraženih muzejskih delavcev polagoma raste. Vendar; pa univerzitetni izpiti za praktično delo še ne zadoščajo. Studijske skupine umetnostna zgodovine, arheologije in etnografije, ki imajo že v učnem programu opombo, da niso namenjene -šolskemu delu, dajejo glavne kadre za muzeje. Tudi tu je'(arheologija) oz. bi moralo biti obvezno praktično delo v večjih muzejih pod metodološkim in muzeološkim vodstvom izkušenih muzejskih delavcev. To se ne izvaja, muzeologija se sicer poučuje, a neenotno in rezultat je, da diplomiranci a teh skupin prihajajo na delo v muzeje praktično neipripravljeni in jim je težko znajti se v terenskem delu, zlasti če so dejansko prepuščeni sami sebi, ker pač drugega strokovnjaka v tistem kraju oz. okraju mi.
Vse premajhna je skrb lokalnih činiteljev . za pridobivanje zgodovinarjev, ki bi lahko občutno dvignili raven muzejev nasploh, zlasti pa delo z materialom NOB.
Kulturnih zgodovinarjev nam naša univerza sploh ne more dati, kar ni ustreznih predavanj.
Preparatorsko službo je treba uredititako v republiških kot v lokalnih muzejih. Pri 2—3 republiških muzejih naj bi delali dva, trije večji laboratoriji, strogo koordinirani, ev. s skupnim strokovnim svetom. ■ Ti bi opravljali vsa komplicirana dela tudi za ostale republiške in lokalne muzeje, ki bi sam' imeli le manjše preparatorsko delavnice. Glavna skrb na tem področju bi motala iti predvsem v smeri splošnega dviiga in ureditve tehnične služb«; le stranskega pomena so razne Eipeciailne potrebe.
Delo s publiko
Ureditev razstavnih zbirk v republiških itn nekaterih lokalnih muzejih še nekako ra sdo ustreza, odvisno pač tudi od tega, koliko denarja je bilo na razpolago za vitrine, razsvetljavo im vso ostalo potrebno opremo razstavnih prostorov. Za večino muzejev pa velja, da so njihove razstave prenatrpane, mnogokrat tudi z nepomernib-
LETOVANJU
prosvetnih delavcev
Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino bo organizirala tudi
A.	SPLIT — DIJAŠKI DOM UČITELJIŠČA — LOVRETSKA 9
(letovišče samo za jugoslovanske prosvetne delavce)
v letošnjih počitnicah letovanje za prosvetne delavce iz naše domovine in tujine.
Letovišče bo odprto od 3., julija do 21. avgusta 1957, čas letovanja pa je mogoč po razporedu:
I. sknpina:	3.	VII.	zjutraj — do 15.	VII. zvečer (13 dni)	
n. «	16.	VII.	< — « 28.	VIL	«	(13 «)
ni. «	29.	VII.	« — « 10.	VIII.	«	(13 « )
IV.	«	11.	VIII.	« — « 21.	VIII. «	(10 « )
Cena penzionu (hrana in stanovanje) v sobah s 3 do S posteljami je 450 din dnevno.
B.	CRIKVENICA — dom PROSVETNIH DELAVCEV (za jugoslovanske in tuje prosvetne delavce)
Letovišče bo odprto od 30. ju-
Otrok izpod 7. leta starosti v to letovišče ne bodo sprejemali, za otroke nad 7 let starosti je treba plačati celo oskrbnino.
nija do 31. avgusta 1957, letovanje je mogoče izkoristiti najmanj za teden dni, ki pa se lahko podaljša še za en teden, in to po sledečem razporedu:
30.	VI. zjutraj — 6. VII.
7.	VII. «	— 13. VII.
14. VII.	«
21. VII.	«
28.	VII.	«
4.	VIII.	«
11.	VIII.	«
18.	VIII.	«
25.	VIII.	«
—	20. VII.
—	27. VII.
—	3.	Vlil.
—	10. VIII.
—	17. VIII.
—	24. VIII.
—	31. VIII,
zvečer
«
«
«
«
«
«
V času od 21. julija do 3. avgusta bo letovala v tem domu skupina prosvetnih delavcev iz Franclje, v času od 11. do 20. avgusta pa skupina prosvetnih delavcev iv. AnvMle.
Cena penzionu je 600 dinarjev dnevno (stanovanje v sobah z 2 do 4 posteljami). V to ceno je vračunana tudj turistična taksa.
C.	LJUBLJANA
gostinska Sola —
INTERNAT, PRIVOZ 11.
(za jugoslovanske in tuje pro* svetne delavce)
Letovišče bo odprto v času od 1. julija do 31. avgusta 1957.
Cena penzionu (stanovanje in hrana) je 525 dinarjev "a osebo, v to cene je vračunana tudi turistična taksa.
Stanovanje je v sobah z 2, 3 in 4 posteljami.
Interesenti za *o letovanje se naj obračajo direktno na upra. vo Gostinske šole v Ljubljani
—	Privoz 11.
»
Vse prijave za navedena letovanja bo sprejemala Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino v Beogradu — Kralja Milutina 68 (razen letovanja v Gostinski šoli v Ljubljani).
Prijavi je treba priložiti naslovljeno kuverto s poštno znamko za odgovor.
Ko dobi prijavljeni član spo-'•očilo, da je njegova rezervacija za letovanje sprejeta, mora vplačati kot predujem na tekoči račun Komisije št. 103-T-985
—	Beograd znesek 1.050 din za osebo.
Ako hoče prijavljenec letovati v dveh domovih, mora vplačat) kot predujem znesek 2.100 din.
Komisija bo poslala vsakemu letovišču na račun stroškov letovanja prijavljenega člana po 1.000 din. 50 dto Pa bo pridržala za svoje stroške. Ostanek stroškov za letovanje bodo člani
nim 'ali celo neprimernim, grat-divom. Se teže j« govoriti, o posebno uspešnih, načinih, približati obiskovalou razstavljene pneldtoete, zbuditi njegovo zanimanje. Tu pač čutimo močno pomanjkanje muzeološke izobrazbe, pa tudi strokovno in idejne jasnosti.
Razstave naših muzejev zato predvsem pogrešajo jasnega idejnega in . tematskega koncepta, so nepopolne in premalo zgovorne same na sebi. Nihajo med historično in stilno ureditvijo. Spričo sodobnih, poglobljenih pogledov na dogajanja, bi bilo treba tem 'zbirkam dati Razstavno logiko m predmeti naj bi se med seboj .dopolnjevali.
Končno bi bilo treba poživeti zanimanje publike 'tudi z občasnimi razstavami, ki pa so v naših muzejih, z izjemo kranjskega Mestnega muzeja, prava jedkost. Tu bi bile še možnosti raznih predavanj, predvajanja filmov itd. itd. Res, je, da je tudi za to treba prostora, ljudi in denarja; predvsem pa je treba za to dobre volje.
Za vso našo muzejsko razstavno metodo velja, da je namenjena odraslemu polizobra-žencu, včasih celo le izobražencu. Za neizobraženega človeka je tu presneto malo, ničesar pa ni za otroka (z izjemo živali seveda, a še to le do neke mere).
Lepo je slišati: muzeji naj se povežejo s šolo. Toda, koliko učiteljev in profesorjev gre z učenci v muzej in koliko jih z njimi tudi ostane v muzeju ter ne pušča učence 'divjati same po razstavnih prostorih; koliko razredov pride v muzej najavljenih in že prej pri pouku na obisk pripravljenih? Na drugi strani pa, koliko muzejskih strokovnj akov je res z veseljem pripravljenih, vodfti te obiskovalce po zbirkah z isto skrbjo in'vnemo, kot kake tuje ali njim sicer pomembne goste? Praksa kaže na obeh straneh več negativnega kot pozitivnega.
V muzejih drugih republik so že pred časom začeli nameščati tako imenovane muzejske pedagoge, ki naj bi opravljali glavno delo s publiko. Tudi naši muzealci žele podobnih nameščencev. To j« sicer hvale vredno, vendar tudi par takih posameznikov ne bo moglo opraviti dela z občinstvom in za občinstvo, zlasti mladino, če ne bo za te dlje resnega zanimanja in sistematičnega dela s strani vseh zainteresiranih v muzejih, šolah in drugod.
Sklepi v zvezi z muzejsko problematiko
Po pretresu glavne problematike slovenskih muzejev je Svet za kulturo . in prosveto LRS sprejel tele sklepe:
1.	ker je osnovni vzrok neurejenega stanja '(.'-■■našem muzejstvu pomanjkanje muzejska zakonodaje, SKP LRS predlaga Zveznem izvršnem svetu, da pospeši izdajo zveznega zakona o muzejih ali pa pooblasti republike, da izdajo same potrebne ustrezne prefdpdse.
2.	SKP LRS priporoča okrajnim ljudskim odborom, naj ne ustanavljajo novih muzejev brez predhodnega posvetovanja s Sekretariatom Sveta za kulturo in prosveto.
3.	SKP LRS naroči Sekretariatu, da pripravi organizacijo začasne enoletne prepara-torske šole.
4.	SKP LRS priporoči fakultetnemu svetu Fil. - prir. - mat. fakultete, da skrbi za izvajanje oz. uvedbo muaejiske prakse med študijem um. zgodovine, arheologije in etnografije.
5.	SKP LRS priporoči komisiji za učni načrt pri SS LRS, da v učni načrt postavi kot načelo: muzeji so sestavni del pouka v svojem kraju.
Kilj tl S lili 23 Mil M
Od leta 1B88 dalje je delovala v Ljubljani Umetno obrtna strokovna šoa, ki se je leta 1911 preosnovala v Državno obrtno šolo in leta 1921 v Tehniško srednjo šolo. V okviru tega učnega zavoda je med drugim delala tudi strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo, javna risarska in modelirska šola ter od leta 1925 keramična šola. Po kasnejših reorganizacijah je v okviru Državne tehniške srednje šole bila eden od njenih osnovnih štirih delov moška obrtna šola s tremi oddelki: kiparskim in reizbarskim, keramičnim, graverskim. Kakor je že iz naziva razvidno, je imela značaj obrtne mojstrske šole s stopnjo nižje srednje šole.
Leta 1919 je bil osnovan Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Podrejene so mu bile razne čipkarske šole in tečaji širom Slovenije. Zavod, ki ga je vodil Božo Račič, je bil s svojimi področnimi šolami in tečaji vred bolj kot pouku namenjen produkciji narodnih vezenin in čipk, pri čemer so se učenke seveda tudi učile in izpopolnjevale v teh ročnih spretnostih, temelječih pretežno na. folklori.
Pretežno agrikulturno-obrtne-mu značaju naše dežele med obema svetovnima vojnama so te šole na tej ravni kar ustrezale. Po osvoboditvi leta 1945 se je ob težnjah in izvajanju načrtne industrializacije kmalu pokazala potreba po novem učnem zavodu, ki bi poleg visoko kvalifciranih obrtnikov dajal tudi kadre ea umetniško vodstvo pri proizvodnji Industrijskih izdelkov. S temi nalogami je bila leta 1946 ustanovljena Sola za umetno obrt v Ljubljani in je spadala pod Ministrstvo za prosveto. Pogoj za sprejem je bila dovršena nižja gimnazija ali nižja strokovna šola, pri izredni likovni nadarjenosti s« je šolska izobrazba lahko spregledala. Šolanje je bito triletno. Šola je imela 6 strokovnih oddelkov: za dekorativno slikarstvo, za kiparstvo in rezbarstvo, za notranjo opremo, za keramiko, za umetno kovinarstvo, za žensko umetno obrt. Na konferenci vseh likovno umetniških šol v državi deta 1949 je Komite za kulturo in znanost pri Zvezni vladi odločil, naj to šolanje traja 5 let in naj imajo te šole razen omenjenih 6 oddelkov še: splošni pripravljalni oddelek, oddelek za grafiikos oddelek za scenografijo 4n oddelek za tekstil.
6.	SKP LRS priporoči Društvu muzealcev in konservatorjev I.RS, da v zveri z združenjem učiteljev in profesorjev najde konkretne možnosti vključitve muzejev v obvezni nazorni pouk.
7.	SKP LRS imenuje posebno muzejsko komisijo, sestavljeno iz članov SKP in republiških muzejskih delavcev, ki naj poskrbi za strogo koordinacij a tehnične službe republiških muzejev, za smotrnejšo upravno organizacijsko povezavo lokalnih muzejev, za ureditev muzejskih težav s prostori, za pridobitev ustreznih strokovnih in tehničnih kadrov v muzeje, za sistematičen razvoj lokalnih muzejev v kompleksno vzgo-izobraževalno in estetsko vzgojno ureditev tehničnih delavnic z mdndmalno preparatorsko opremo pri vseh večjih lokal-n-ih muzejih in za aktivno sodelovanje učnega osebja pri muzejskih težnjah.
Od leta 1953 dalje je Sola za umetno obrt v kompetenci in proračunu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in je bila leta 1954 spremenjena v zavod s samostojnim finansiranjem.
Sola za umetno obrt v Ljubljani, ki je edina te vrste v Sloveniji, ima z izjemo 1. letnika, ko je pouk še splošen in pripravljalen v naslednjih štirih letnikih dijake razdeljene po tehle strokovnih oddelkih: oddelek za grafiko in slikarstvo; oddelek za rezbarstvo in plastično kamnoseštvo; oddelek za graverstvo; oddelek za notranjo opremo; oddelek za tekstilno vzorčarstvo; oddelek za keramiko;, oddelek za čiipkarst-vo; oddelek za veziljstvo. Praktični del pouka se vrši v treh delavnicah in sicer: mizarski, strojni in zlatarski.
Sola za umetno obrt je Imela od ustanovitve leta 1946 do lata 1956. torej v prvem desetletju svojega obstoja 181 absolventov. Največ absolventov (62) je Imel oddelek za grafiko ii slikarstvo, nekaj več kot polovioo manj pa oddelek za notranjo opremo. Najmanj absolventov sta imela čipkarstvo (6) iti keramika (8). Približno 75 »/» absolventov se je neposredno po zaključnem šolanju takoj zaposlilo, od tega največ v industriji (30,3lVo), nato na ustanovah (17,2 %) in v šolah (17,1 »/o). 18,70/o t. j. 34 absolventov je šolanje nadaljevalo in sicer: 27 na Akademiji upodabljajočih umetnosti, 5 na Akademiji za uporabno umetnost ter Po eden na Višji pedagoški šoli oziroma na Univerzi. Tu je treba pripomniti, da je odhajanje na Akademija upodabljajočih umetnosti bilo občutno predvsem v preteklosti, medtem ko v šolskem letu 54/55 ni šel tja nihče, v šolskem ietu 55/56 dva, v šol. letu 1956/57 pa zopet nihče.
Po formulaciji odloka o ustanovitvi Sole za umetno obrt (Ur. 1. LRS št. 22—101/1946) je nalog? šole »da gojence vzgaj 1 in usposablja za samostojno izdelovanje Izdelkov umetne obrti, da pripravlja kader za umetniško vodstvo naše industrije, da dviga slovensko umetno obrt«.
Sola je s tem odtokom dobila dvojno nalogo: vzgajati visokokvalificiranega obrtnika za obriti, ki segajo v območje uporabne umetnosti, in vzgojiti likovnega tehnika in v končni fazi celo projektanta in krea-tcrja za delo v industrijski produkciji. Ne ene ne druge naloge doslej ni mogla izvršiti v zadostnem in zadovoljujočem obsegu. Vzroki so kaj različni, so pa v glavne trije: a) nedo-statek osnovnih sredstev, ki so za tako delo potrebna; Sola za umetno obrt je vse doslej mogla samo životariti — ni dobila primernih prostorov (saj je pri vpisu v začetku šolskega leta 1956/57 zaradi pomanjk-nja prostora mogla sprejeti v 1. letnik le 20 dijakov, prijavilo pa se jih je bilo šestkrat toliko) in si razen treh ni mogla ustvariti svojih delavnic ter teh opremiti s sodobnimi stroji in oskrbeti z materialnimi potrebščinami; b) organizacijska struktura šole in neurejenost njenih učnih načrtov; Sola za umetno obrt bi se bila morala glede na dvojnost svoje naloge prilagoditi le tej tudi v svoji organizacijski obliki in v svojih učnih načrtih, saj ni verjetno, da more isti učni načrt ustrezati šolanju dijaka, ki prihaja
iz obrtne delavnice ali iudu-sirijske šole, ka torej obvlada tehniko obdelave materiala, » katerim naij dela, in šolanju dijaka, ki prihaja iz četrtega razreda .gimnazije in zna le lepo risati, o delavniški praksi pa ne ve nič.
c)	pomanjkanje takih učiteljev, ki bi ne imeli zgolj tistega znanja, ki ga posreduje likovna akademija, ampak bi obvladali tudi material; ker takih učiteljev ni bilo dobiti, je razumljivo, da so posebno prva leta obstoja te šole, to je dokler se učitelji tudi samru niso usposobili za nove naloge, prevladovali v pouku zgolj slikarsko-kipareki elementi, ki so usmerjali dijake v precejšnjem obsegu na Akademijo upodabljajočih umetnosti ali pa tudi v službo strokovnega učitelja risanja, oziroma ročnih del, za kar pa šola celo ni dajala potrebne pedagoške predizobrazbe.
Stanje je tudi danes še vedno kritično, tako da se je pojavila tudi že misel o ukinitvi šole, vendar o eksistenčni upravičenosti šole skoraj ne more biti dvoma.' Tudi taki šoti kot trenutno je, je dalo Jugoslovansko Združenje dekorativnih umetnikov, katero je nedavno razpravljalo tudi o problematiki devetih srednjih šol, ki jih imamo za uporabno umetnost v Jugoslaviji, priznanje s tem, da je ugotovilo, da sta od vseh edino ljubljanska in zagrebška tisti, ki vsaj v določenem obsegu oblikujeta strokovni kader, ki ga na tem področju 'potrebuje naše gospodarstvo.
Isto Združenje je postavilo glede lika, ki ga naj šole za uporabno umetnost izoblikujejo, taka načela: »V sedanji razvojni fazi bi nam ob upoštevanju stvarnih potreb najbolj odgovarjal tip srednjih umetno-cbrtnifa šol, ki bi omogočili vzgojo kadra strokovnjakov. Absolventi teh šol naj bi popolnoma obvladali tudi obrtno stran svoje stroke (grafik naj bi poznal tudi proces tiska in z njim zvezane tehnične probleme, tekstilec naj bi poznal proizvodni proces tekstilne tovarne, keramik tehnologijo materiala, absolvent oddelka za notranjo opremo naj bo usposobljen, da tudi tehnično izdela predmet itd.). Iz teh šol naj bi torej prihajal kader, ki bi imel več strokovno-obrtnega znanja pa manj umetniških pretenzij. Individualna umetniška usmeritev naj bo prepuščena nadaljnjemu šolanju in praksi. Naša gospodarstvo še nima velikih, potreb po visokokval&ficiranih obllkovalcife-teoretikih, naši industriji niso potrebni taki kadri umetnikov uporabno umetnostne smeri, ki bi delali oziroma estetizirald izolirano od delovnega kolektiva, pač pa imata nasprotno naše gospodarstvo, in industrija velike potrebe po kadru, ki se bo s svojim tehničnim znanjem neposredno vključeval v proizvodnjo.«
Pravkar citirano mnenja Združenja dekorativnih umetnikov se v glavnem ujema g stališči slovenskih republiških zbornic za obrt in trgovino, pa tudi s stališčem šole le da želi t» dati močnejši poudarek usmerjanju v industrijo kot pa usmerjanju v klasične umetne obrti.
O problematiki šole je razpravljal na svoji zadnji seji tudi Svet za kulturo in prosveto LRS ter imenoval posebno komisijo, ki naj izdela predlog za eventualno reorganizaccijo.
vplačali pri blagajni doma. Potrebno je, da prijavljenec prinese s seboj v dom odrezek po-ložnice kot potrdilo, da je plačal prednjem. — Ce prijavljeni član odpove rezervirano mesto za letovanje 15 dni pred pričetkom letovanja (računa se dan. ko sprejme Komisija pismo z odpovedjo letovanja), mu bodo vplačani predujem vrnili z odbitkom administrativnih in poštnih stroškov. V primeru ka. snejše odpovedi (manj kot 15 dhl> predujma ne bodo vrnili.
Komisija Združenja prosvetnih
delavcev Jugoslavije za zveze • z Inozemstvom
POTOVANJE
PROSVETNIH DELAVCEV V ITALIJO
Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije razveze z inozemstvom bo organizirala v letošnjih počitnicah dve potovanji v ITALIJO, in sicer:
I. skupina v času od 20. do 31. julija
II. skupina v času od 9. do 20. avgusta.
V času 10-dnevnega bivanja v Italiji bodo skupine obiskale: Rim (4 dni), Napoli (2 dni), Firence (2 dni) in Benetke (2 dni).
Poleg obiska kulturnih in zgo. dovinskih znamenitosti teh mest so v programu predvideni še izleti v Rimske kaštele, Vezuv, Pompeje, Fiezolo In na otok Mu-rano.
Cena potovanja znaša 23.000 din na osebo. V to ceno je vračunano:	hrana in stanovanje,
vlziranje potnega lista, vozna karta po Italiji, naznačeni Izle-
ti, vodiči, vstopnice v državne muzeje, prevozna sredstva pri prihodu in odhodu v posameznih mestih, ogled Rima z avtobusom in rezervacija prostora v vlaku.
Udeleženci potovanja sami plačajo stroške za nabavo potnega lista, vozno karto od kraja bivališča do Sežane in od Sežane do kraja svojega bivanja In »džeparac«.
Prijave za potovanje je poslati Republiškemu odboru Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 28, in to DO 1. MAJA 1957. Vsaka prijava mora vsebovati: priimek in ime. stanovanje, kraj, ulica In okraj in datum rojstva, zvanje in ustanova, kjer je prijavljenec zaposlen. Prijava mora imeti priporočilo društva, kjer je prijavljenec včlanjen. Pripeminjamo, da prijav brez društvenega priporočila pri izbir) udeležencev ne bomo upoštevali. Prav tako ne bomo upoštevali prijave, ki bodo prispele po navedenem roku.
Pravico do udeležbe na tem Potovanju imajo član) Združenja učiteljev In profesorjev Jugoslavije in člani Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Jugoslavije.
REPUBLIŠKI ODBOR
SKUPNO LETOVANJE JUGO SLOVANSKIH IN NEMŠKIH
PROSVETNIH DELAVCEV
V času od 4. do 18. avgusta 1957 bo letovala skupina prosvetnih delavcev iz Zapadne |
Nemčije v naši domovini, in sicer:
v času od 4. do 11. avgusta v Crlkvenici (Dom prosvetnih delavcev) In
v času od 11. do 18. avgusta v Ljubljani (Dom Gostinske šole).
Opozarjamo naše člane, v prvi vrsti učitelje In profesorje nemškega jezika in tiste, ki znajo ali p« se učijo tega jezika, da lahko Izkoristijo to priliko za izpopolnjevanje nemškega jezika ob skupnem letovanju z nemškimi prosvetnimi delavci.
Cena penziona je: v Crikve-nici 800 din, in v Ljubljani 525 din dnevno.
Udeležencem tega letovanja priporočamo, da si priskrbijo finančna sredstva tud) za pred-
Dne 1. aprila je nmrla na Vranskem Adela Sevnikova, upokojena učiteljica In vzgojiteljica. Kot mlada, včsela in nasmejana začetnica je prišla pred 46 leti Iz Šmarja pri JelSah na Vransko. To je bilo njeno prvo, edino in zadnje službeno mesto. 41 let je poučevala, od tega 30 let v prvem razredu ter se tako specializirala kot odlična elementarka. Le malo je ljudi na Vranskem, ki bi jim ne bila ona pomagala pri prvih težavah učenosti. Dolga In lepa doba, polna težav, a tudi polna ljubezni do mladine in veselja do poklica.
V družabnem življenja Adela Sevnikova ni stala ob strani. So-
videne izlete. Cena izletom bo takale:	Plitvička jezera 1-700
din, Rab 800 din, Postojna 508 din in Bled 900 din.
Prijave za to skupno letovanje naj interesenti pošljejo Republiškemu odboru Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 28., in to DO 1. MAJA 1957.
Prijava mora vsebovati: priimek In ime, poklic, rojstno podatke, stanovanje, šolo, kjer interesent poučuje. Prijava mora imeti priporočilo društva, kjer je interesent včlanjen. Prijav brez tega priporočila no bomo upoštevali, enako ne prijav, k) jih bomo dobili po navedenem roku.
REPUBLIŠKI ODBOR
delovala Je v Igralski družini, prav posebno pa v predvojnem pevskem društvu »Vila« kot odlična sopranistka.
Leta 1952 sta odšla z možem v pokoj. Oba sta se le težko ločila od šole In mladine. Zasluženega počitka nista dolgo uživala. Ko je točno pred petimi meseci Julij omahni) v grob, je Adela čutila, da bo tudi njeno pot skoraj končala težka zahrbtna bolezen.
Adela Sevnikova je bila vzorna žena in mati, dobra učiteljica, stanovskim tovarišem pa odkrit« in značajna koleginja. Naj Ji b« lahka slovenska zemlja!
b. a.
Smrt vzorne učiteljice
Razpis službenih mest
Občinski In okrajni ljudski odbori LB Slovenije razpisujejo spodaj navedena službena mesta. Za natečaj se lahko prijavijo: učitelji, ki imajo strokovni izpit in ki so nepretrgoma službovali vsaj dve leti na enooddeičnih šolah ter tisti na dvooddelčnih in trooddelčnih šolah, ki imajo celodnevni pouk, dalje tisti, ki poučujejo nepretrgoma najmanj tri leta na dvooddelčnih in trooddelč-nih šolah ter imajo samo pol-
dnevni pouk. Vsi tisti učitelji, ki službujejo na višje organiziranih šolah, se lahko udeleže natečaja, če so na teh šolah najmanj pet let;
učitelji praktičnega pouka, strokovni učitelji, vzgojitelji(-ice) predšolskih otrok, za katere veljajo isti pogoji kot za učitelje;
predmetni učitelji in profesorji s strokovnim izpitom, ki imajo tri leta službe na nižjih gimnazi-
jah ali pet let na popolnih gimnazijah.
Vsak prosvetni delavec prosi lahko samo za eno službeno mesto.
Pripravniki se natečaja ne morejo. udeležiti.
Prošnje s potrebnimi listinami o kvalifikaciji je predložiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru ali okrajnemu ljudskemu odboru do l. maja 1957.
O rezultatu razpisa bodo prizadeti obveščeni do 1. junija 1SS7.
Mesta se razpisujejo v smislu sklepa okrajnih predsednikov Sveta za šolstvo In načelnikov okrajnih tajništev za šolstvo (prosveto in kulturo) z dne 19. II. 1957,
Okrajne ustanove I. gimn. Celje
II. gimn. Celje
Tiateljišče Celje Ekonomska srednja šola Celje
Občinski LO Celje
I.	osnov, šola Celje
II.	osnov, šola Celje Osnov, šola Svetina Osnovna šola Ljubečna Nižja gimn. Store
Sola za trgov, učence Celje
Vajenska šola raznih strok Celje I.
Industr. kovinarska šola Celje
I. OLO CELJE
1 prof. — angl. — stanov, ni 1 prof. — zgod. — stanov, nt 1 prof. — matem. — stanov, ni 1 strok. učit. — telpv. — stanov, ni 1 prof — matem. — stanov, ni	v
1 prečim, uč. — matem. — stanov, ni 1 uč. glasbe — stanov, ni 1 strok.-učit. — telov. — stanov, ni 1 prof. — pedag. skup. — stanov, ni 1 prof. — glasba — stanov, ni
1 mesto za dipl. ekonomista — ekonom. In komrrc. predmetna skupina — stanov, ni
3 učna mesta (od teh dve za hospitac. šolo) — stanov, ni 3 učna mesta — stanov, nt 1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1 predm. uč. — telov. — samsko stanov.
3 prof. ekonom. — stanov, ni 1 prof. ali predm. uč. — slov. — stanov, ni
1 predm. uč. — slov. ali učit. z 10-letno prakso — stanov, ni 1 uč. prakt. pouka — orodjar z delovodsko šolo — stanov, ni
Metalurška ind. šola Store
Internat Industr. kovin, šole Celje
Internat Vajenske šole kovinar.
ske stroke Store Glasbena šota Celje Občinski LO Kozje Osnov, šola Polje ob Sotli Osnovna šola Buče Osnovna šola Podsreda Nižja gimnazija Pilštajn
Nižja gimnazija Kozje Nižja gimn. Bistrica ob Sotli
Občinski LO Laško Osnovna šola Rečica Osnovna šola Sedraž Oanovna šola Reka Osnovna šola Henlna Osnovna šola Laško Osnovna šola Breze Pomožna šola Laško
Občinski LO Mozirje Osnovna šola Nazarje Osnovna šola Radmirje Osnovna šola Sokat Nižja gimnazija Mozirje
Nižja gimnazija Gornji Grad Nižja gimnazija Ljubno Dij. internat Gornji Grad Občinski LO Planina Osnovna šola Planina Osnovna šola Dobje
1 strok. uč. — tehnologija obdelav, strojeslovje in strok, risanje — stanov, ni
t
1 vzgojit. — samsko stanov.
1 vzgojit. — samsko stanov.
1 prof. glasbe za poučevanje teoretičnih predmetov — stanov, ni
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — nemšč. — samsko stanov.
1 predm. uč. — biol. — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem. — samsko stanov.
1 učit. telov. — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem. — družinsko stanov. 1 predm. uč. — slov.
1	učno mesto — samsko stanov. 'c ~
2	učni mesti samsko stanov. ^'i 1 učno mesto — samsko stanov. ;
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — defektolog — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — ris. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov., srbohrv. — samsko stanov. 1 predm. uč. — biol., kem. — samsko stanov.
1 predm. uč. — biol., kem. — samsko stano-1 vzgojit. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov. I učno mesto — samsko stanov.
Občinski LO Slovenske Konjice
Osnovna šola Tepanje Osnovna šola Špitalič Osnovna šola Zlce Osnovna šola Jernej Osnovna šola Gorenje Nižja gimnazija Slov. Konjice
Občinski LO Šentjur pri Celju
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. učit. — matem., fiz. — družinsko stanov. 1 predm. uč. — slov., srbohrv.
1 predm. uč. — angl.
Osnovna šola Dobrina Osnovna šola Dramlje
Osnovna šola Prevorje Osnovna šola Slivnica
Nižja gimnazija Šentjur
Občinski LO Šmarje pri Osnovna šola Vinski vrh Oshovna šola Šentvid Osnovna šola Sladka gora Osnovna šola Zibika Osnovna šola Krtstanvrh Osnovna šola Pristava Osnovna šola Podčetrtek Osnovna šola Olimje Osnovna šola Virštajn Nižja gimnazija Šmarje pri
Občinski LO Šoštanj
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto šol. upravit. — samsko stanov.
1 učno mesto —samsko stanov.
1 učno mesto šol. upravit. — stanov, na razpolago 1 učno mesto — stanov, na razpolago
1	predm uč. — slov. — stanov, na razpolago
2	predm. uč. — matem., fiz. — stanov, na razpolago
1	učit. telov. — stanov, na razpolago Jelšah
2	učni mesti — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
2 učni mesti — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
Jel. 1 predm. uč. — matem., fiz. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
Osnovna šola Šmartno ob Paki Osnovna šola Velenje Osnovna šola Pesje Osnovna šola Šentilj Osnovna šola Clrkovcl Vajenska šola Velenje Nižja gimnazija Šoštanj
Nižja gimnazija Velenje
Občinski LO Vojnik Osnovna šola Crešiijice Osnovna šola Dobrna Nižja gimnazija Dobrna
Nižja gimnazija Vojnik
Občinski LO Rogaška Slatina Osnovna šola Sv. Rog Osnovna šola Kostrivnica Osnovna šola Rogaška Slatina Nižja gimnazija Rog. Slatina Industr. steklar, šola Rogaška Slatina
1 učno mesto — samsko stanov.
4 učna mesta — samska stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov, t učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem., fiz. — družineko stanov,
1 predm. uč. — angl. — samsko stanov.
I strok, uč — risanje — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov., srbohrv. — samsko stanov.
1 predm. uč. — angl. — samsko stanovanje
1	učit. — petje — samsko stanov.
3 učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — slov. — družinsko stanov.
X predm. uč. ali prof. — matem., fiz. — samsko stanov.
1 predm. uč ali prof. - ris., ročno delo — samsko stanov.
I predm. učit. ali prof. — nemšč., angl. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — matem., fiz. — samsko stanov.
1 predm. uč. — telov. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
3	učna mesta (od teh 2 za hospitaetjsko šolo) — samsko stanov.
1 predm. uč. — ris. — samsko stanov.
1	mesto tajnika šole, ki bo pedagoški vodja, po poklicu profesor ali predm. učit.; število obveznih učnih ur se določi po dogovoru
2	vzgojit. — samsko stanov, in hrana v internatu ter dodatek za težino dela
Občinski LO Vransko
Osnovna šola Vransko Nižja gimnazija Vransko
Dijaški dom Vransko
Občinski LO Žalec
2 učni mesti — samsko stanov.
1 predm. uč. — r.emšč. — samsko stanov. 1 strok. uč. — telov. — samsko stanov.
1 upravnik — samsko stanov.
1 vzgojit. — samsko stanov.
Osnovna šola Andraž pri Polzeli Osnovna šola Letuž Osnovna šola Loke Osnovna šola Marija Reka Osnovna šola Polzela Osnovna šola Ponikva Osnovna šola Žalec Nižja gimnazija Prebold
Nižja gimnazija Polzela
Nižja gimnazija Žalec
2 učni mesti — družinsko stanov, za šol. upravi tel f* '
2	učni mesti — družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — stanov, ni 1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto (hosoitac. razr.) — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. —, stanov, ni 1 predm. uč. —nemšč., angl. — stanov, ni 1 pred. uč. — slov., srbohrv. — stanov, ni 1 predmt. uč. — petje — stanov, hi 1 predm. uč. — risanje — stanov, ni I prof. ali predm. uč. — slov., srbohrv. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — matem. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — petje — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — ris. — stanov, ni
3	predm. uč. — telov. — stanov, ni
Okrajne ustanov* Gimnazija Ajdovščina
Gimnazij a Idrija
Gimnazija Nova Goric« Učiteljišče Tolmin
Občinski LO Ajdovščina Osnovna šola Ajdovščina Osnovna šola Brje-Cenovna šola Col Osnovna šola Dobravlje Osnovna šola Vipavski Kri* Nižja gimnazija Dobravlje Dijaški dom Ajdovščina
Občinski LO Bovec Osnovna šola Bovec Osnovn^ šola Soča Osnovna šola Žaga
n. OLO NOVA GORICA
I prof. — franc. — samsko stanov.
1 predm. uč. — petje — samsko stanov.
1	pom. pls. ref. — samsko stanov.
2	predm. učit. ali prof. — slov. — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem., fiz. — samsko stanov.
1 prof. — matem., fiz. — samsko stanov.
1	predm. uč. — telov. — samsko stan.
2	predm. uč. ali prof. — matem., fiz. — samsko stanov. 1 predm. uč. — predv. vzgoja — samsko stanov.
1 prof. — angl., nemšč. — stanov, ni
1 predm. uč. — telov. — stanov, ni
I prof. — glasba (klavir, ev. violina) — stanov, ni
3	učna mesta — samska stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — angl. — samsko stanov.
3 vzgojit. — stanov, ni
1 učno mesto — samsko stanov. 1 učno mesto — samsko stanov. 1 učno mesto — samsko stanov.
Nižja gimnazija Bovec
Otrotiki vrtec Bovec Občinski LO Cerkno Osnovna šola Cerkno Osnovna šola Orehek Osnovna šola Podlanlšče Osnovna šola Zakojica Otroški vrtec Cerkno Dijaški dom Cerkno Vajenska šola elektrostr.
Cerkno
Elektrogospod. šola. Cerkno
Internat Elektrogospod. šole Cerkno
Občinski LO Dobrovo Osnovna šola'Višrijevik Nižja gimnazija Dobrovo
Nižja gimnazija Kojsko
Občinski LO Idrija Osnovna šola Idrija Osnovna šola Ledine Osnovna šola Sp. Idrija Nižja gimnazija Črni vrh
Dijaški dom Idrija Nižja gozdarska šola Idrija
Občinski LO Kanal Osnovna šola Deskle Osnovna šola Kanal Osnovna šola Lig Osnovna šola Ročinj Osnovna šola Zavrh-Testeni Nižja gimnazija Kanal
Občinski LO Kobarid Osnovna šola Drežnica Osnovna šola Livek Osnovna šola Kred Otroški vrtec Breginj Dijaški dom Kobarid
Občinski LO Nova Gorica Osnovna šola Gorenji Lokovec Osnovna šola Grgarske Ravne Osnovna šola Nova Gorica Osnovna šola Ozellan Osnovna šola Solkan Osnovna šola Trnovo Otroški vrtec Nova Gorica Otroški vrtec Solkan Dijaški dom Nova Gorica Industr. šola poh. stroke Solkan
Internat Industrijske šole Nova Gorica
Občinski LO Šempeter
Osnovna šola Branik Osnovna šola Bukovica Osnovna šola Dornberk Osnovna šola Prvačina Osnovna šola Šempeter Osnovna šola Vogrsko Osnovna šola Vrtojba Nižja gimnazija Dornberi Nižja gimnazija Miren Nižja gimnazija Šempeter Otroški vrtec Bilje
Občinski LO Tolmin Osnovna šola Čadrg Osnovna šola Gor. Trebuša Osnovna šola Tolmin Otroški vrtec Tolmin Dijaški dom Tolmin Nižja glasbena šola Tolmin
Občinski LO Vipava Osnovna šola Podraga Osnovna šola Vipava Osnovna šola Vrhpolje Dijaški dom Vipava
1 predm. uč. — angl. — stanov, ni 1 učit. — telov. — stanov, ni 1 učit. — gospodinjstvo — stanov, ni 1 vzgojiteljica — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov,
1 vzgojit. — samsko stanov.
1 vzgojit. — samsko stanov.
3 strok, predavatelji — stanov, ni 1 učit. — stanov, ni 1 administratorka — štabov, ni
1	elektrotehnik za teoretičen pouk strokovnih predmetov — samsko stanovanje
2	vzgojitelja — samsko stanov.
2 učni mesti — stanov, ni 1 predmt. uč. — angl. — samško stanov. 1 predm. uč. — matem. — samsko stanov. 1 učit. — petie — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem., fiz. — stanov, ni 1 predm. uč. — angl. — stanov, ni
3 učna mesta — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — malem., fiz. — samsko stanov.
1 učit — telov. — samsko stanov.
1 učit. — gospodinjstvo — samsko stanov.
3 vzgojitelji (moški) za gojence Vaj. šole — samško stanov. 1 učit. — stanov, ni
1 predm. uč. — slov. (ali mat.-fiz.) — samsko stanov. 1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — angl. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
3 vzgojiteljica — samsko stanov 1 vzgojitelj — samsko stanov.
1 učno mesto —samsko Stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov, l učno mesto — stanov, ni
1 učno mesto — samsko stanov,
1 vzgojiteljica — stanov, ni 1 vzgojiteljica — stanov, nt 1 vzgojitelj z višjo izobrazbo — samsko stanov.
1 učit. prakt. pouka za strojno delavnico — družinsko stanov.
3	učit. za strok, predmete (tehnologija lesa. strok, risanje) — sta. novanja ni
3 upravnik — samsko stanov.
3 vzgojitelj — stanov, ni
2 učni mesti — samska stanov.
2 učni mesti — samska stanov.
2	učni mesti — samska stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
3	učna mesta — stanov, ni
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — angl. — samsko stanov, 1 predm. uč. — angl. — samsko stanov. 1 predm. uč. — angl. — samsko stanov. 1 vzgojiteljica — samsko stanov.

1 učno mesto — družinsko stanov. 1 učno mesto — samsko stanov.
3 učna mesta — samska stanov.
1 vzgojiteljica — samsko stanov.
3 vzgojit. — samska stanov.
1 prof. — klavir — stanov, ni
3 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto šol. upravit. — družinsko stanov. 3 vzgojitelj — samsko stanov.
Občinski LO Hrpelje Osnovna šola Pregarje Osnovna šola Golac Osnovna šola Podgrad Nižja gimnazija Hrpelje
Občinski LO Izola Nižja gimnazija Izola
Vajenska šola Izola
Občinski LO Ilirska Bistrica Nižja gimnazija II. Bistrica
Vajenska šola II. Bistrica Dijaški dom Ilirska Bistrica
Občinski LO Koper Osnovna šola Dekani
Osnovna šola Graftišče Italijanska gimnazija Koper
Vajenski dom Koper Ekonomska srednja šola Koper
Občinski LO Pivka Osnovna šola Slavina Osnovna šola Trnje Osnovna šola Kal Osnovna šola Jurišče Nižja gimnazija Pivka
Občinski LO Piran Italijanska gimnazija Piran Internat Pom. srednje š. Piran Zavod za gluho mladino - Portorož
Občinski LO Postojna Osnovna šola Bukovje Osnovna šola Hruševje Osnovna šola Vel. Ubeljsko Osnovna šota Postojna Gimnazija Postojna
Vaj^ -ka šola Postojna
Deško vzgajaltšfe Planina
Občinski LO Sežana Nižja gimnazija Tomaj Gimnazija Sežana
ID. OLO KOPER
2 učni mesti — stanov, je zagotovljeno
2	učni mesti — stanov, je zagotovljeno 1 učno mesto — stanov, ja zagotovljeno
3	predm. uč. — stanov, ni
1 predm. uč. — matem. — stanov, ni
i	ZJ, ,’ouk elektrike na odd. za avtomehanike — stanov, ni
1 učit. z večletno prakso — stanov, ni
1 predm. uč, — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. — matem. — stanov, ni I predm. uč. — petje — stanov, ni 1 učit. z večletno prakso — stanov, ni 1 vzgojitelj — samsko stanov.
1 učno mesto — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto šol. upravit. — stanov, zagotovljen*
1 učno mesto šol. upravit. — stanov, zagotovljeno 1 prof. — ital. — stanov, ni
1	prof. — matem. — stanov, ni
2	vzgojitelja — samsko stanov.
I prof. — slov. —stanov, ni
3	prof. — angl. — stanov, ni
1 prof. — nemšč. — stanov, ni
1 prof. — polit, ekonom, in gospod, poslov, — stspov. ni
3 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — stanov, zagotovljeno 3 predm. uč. — nemšč. — stanov, zagotovljeno 1 predm. uč. — zemlj., zgod. — stanov, zagotovljene 1 predm. uč. — matem., fiz. — stanov, zagotovljeno
3 prof. — ital. — stanov, zagotovljeno 3 vzgojitelj — samsko stanov.
3 vzgojitelj — samsko stanov.
3 učno mesto — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto — stanov, zagotovljeno
3	učno mesto — stanov, zagotovljeno
4	učna mesta — stanov, ni
1 prof — matem. — stanov, ni 1 predm. uč — matem. — stanov, ni 1 predm uč. — slov. — stanov, nt 1 učit. z večletno prakso — stanov, ni 1 strojni tehnik — stanov, ni
1	lesni tehnik — stanov, ni
2	defektologa — stanov, ni 2 učit. — stanov, ni
t predm. uč, — slov. — stanov, ni 1 prof. — matem. — stanov, ni
Okrajne ustanove prednja tehn. tekst, šola Kranj
Ekonomska srednja šola Kranj
Industrijska kovin, šola »Iskra« Kranj
Industr. čevljarska šola Kranj Kmetijska šola Poljče Vaj. šola za razne stroke Jesenice
Vaj. šola za razne stroke Sk. Loka
Dijaški dom Kranj Vajenski dom Kranj Dom industr. čevljarske šole Žiri
Dom Mlekarske šole Kranj Dom Gumarske šole Kranj Dom Industr. kov. šoli »Iskra« Kranj
Vzgojni zavod Kamna gorica Prehodn idom Preddvor Občinski LO Bled Osemletna šola Gorje
Osnovna šola Bled
Občinski LO Bohinj Osnovna šola Koprivnik Nižja gimnazija Bohinjska Bistrica
Občinski LO Cerklje Osnovna šola Cerklje
IV. OLO KRAN.
1 prof. — matem., fiz. — stanov, ni 1 prof. ing. — kem — stanov, ni 1 tekst, tehnik tkalec — strok. učit. ~ stanov, ni 1 strok. uč. ž. — telov. — stanov, ni
1 prof. za gospod, poslov, in polit, ekonom. — stanov, ni 1 prof. — matem. — stanov, ni
3 stroj, tehniki kovin, stroke — stanov, n!
1 učit. ali predm učit. z dališo prakso — ravnatelj šole — stanov, ni 1 agronom ali kmet. tehnik — živinoreja — samsko stanov,
1 učit. ali predm. uč. — slov., zemlj., zgod. — stanov, ni
1 strojni tehnik kovin, stroke — stanov, m 3 vzgojitelj — prof. — samsko stanov.
3 vzgojitelj — učit. ali predm. učit. — samsko stanov.
1 upravnik	—	učit.	ali	predm.	uč.	—	stanov,	n!
1 vzgojitelj	—	učit.	ali	predm.	uč.	—	stanov,	ni
1 vzgojitelj	—	učit.	ali	predm.	uč.	—	stanov,	ni
3 vzgojitelj	—	učit.	ali	predm.	uč.	—	stanov,	ni
1	upravnik	—	učit.	ali	predm.	uč.	—	samsko	stanov.	„
2	vzgojit, (m + ž) — učit. ali predm. uč. — samsko stanov.
1 predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
3 predm. uč. — ze. zg — samsko stanov.
1	predm. uč. — sl, sh — samsko stanov.
3 učitelj — samsko stanov.
2	učitelja — samsko stanov.
1 učitelj (po možnosti znanje angleščine) — družinsko •tanov.
3	predm. uč. — angl. — samsko stanov.
3 predm. uč — ris. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali strok. učit. glasbe — samsko stanov.
1 učitelj — samsko atanov.
Letos Z MLADINO NA MORJE
(Za 360 din iz Kopra v Pulj)
Ekstourzija, izlet! Besedi, ki mladega človeka kar elektrizi-rata. Spet bo nekaj novega! In npvo je vedno zanimivo. Človek se mimogrede marsičesa nauči. Dulce cum utUe, prijetno s koristnim!
Lahko je danes šolski mladini: izletov ima na pretek. Nam v naših šolskih letih ni bilo tako. Za vsak izlet smo se morali skorajda boriti. Obvezen je bil le »majniški« celodnevni izlet, Pa še ta po možnosti čimbliže. In zdaj? Kako se je tudi to spremenilo! Kdo bi ne cenil te velike dobrine! Ob načrtnem izvajanju izletov mladina zdaj v času svojega šolanja vsaj površno lahko spozna svojo domovino. Pridobitev, ki je ne gre podcenjevati! Nasprotno: izkoristiti jo je treba do skrajnosti!
Pomorska država smo. Tudi Slovenc; imamo svoj delež ob Jadranu. Pokažimo ga naši mla--dim! Popeljimo jo v Slovensko Primorje in še nekoliko dalje ob prelepi zelenj obali za,padne Istre tja do Pulja, njenega največjega mesta!
2e sama vožnja po morju je Izreden užitek. Ob zavest;, da plove po jugoslovanskem morju in s krova občuduje lepote svoje zemlje, mladini tak izlet n© bo le svojevrstno, globoko in nepozabno doživetje, zanjo bo to potenciranje duševnega bogastva, kj ga marsikdo ne bo izčrpal vsp žive dni.
Najprej pisano Slovensko Primorje od Debelega rtiča do mejne Dragonje, potem pa mimo savudrijskega svetilnika dalje ob razgibani obali, k; na mnogih mestih kaže blagodejna bližino Sredozemlja. Ciprese, lovor, smokva, juke, agave, sivka, rožmarin, pa ribiči, ladje... Tega naša mladina ne vidi vsak dan. V ljubkih zalivih ali na strmih čereh se sončijo stara mesteca, vabljiva in privlačna, jz leta v let0 bolj iskana letovišča.. Pred njimi slikoviti otočki v razkošju cvetja in zelenja. Kamnito naročje obrežnih mestec skriva mnogo znamenitih kulturno - zgodovinskih spomenikov. Koga ne bo zanimal pogled na zeleno Brionsko otočje, poletno rezidenco predsednika republike! In končno na nekdanjo vojno luko Pulj, ki so se mu bel; zidovi razprostrli čez osem gričev, med njimi pa so še star; Rimljan; pustil! sledove, vidne in danes občudovane!
Koliko jih je med našo šolsko mladino, ki poznajo te lepote naše zemlje in našega morja? Koliko je njihovih vzgojiteljev, k; so, vse to že videl;? In kdo je, ki ga ne vleče tja, »kjer se razkošne rože valov dotikajo in mehko jih božaje se jim dobrikajo«?
Leto« je izredna prilika! Za pomladanske izlete slovenske šolske mladine je SPLOŠNA PLOVBA v PIRANU dala na razpolago svojo motorno jadrnico »BURJO«. Za 300 dinarjev se učenec oziroma dijak lahko popelje vzdolž zapadne istrske obale iz Kopra v Pulj oziroma v nasprotni smeri iz Pulja v Koper. Všteta je le vožnja, ki traja ves dan od zore do mraka, hrano je treba vzeti s seboj. Glavni pogoj je najmanj 50 mladinskih udeležencev za en izlet. Se tako bo mogoče poravnati le del stroškov. Spotoma se bodo izletniki ustavili v večjih in pomembnejših krajih, si ogledal; njihove pomembnosti, našla pa se bo morda prilika tudi za kratko kopanje v morju.
Priporočljivo bi bilo organizirat; tak izlet v dveh skupinah po 50 učencev oz. dijakov poleg no'hovlK spremljevalcev. Ce bi obeh skupin ne zmogla ista šola, bi se sporazumeli pač dve šoli v istem ali Pa v različnih krajih.
Prva skupina bi z avtobusi prispela do Kopra, druga skupina z vlakom do Pulja. Zgodaj zjutraj b; se prva skupina vkrcala na »Burjo« in odplula proti Pulju, kamor b; dospela zvečer. Urejeno bo tako, da bo dosegla večerni vlak, ki jo popelje spet proti domu. Morda pa bi izletnik; želeli prenočit; v Pulju, da ei ga naslednji dan temeljito ogledajo? To je stvar vodstva Izleta oziroma šole, ki izlet organizira. V tem primeru b; pač bilo treba poiskat; prenočišče in prehrano. Izlet bi se s tem nekoliko podražil.
Naslednje jutro b; se vkrcala na »Burjo« druga skupina, ki b; jo motorna jadrnica do večera pripeljala v Koper. Tam b; Izletnik! bodisi prenočil!, kar.bi seveda tudi povečalo stroške, ali pa takoj nadaljeval; pot proti domu.
Avtobusi, ki b; prejšnje Jutro prvo skupino pripeljali v Koper,. bi naslednji večer drugo skupino odpeljali domov.
Izlet par excellence! Primeren za šole vseh vrst. Obširneje bo opisan v Pionirskem listu in Mladini.
Upraviteljstva oz. ravnateljstva šol, ki bi se za izlet zanimala, naj se pismeno obrnejo naravnost na SPLOŠNO PLOVBO v PIRANU.
Ker zanimanje najbrž ne bo majhno In ker ima »Burja« za kasneje že določen izletniški program, bo vrstn; red prijav bržčas zelo važenl
Viktor Pirnat
Občinski LO Jesenic« Osnovna šola Jesenice Osnovna šola Koroška Bela Osnovna šola Kranjska gora Osnovna šola Javomiški Rovt Nižja gimnazija Kranjska gora
Nižja gimnazija Jesenice
Nižja gimnazija Koroška Bela
Vrtec Jesenice
Občinski LO Kranj Osnovna šola Goriče
Osnovna šola Olševek Osnovna šola Podblica Osnovna šola Predoslje
Osnovna šola Stražišče Osnovna šola Voklo Osnovna šola 2abnica Nižja gimnazija Stražišče
Nižja gimnazija Preddvor Nižja gimnazija Duplje Glasbena šola Kranj
Občinski LO Radovljica Nižja gimnazija Radovljica
Občinski LO Škofja Loka Osnovna šola Škofja Loka Osnovna šola Reteče Dijaški dom Škofja Loka Vrtec Škofja Loka
Občinski LO Tržič Osnovna šola Zg. Dolina Osnovna šola Križe Osnovna šola Tržič Nižja gimnazija Tržič
Dijaški dom Tržič Otroški vrtec Tržič Glasbena šola Tržič
Občinski LO Železniki Osnovna šola Dražgoše Osnovna šola Podlonk Osnovna šola Selca Osnovna šola Sorica Osnovna šola Zabrdo Osnovna šola Železniki Nižja gimnazija Železniki
Občinski LO Gorenja vas Osemletna šola Gorenja vas Nižja gimnazija Poljane
4 učitelji — stanov, ni 2 učitelja — stanov, ni 1 učitelj — stanov, ni 1 učitelj — stanovanje v šoli
1 predm. uč. z daljšo prakso — ravnatelj — samsko 1 predm. uč. — matem. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. •— petje — stanov, ni
1	predm. uč. ali prof. — ris. — stanov, ni
2	prof. ali predm. uč. — telov. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — slov. — stanov, ni
1 predm. uč. ali prof. — zemlj. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — angl. — stanov, fci
3	vzgojiteljice — stanov, ni
1 predm. uč. — slov. — samska soba 1 predm uč. — zemlj., zgod. — samska soba
1	učitelj — samsko stanov.
2	učitelja (zakonski par) — družinsko stanov.
1 predm. uč. — zemlj., zgod. — samsko stanov.
1 predm. uč. — angl., nemšč. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samska soba 1 učitelj — samska soba 1 učitelj — samska soba 1 predm. uč. — matem. — stanov, ni 1 predm. uč. — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1	predm. uč. — telov. — samsko stanov.
2	strok. učit. — klavir — stanov, ni
3	strok. učit. — violina — stanov, ni
1 strok. učit. — violončelo — stanov, ni 1 strok. učit. — pihala — stanov, ni
1 predm. uč. ali prof. — slov. — stanov, ni
1	predm. uč. — telov. — stanov, ni
2	učni mesti — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 vzgojitelj — učit. ali predm. učit. — samsko stanov. 1 vzgojiteljica — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1	predm. uč. — slov. — Samsko stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
2 predm. uč. ali prof. — angl. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali pi*of. — slov. — samsko stanov.
1 vzgojitelj — predm. uč. — samsko stanov.
1 vzgojiteljica — samsko stanov.
1 strok, ali predm. učit. — klavir — samsko stanov. 1 strok, ali predm. učit. — teor. — samsko stanov.
2	učni mesti (zakonski par) — družinsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 predm. uč. — slov, — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
3	učna mesta — samska stanov.
1 predm. uč. ali prof. — germ. — samsko >tanov.
1 predm. uč. ali strok. učit. — glasba — samsko stanov.
1 predm. učit. ali strok. učit. — telov. — družinsko stanov.
1 predm. uč. ali strok. uč. — telov. — samsko stanov,
1 predm. uč. — angl. — samsko stanov.
Okrajne ustanove Gimnazija Kočevje
Dijaški dom Kočevje
Občinski LO Draga Loški Osnovna šola Loški po Osnovna šola Podpresk
V. OLO KOČEVJE
1 prof.v — matem. — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — kem. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1 prof. — filozof, psihol. — samsko stanov.
1 vzgojitelj — moški — predm. uč. ali prof. — samsko stanov, potok
1 učno mesfo — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
Občinski LO Dobrepolje Osnovna šola Struge
Občinski LO Kočevje Osnovna šola Kočevje
Osnovna šola Stara cerkev Osnovna šola Stalcarji Nižja gimnazija Fara vas
Občinski LO Predgrad Osnovna šola Stari trg ob Kolpi Osnovna šola Radenci ob Kolpi Občinski LO Ribnica Osnovna šola Rob Nižja gimnazija Ribnica
Občinski LO Sodražica Osnovna šola Sodražica Osnovna šola Gora Nižja gimnazija Sodražica
1 učno mesto — samsko stanov.
4 učna mesta,— samska stanov.
1 učit. — telov. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — slov. — samsko stanov. 1 prof. ali predm. 'uč. — ma, fi — samsko stanov. 1 strok. učit. — telov. — samsko stanov.
1 učno mesto — moški — družinsko stanov.'
1 učno mesto — družinsko stanov.
! učno mesto — moški — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — slov — samsko stanov.
1	predm. uč. — petje in zgodov. — samsko stanov.
2	učni mesti (1 moš. in 1 žen.) - samsko stanov.
1 učno mesto (moški) — samsko stanov.
1 prof. ali predm. učit. — slov. z veseljem do kulturno?)rosvefcnora dela, plesa in glasbe — samsko stanov.
1 prof ali predm. uč. — matem. z veseljem do prosvetnega dela« petja m glasbe — samsko stanov.
I strok. učit. — telov. — samsko stanov.
Občinski LO Velike Lašče Osnovna šola Karlovica Osnovna šola Mohorji Osnovna šola Sv. Gregor Osnovna šola Vel. Lašče
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
I učno mesto (po možnosti moški) — samsko stanov. . učno mesto — samsko stanov.
Viž j a gimnazija Cerknica NISja gimnazija Nova vas
Občinski LO Domžale Osnovna šola Češnjice Nižja gimnazija Brdo
Občinski L O Grosuplje Osnovna šola Grosuplje Osnovna šola Sp. Slivnifca Osnovna šola Podtabor Osnovna šola Skoči jan Osnovna šola Polica Osnovna šola Žalna
1 predm. uč. — nemšč. — samsko stanov. 1 predm. uč. — telov. — samsko stanov.
1 predm. uč. — nemšč. — samsko ‘stanov. 1 predm. uč. — biol. — samsko stanov.
1 predm. uč. — zgod. — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem., fiz.,— samsko stanov. 1 predm. uč. — bio, ke — samsko stanov.
1 predm. uč. — tel, ris. — samsko stanov.
2 učni mesti — družinsko stanov.
1	učno mesto — družinsko stanov.
2	učni mesti — družinsko in samsko stanov. 1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
Občinski LO Ivančna gorica Osnovna šola Ambrus Osnovna šola Hrastov dol Osnovna šola Muljava Osnovna šola Stična Osnovna šola Šentvid Osnovna šola Višnja gora Osnovna šola Zagradec
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — stanov, zagotovljeno
1 učno mesto — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto — družinsko stanov.
Občinski LO Kamnik Osnovna šola Kamnik Osnovna šola Stranje Osnovna Šola Zg. Tuhinj
Osnovna šola Komenda Osnovna šola Šmartno Osnovna šola Gozd
1 učno mesto — stanov, ni 1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto upravit. — družinsko stanov.
1	učno mesto — stanov, ni
2	učni mesti — 2 samska stanov.
2 učni mesti — 1 družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
Občinski LO Litija Osnovna šola Šmartno Osnovna šola Kostrevnica Osnovna šola Litija Nižja gimnazija Gabrovka
Nižja gimnazija Litija
3 učna mesta — i druž. in 2 samska stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — 1 samsko stanov.
1 predm. uč — mat°m. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — matem. — samsko stanov. 1 predm. uč. — zgod. — samsko stanov.
Občinski LO Ljubljana-Bežigrad
Nižja gimnazija Bežigrad	1 predm. uč. ali prof. — ravnat. — stanov, ni
Otroški vrtec Bežigrad	1 vzgojitelj — stanov, ni
1 ufilt. ali vzgojit. — stanov, ni
Občinski LO LJubljana-Center
Osnovna šola Fr. Levstika Osnovna šola Ledina Osnovna šola Prule Osnovna šola Center
Osnovna šola Vrtača Otroški vrtec Poljane Otroški vrtec Prule Otroški vrtec Novi trg
4 učna mesta — stanov, ni 2 učni mesti — stanov, ni 1 učno mesto — stanov, ni 1 učit. za srbohrv. odd. — stanov, ni 1 učit. za slovenski odd. — stanov, ni 1 učitelj — stanov, ni 1 vzgojitelj — stanov, ni 1 učitelj — stanov, ni 1 učitelj — stanov, ni
Občinski LO Ljubljana-Moste Osnovna šola Hrušica Osnovna šola Jarše Osnovna šola Moste
1	učno mesto — stanov, ni
2	učni mesti — stanov, ni 4 učna mesta — stanov, ni
Občinski LO Ljub 1 j an a -Pol j e
Osnovna šola Križevska vas Osnovna šola Prežganje Osnovna šola Sostro (od 1«. H. 57.)
Osnovna šola Zalog (od I. 2. 58.)
1 učno mesto — samsko stanov. 1 učno mesto — stanov, ni
1 učno mesto — stanov, ni 1 učno mesto — stanov, n’
Občinski LO Ljubljana-Rudnik
Osnovna šola Zapotok	I učno mesto — samsko stanov.
Osnovna šola Golo	1 učno mesto — samsko stanov.
Občinski LO Ljubljana-Siška Osnovna šola Sp. Šiška Osnovna>šola Zg. Šiška Nižja gimnazija Zg. Šiška (XI.)
Otroški vrtec Zg. Šiška Šolski vrte” Zg.. Šiška Otroški vrtec Sp. Šiška Sol&ki vrtec Sp. Šiška Otroški vrtec Milana Majcna Jasli Milana Majcna
6 učnih mest — stanov, ni 6 učnih mest — stanov, ni 1 predm. uč. alt prof — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — angl. — stanov ni 1 predm. uč. ali prof. — zemlj. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — matem. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — fi, ke — stanov, ni
1	predm. uč. ali prof — telov. — stanov, ni
2	vzgojit. — stanov, ni
1	učit. — stanov, ni
2	vzgojit. — stanov, ni 2 vzgojit. — stanov, ni
1	vzgojit. — stanov, ni
2	vzgojit. — stanov, ni
Občinski LO Ljubijana-Sentvid Osnovna šola her. Fr. Rozmana- 2 učni me«ti — stanov, ni Staneta Ljubljana-Sentvid
Osnovna šola Skaručna	i učno mesto — samsko stanov.
Osnovna šola Utik	i učno mesto upravit. — samsko stanov.
Nižja gimnazija Šmartno pod Šmarno goro
1 predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — stanov, ni
Občinski LO Logatec
Osnovna šola Dol. Logatec	2 učni mesti — l druž. stanov, ali 2 samska
Osnovna šola Rovte	3 učna mesta — 1 druž. stanov, in 1 samsko
Osnovna šola Hotedržica	1 učno mesto — samsko stanov.
Osnovna gola Vrh nad Rovtami	1 učno mesto — samsko stanov.
Nižja gimnazija Dol- Logatec	1 predm. uč. ali prof. — slov. — samsko stanov.
Nižja gimnazija Logatec	1 strok. učit. — telov. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — angl. — samsko stanov.
Občinski LO Loška dolina
Osnovna šola Iga vas Osnovna šola Stari trg Nižja gimnazija Stari trg
1	učno mesto — druž. stanov, ali samsko stanov.
2	učni mesti — 1 samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — m a, fi — 1 druž. stanov. 1 predm. uč. ali prof. — biol. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — zg, ze — samsko stanov. 1 predm. uč. — risanj« — samsko stanov.
Okrajne ustahove
VI. OLO T TUBLJANA
in. gimnazija Ljubljana
V.	gimnazija Ljubljana
VI.	gimnazija Ljubljana
X. gimnazija Ljubljana XII. gimnazija Ljubljana
*l%nnazija Kamnik
Gimnazija Stična
Klasična gimnazija Ljubljana *
Gozdarska srednja šola Gradbena srednja šola
Srednja vzgojiteljska šola Lj. Tehniška srednja šola Ljubljana
Vajenska šola za avtomehansko stroko Ljubljana-Sentvid Vajenska šola kovinarske strok« Vič
1 prof — matem. — stanov, ni 1 prof. — zgod. — stanov, ni 1 prof, — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. — predv. vzg. — stanov, ni 1 predm. uč. — ma, fi — stanov, ni 1 predm. uč. — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. — matem. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. (žen. tel.) — stanov, ni 1 prof. — ma, fi — stanov, ni 1 predm. uč. — telov. — stanov, ni
1	prof. — angl. — stanov, ni
2	predm. uč. — slov. — stanov, ni 1 prof. — zg, ze — stanov, ni
1 prof. — fi, ke — stanov, ni 1 prof. — angl. — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — ke, bi — samsko stanov.
1 prof. — ma, fi — samsko stanov.
1 predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
1 strok. uč. ali predm. uč. — žen. telov. — samsko stanov.
1 strok. uč. ali predm. uč. — moška telov. — samsko stanov.
1 predm. uč. ali strok. uč. — gospod. — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — angl., nem. — samsko stanov.
1 strok. uč. ali predm. uč. — žen. telov. — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
1 prof. — angl. — stanov, ni
1	prof, — fil„ psih. — stanov, ni
3	inž. za predmete: gojenje gozdov, izkoriščanje goartov, gradnje v gozdarstvu, urejanje hudournikov, geodezija, dendrologi!a, lovstvo in meteorologija) — stanov, ni
2	geodet, inž. ali geodeta oz. geometra z najmanj S-letno prakso — stanov, ni
2 gradb. inž. s primemo operativ. prakso — stanov, ni
1	tehnolog s primemo operat. prakso v industr. gradb. materiala — stanov, ni
2	arhitekta inž. s primemo operat. prakso za visoke gradnja —
stanov, ni
1 prof. — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — telov. — stanov, nt 1 predm. uč. — predv. vzg. — stanov, ni 1 prof. ali učit. — klavir — stanov, ni
1	eiektroinženir za jaki tok — stanov, ni
2	elektroinženirja za šibki tok — stanov, ni a strojnih inž. — stanov, nt
1 lesno-gozd. inž. s sprecializ. v lesni industriji — stanov, ta
1	strok. učit. za les. stroko — stanov, ni
2	tehniki-kemiki — stanov, ni	.
1 prof. — angl. — stanov, ni
1 predm. uč. — siplošnoizobr. — stanov, ni *
1 predm. uč. — stanov, ni
1 strok. učit. oz. tehnik — kovin. str. — stanov, ni 1 elektrotehnik — stanov, ni
Vajenska šola gradbene stroke Ljubljana
Vajenska šola raznih strok Kamnik
Vaj. š. raznih strok v Vzga-Jališču Logatec
Sola za otroške negovalke LJ.
Vajenska šola v Zavodu za rehabilitacijo invalidne mladine Kamnik	/
2 gradbena tehnika — stanov, ni
1 predm. uč. — splošnoizobr. — stanov, ni
1 tehnik lesne stroke — stanov, ni 1 medic, sestra ali otr. negovalka za strok, potnic
1 učitelj — samsko stanov.
•tenov.
Vzgojni zavod J. .Levca Lj.	2	učit.
Zavod za gluho mladino LJ. t učit. Dom Ivana Cankarja Ljubljana 4 učit. Mom Majde Vrhovnikove Lj. 1 učit. Dom Tehniške srednje šole Lj. 8 učit. Vajenski dom v Kersnikovi LJ. 2 učit. Dom Ind. kovin, šole Ljubija- 2 učit. na-Siška
Dom Gradbene srednje šole LJ. 5 učit. Zavod za slepo mladino Lj.	1	učit.
Dom Malči Beličeve-Ljubljana 2 učit. Dom Titove mladine Lj,-Moste 3 učit. Dom vajenk Ljubljana-Rudnik 1 učit. Dom Vajenske šole gradbene 4 učit.
stroke Ljubljana-Bežigrad Vajenski dom Šentvid	1	učit.
Dom Vaj. šole avtomeh. stroke Šentvid	1	učit.
Dom Tehn. usnjar, sred. šole Domžale	2	učit.
ali predm. uč. ali prof. (ž ali m) — stanov, ni ali predm.	uč.	ali	prof.	(m)	—	stanov, ni
ali predm,	uč.	ali	prof.	(m)	—	stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	(ž)	—	stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	(m)	—	stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	(m)	—	stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	(m) — samsko stanov.
ali predm.	uč.	ali	prof.	(m) — 3 samska stanov,
ali predm.	uč.	ali	prof.	(ž ali m) — stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	(ž ali m) — stanov, ni
ali predm. uč. ali prof. (ž ali m) — stanov, ni ali predm. uč. ali prof. (ž) — samsko stanov, ali predm. uč. ali prof. (m) — stanov, ni
ali predm. uč. ali prof. (m) — stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	(m)	—	stanov, ni
ali predm.	uč.	ali	prof.	)m)	—	samsko stanov.
Dijaški dom Kamnik
X učit. ali predm. uč. ali prof. (m) — samsko stanov, "
ai
Občinski LO Cerknica Osnovna šola Begunje Osnovna šola Cerknica Osnovna šola Grahovo Osnovna šola Rakitna Osemletna šola Rakek Osemletna šola Rakek
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
1 učno mesto upravit. — družinsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — 1 samsko stanov.
1 predm. uč. — matem. — družinsko »f*aev.
i
Okrajne ustanove Gimnazija Ravne na Koroškem
TTčiteljišče Maribor
I. gimnazija Maribor
n. gimnazija Maribor
Klaeična gimnazija Maribor Glasbena srednja šola Maribor
TehnlSk* srednja šola Maribor
Sola za medic, sestre Maribor
Metal, industr. šola Ravne na Koroškem
Industr. kemične stroke Ruše
Mojstrska Sola za kovin, stroko Maribor
Vajenska šola za kovin, stroko Maribor
Vajenska šola za lesno stroko Maribor
Vaienska šola raz. strok I. Maribor
Vajenska šola za razne stroke Ravne na Korbžkem Vajenska šola za razne stroke Ruše
Vajenska šola za razne stroke Slov. Bistrica	’
Vajenska šola za avtomeh. str. Maribor
Vajenska šola za elektrostroko Maribor
Vajenska šola za trgov, stroko Maribor
Vajenska šola za razpe stroke II. Maribor
Dom učencev strokov, šol M. Dom Železniške industr. šole M. Dom Industr. kovinarske šole M. Dom vajencev Maribor Dom Industr. šole kemične stroke Ruše
Dom Metal, industrijske šole Ravne
VII. OLO MARIBOR
I prof. — zemlj. — stanov, zagotovljeno
1 predm. ali strok. uč. — telov. — družinsko stanov. 22. 12. 37*
1 učit. — predv. vzg. — samsko stanov.
1	prof. al ipredm. uč. — slov. — stanov, ni
2	prof. ali predm. uč. — glasba — stanov, ni
1 prof. ali predm. uč. — ris., ročno delo — stanov, ni 1 prof. ali predm. uč. — ma, fi — stanov, ni 1 učit. za gospodinj. — stanov, ni I prof. — franc. — stanov, ni 1 prof. — kem. — stanov, ni I prof. — matem. — stanov, ni
1 prof. — franc.-angl. ali angl.-franc. — stanov, ni 1 predm. uč. — telov. — stanov, ni I prof. — zgod. — stanov, ni 1 prof. — dirigir. — stanov, ni 1 prof. — violina — stanov, ni 1 prof. — klavir — stanov, ni 1 prof. — angl., nemšč. in ital. — stanov, ni 1 prof. — ma, fi — stanov, ni 1 prof. — slov, zgod, geogr. — stanov, ni 1 inž. elektrotehn. str. — jaki tok — stanov, ni 1 strojni inž. — stanov, ni 1 učit. prakt. p. — stanov, ni 1 medic, sestra — zdrav, str, — stanov, ni 1 medic, sestra —prosv. str. — stanov, ni
3	strok. učit. (strojni ali metalur. tehniki) — kovinar. In metal predmeti — ■
I predm. uč. — telov. — S pričetkom l. 1938 3 družinska stanov, samska stanov, z nastopom službe 1 inž. kemije za predm. kem. stroke —
V predm. uč. ali kem. tehnika za predmete kem. stroke —
I kem tehnik — labor. vaje —
1 predm. uč. — ma, fi —
1	učit. prakt. p. — elektrostroka —
Stanovanj ni na razpolago
3	stroj. Inž. ali stroj, tehniki s proizvodno prakso kovinar, str. — stanov, ni
2	strok uč. — strojna tehnika — kovinarska stroka — stanov, ni 1 predm. uč. — slov. — stanov, ni
1 učitelj — stanov, ni
1 mojster briv.-frlz. stroke — stanov, ni 1 učitelj — stanov, ni
1 učit.-upravit. — stanov, ni
1 učit.-upravit. — stanov, ni
1	učit.-upravit. — stanov, ni
2	strok. učit. — strojna tehnika ali tehnika avtostroke — stanov, ni
1	predm. uč. — slov. stanov, ni
2	ekonom. — ekonom, komerc. predmeti — stanov, ni
4	učitelji — stanov, ni
1 mojster pekovske stroke — stanov, ni 1 mojster mesarske stroke — stanov, ni
1	veter. tehn. — poklicna higiena mesarske stroke — stanov, ni
2	vzgojitelja — samsko stanov.
1	vzgojitelj — samsko stanov.
3	vzgojitelji — stanov, ni
2	vzgojitelja — stanov, ni
2 vzgojiteljici — samsko stanov.	.
1	vzgojitelj — samsko stanov.
2	vzgojitelja — samsko stanov.
Občinski LO Maribor-Center Nižja gimnazija Kamnica
d. gimnazija Maribor
Ufi gimnazija Maribor
V» gimnazija Maribor
1 predm. uč. ali prof. — petje — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — telov. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — slov., srbohrv. — stanov.
1	predm. uč. ali prof. — angl.— stanov, ni
2	predm.	uč.	ali	prof.	— zg, ze — stanov,	nt
1 predm.	uč.	ali	prof.	— ma, fi — stanov,	ni
I predm.	uč.	ali	prof.	— ris. — stanov, ni
1 predm.	uč.	ali	prof.	— telov. — stanov,	ni
1 predm.	uč.	ali	prof.	— sl, sh — stanov,	ni .
1 predm. uč. alt prof. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — zg, že — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — bio, ke — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — ma, fi — etanov. ni 1 predm. uč. ali prof. — telov. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — zg, ze — stanov, ni I predm. uč. ali prof. — ma, tl —> stanov, ai
ni
Po skupščini Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LRS
Nedavno je bila v Ljubljani skupščina Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LR Slovenije. Navzoči so bili delegati vseh desetih aktivov. Predsednik tov. Borko je poročal o strokovnem delu društva, o predavanjih, seminarjih, predelavi vadbene snovi, o pomoči tj^nov-nošolsfcim učiteljem, izdajanju strokovne literature, srednješolskih tekmah — in končno tudi o krizi, ki se vse bolj kaže v pomanjkanju kadra.
Ker v Sloveniji ni dovolj kva-lificiranih strokovnjakov za telesno vzgojo, si morajo marsikje ’ pomagati s samouki, ki so se iz" uril;, v telovadnih ali športnih društvih, vendar nimajo zadostne strokovne, metodične, pedagoške in splošne izobrazbe za Uspešno delo v šolah. Od Višje šole za telesno vzgojo tudi ne moremo pričakovati rešitve, ker je vpisanih razmeroma zelo malo slušateljev (v, vseh treh letnikih samo 74!). Pričakovali so, da bodo šolo povišal; na stopnjo fakultete (kar So v LR Srbid.j že storili), ostalo pa je pri tem, da morajo po maturi študirati na Višji šoli tri leta, nakar dobijo Po opravljenih diplomskih izpitih naslov predmetnega učitelja. Tako je pri nas telesna vzgoja edino področje šolskega pouka In vzgoje, ki je glede izobraževanja kadra zapostavi) eno.V tem je tudi vzrok, da je tako malo zanimanja aa ta študij. Glede na bližajočo se reformo šolstva, ki ho dala, kakor pričakujejo, telesni vzgoji večji poudarek, bo pač treba ukreniti vse potrebno, da ne bomo brez kvalificiranih učiteljev.
Za tiste honorarne učitelje telesne vzgoje, k; nimajo potrebne kvalifikacije, bo društvo organiziralo počitniške tečaje. To bi bila pomoč, da bi laže opravljali izpite po učnem n-ačrtu bivše fizkuilturne šole.
VELIKO ZANIMANJE ZA POČITNIŠKE TEČAJE
Učitelji telesne vzgoje, zlasti nekateri, delajo leto in dan.* za ka,r zaslužijo priznanje. O zimskih počitnicah so marsikje or-ganiizrali smučarske tečaje, ki se jih je udeležilo več ko 5000
srednješolcev im vajencev
Ponekod organizirajo tud; o velikih počitnicah taborjenja, plavalne tečaje in letovanja. Takšna skrb je prav posebno velikega pomena, če gre za vajence. Prav je, da se že v šolskih letih nauče za življenje potrebnih telesnih vaj (plavanje!) im da jim postane zdrav način razvedrila vsakdanja navada. Misliti pa bo treba na to. da učitelji telesne vzgoje ne bodo
preveč obremenjeni. Delo brez zadostnih počitnic, polna zaposlitev v šoli, honorarne ure, vrhu vsega pa še sodelovanje v organizacijah za telesno kulturo bi jih utegnilo prezgodaj zasititi in izčrpati.
PRIPRAVE
ZA PRAZNIK MLADOSTI
Kakor je znano, je predsednik!
• republike Tito ob lanskoletni proslav,; svojega rojstnega dne izrazil želje, da bi odslej posvetili ta dan mladini in uvedli Praznik mladosti. Šolska mladina bo sodelovala na prireditvah . 25. maja a pevskimi točkam; in s tekmovanji v atletika, igrah, športnem orientiranju ;n drugih telesnih vajah. Prireditve naj bodo take, da jih ne bodo veseli samo gledalci, temveč zlasti šolska mladina, saj je t0 njen praznik.
Sole bodo sodelovale tudi na prireditvah v zvezi s Festivalom telesne kulture, vendar tako, da bodo nastopile z znanjem, k; ga dobijo dijaki in dijakinje pri rednih urah telesne vzgoje v smislu predpisanega učnega načrta. Posebna obremenitev učencev zaradi šolskih nastopov ni priporočljiva, zlasti ne proti koncu šolskega leta, ko '®o dijaki in dijakinje preobremenjeni z učenjem. Javni telovadni nastopi so sicer potrebni, ker povečujejo zanimanje za vadbo, vendar ne vsako leto. Okrajni šolski nastopi naj bi bili le vsako tretje leto.
NEKAJ SKLEPOV
Skupščina je sprejela vrsto sklepov, ki zadevajo izpopolnjevanje kadrov in srednješolski tekmovalni program:
1.	Društvo ugotavlja, da večji del tovarišev pripravnikov odlaga strokovne izpite v nedogled. Le-tem v pomoč bo izdalo posebno številko Vestnika, v katerem bodo vsi potrebni napotki za strokovne izpite. Razen tega bo organiziralo v ta namen kratek seminar, če bo zanj dovolj prijavijencev.
2.	a tiste honorarne učitelje tp'?sne vzgoje, ki nimajo po-tribne kvalifikacije, bo organiziralo kot pripravo za privatne izpite počitniške tečaje iz učnega progrania Srednje flzkul-ture šole.
3.	Ža Praznik mladosti in Festival slovenske telesne kulture bodo učitelji telesne vzgoje pripravil; program v Sjporazumu s krajevni® činitelji. V okviru slavnostnih prireditev v Ljubljani ho republiško srednješolsko prvenstvo v športnem orf-eotiranju 9. maja, atletsko prvenstvo pa 16. maja.
4.	V zimskem času bo priree dito društvo kratek seminar z* sodnike smuških skokov.
VIII. gimnazij a Maribor
Občinski LO Maribor-Tabor
Osnovna šola Studenci Osnovna šola Razvanje Nižja gimnazija Limbuš
Nižja gimnazija Studenci
VI. gimnazija Maribor
VII. gimnazija Maribor Nižja glasbena šola Tabor
Občinski LO Maribor-Tezno Osnovna šola Ledina-Pohorje Osnovna šola Dvorjane Osnovna šola Korena Osnovna šolaZitečka vas Osnovna šola Hoče pri Mariboru Nižja gimnazija Hoče pri Mar.
Nižja gimnazija Slivnica pri M. Nižja gimnazija Pobrežje
Osnovna šola Pobrežje Nižja gimnazija Tezno
Občinski LO Maribor-Košaki Osnovna šola Zg. Kungota Osnovna šola Sp. Kungota Osnovna šola Pernice Nižja gimnazija Svečina
Občinski LO Podvelka Osnovna šola Brezno Osnovna šola Kapla Osnovna šola Ožbalt Osnovna šola Remšnik Osnovna šola Ribnica Nižja gimnazija Ribnica
Občinski LO Lenart Osnovna šola Lenart Osnovna šola Cerkvenjak Osnovna šola Benedikt Osnovna šola Gradišče Osnovna šola Lokavec Osnovna šola Jurovski dol
Osnovna šola Ščavnica
Osnovna šola Voličina Nižja gimnazija Lenart
Nižja gimnazija Cerkvenjak
Občinski LO Šentilj Osnovna šola Sladki vrh Osnovna šola Velka Osnovna šola Jakobski dol Nižja gimnazija Šentilj
Občinski LO Rače Osnovna šola Marjeta Osnovna šola Podova Osnovna šola Planica Osnovna šola Fram Nižja gimnazija Rače
Občinski LO Slov. Bistrica Osnovna šola Tinje Osnovna šola Šmartno na Pob. Osnovna šola Slov. Bistrica Osnovna šola Pragersko Osnovna šola Kebelj Nižja gimnazija Slov. Bistrica Občinski LO Poljčane Osnovna šola Laporje Osnovna šola Studenice Osnovna šola Poljčane Nižja gimnazija Poljčane Občinski LO Ruše Osnovna šola Lovrenc na Pob. Osnovna šola Puščava Osnovna šola Ruše
Osnovna šplg Sen. ca Osnovna šola Slemen Nižja gimnazija Lovrenc na Pob.
Nižja gimnazija Ruše Nižja gimnazija Selnica
Otroški vrtec Lovrenc na Pob.
Občinski LO Radlje ob Dravi Osnovna šola Radlje ob Dravi Osnovna šola Gortina Osnovna šola Slivnik na Pob. Osnovna šola Branik Osnovna šola Pernice Osnovna šola Planina na Pob. Nižja gimnazija Radlje ob Dravi
Nižja gimnazija Vuzenica
Otročki vrtec Muta
Občinski LO Dravograd Osnovna šola Dravograd Osnovna šola Omeče Osnovna šola Šentjanž Osnovna šola Trboje
Občinski LO Slovenj Gradec Osnovna šola Dolič Osnovna šola Mislinje Osnovna šola Šmartno pri Sl. g. Osnovna šola Podgorca Osnovna šola Slovenj Gradec Nižja gimnazija Slovenj Gradec
Občinski LO Ravne na Kor. Osnovna "Sola Ravne Osnovna šola Prevalje Osnovna šola Lokovica Osnovna šola Jamnica Osnovna šola Zelenbreg Osnovna šola Kotlje Nižja gimnazija Prevalje
Otroški vrtec Ravne
Občinski LO Črna na Kor. Osnovna šola Podpeca Osnovna šola Mežica Osnovna šola Črna Nižja gimnazija Mežica
Nižja gimnazija Črna
Okrajne ustanove Cimnazija Murska Sobcks
Ekonomska sredja šola M. S. Glasbena . šola Murska Sobota
Vajenska šola raznih strok Ljutomer
Vajenska šola raznih strok Gor. Radgona
Vajenska šola raznih strok Križevci pri Ljutomeru Vzgajališče Veržej
Dijaški dom Murska Sobota
Občinski LO Beltinci Osnovna šola Srednja Bistrica Osnovna šola Dol. Bistrica Osnovna šola Crensovci Osnovna šola Odranci Osnovna šola Trnje Osnovna šola Dokležovje Osnovna šola Gančani Nižja gimnazija Beltinci
Nižja gimnazija Crensovci
Občinski LO Cankova Osnovna šola Serdica Osnovna šola Cankova Nižja gimnazija Cankova
1 prečim. uč. ali prof. — sl, sh — stanov, ni l predm. uč. ali prof. — zg, ze — stanov, ni 1 predm. uč. — bio, ke — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — ma, fi — štabov, ni 1 predm. uč. ali prof. — telov. — stanov, ni
3 učna mesta — stanov, ni 1 učno mesto — stanov, ni
l predm. uč. ali prof. — slov. — stanov, na razpolago 1 predm. uč. ali prof. — ma, fi — stanov, na raaip«iai*^o l predm. uč.	ali	prof.	— angl. — stanov, na	razpoiaS®
1 predm. uč.	ali	prof.	— telov. — stanov, na	razpolago
1 predm. uč.	ali	prof.	— zg, ze — stanov, ni
1 predm. uč.	ali	prof.	— ma, fi — stanov, ni
1 predm. uč.	ali	prof.	— slov. — stanov, ni
l predm. uč.	ali	prof	— telov. — stanov, ni
l predm. uč. ali prof. — matem. — stanov, pl
1 predm. uč. ali prof. — slov. (po možnosti tudi an*l«*6jna) — stanovanj a ni
1 predm. uč.	ali	prof.	— ma, fi — stanov, ni
I predm. uč.	ali	prof.	— zg, ze — stanov, ni
l prof. ali predm. uč. ali strok. učit. — violina — stanov, ni 1 prof. ali predm. uč. ali strok. učit. — klavir -- stanov, ni X prof. ali predm. uč. ali strok. učit. — soifedžo — stanov, ni
1 učno mesto — stanov, na razpolago 1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — fiz. — samsko stanov,
1	učno mesto — stanov, na razpolago
2	učni mesti — stanov, ni
1 prof. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. — slov. — stanov, ni 1 prof. — nemšč, — samsko stanov.
1 predm. uč. — fiz, — stanov, ni X prof. — slov. — stanov, ni X prof. — angl. — stanov, ni
1	predm. uč. — ris. — stanov, ni
3	učna mesta — stanov, ni
X prof. — matem. — stanov, ni X prof. — angl. — stanov, ni	-
X predm. uč. — zgod. — stanov, ni
■ 2 učni mesti — 1 dvosobno stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
2 učni mesti — stanov, ni
1 prof. ali predm. uč. — sl., angl. — družinsko *tan«<v.
X prof. ali predm. uč. — bi, ke — stanov, ni
I predm. uč. ali strok. uč. — petje,-risanje, ročno delo — stanov, ni
1 učno mesto — samsko stanov.
X učno mesto — samško ali družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. ali prof. — zg, ze — stanov, ni X predm. uč. — telov. ris., ročne spret. — stanov, ni
X učno mesto — samsko stanov.
3 učna mesta — samska stanov.
2 učni mesti — samska stanov.
2	učni mesti — samska stanov.
X učno mesto — samsko stanov.
X učno mesto upravlt. — družinsko stanov.
3	učna mesta — samska stanov.
X učno mesto upravit. — družinsko stanov.
3 učna mesta — samska stanov.
3 učna mesta — samska stanov.
1 predm. uč. ali prof. — slov. — samsko stgmov. X predm. uč. ali prof. — ma, fi — samsko stanov. X predm. uč. — risanje — samsko stanov.
X predm. uč. — petje — samsko stanov.
I predm. uč. — sl, sh — samsko stanov.
X predm. uč. — ris., petje — samsko stanov.
1 predm. uč — tel. vzg. — samsko stanov.
X učno mesto — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samska stanov.
X predm. uč. ali prof. — ma, fi — samsko stanov.
X predm. uč. ali prof. — angl. — samsko stanov.
X predm. uč. — telov. — samsko stanov.
X učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — sumsko stanov.
I učno mesto — shmsko stanov.
4 učna mesta — 3 samska in 1 družinsko stanov.
X predm. uč. ali prof. — zg, ze — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
X učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samska stanov.
X učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
X predm. uč. — telov. — stanov, ni
l učno mesto — stanov, ni ; učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — stanov, ni X predm. uč. — petje, tel. — stanov, nd
1	učno mesto — stanov, ni
2	učni -mesti — stanov, ni 2 učni mesti — stanov, ni X predm. uč. — stanov, ni
1 učno-mesto — stanov, ni	- - •
1 učno mesto — stanov, ni	,
X predm. uč. ali prof. — slov. —'
1 predm. uč. —petje, telov. —
Na razpolago i družinsko in 1.samsko stanov.
I predm. uč. ali prof. — sl, sb — stanov, ni 1 predm. uč. ali prot. — angl. — stanov, ni 1 predm. uč. ali prof. — zg, ze — stanov, ni X vzgojiteljica — stanov, ni
1 učno" mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko ali manjše družinsko štabov.
X učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samško stanov.
1 učno mesto — samsko ali družinsko stanov.
X učno mesto — s.amsko stanov.
X predm. uč. — telov. — samsko stanov.
X predm uč. ali prof. — zg, ze — samsko stanov.
1 prof. — angl. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov — samsko stanov.
1 predm. uč. — telov. — samsko stanov. .
1 predm. uč. ali prof. — zg, ze — samsko'stanov.
1 predm. uč. — petje — samsko stanov.
1 prof. — angl. — samsko stanov.
1	vzgojiteljica — samsko stanov.
2	učni mesti — stanov, ni X učno mesto — stanov, nt
1 učno mesto — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samsko ali družinsko stanov.
3	učna mesta — 2 samski sobi
3 učna mesta — samska stanov X učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 prof. ali predm, uč. — bi, ke — stanov, ni 1 prof. ali predm uč. — ma, fi — štabov, ni X strok. učit. — telov. - stanov, at 1 prof. — angl. — stanov, ni
3 učna mesta , stanov, ni .
3 učna mesta — stanov, na razpolago X učno mesto — stanov, na razpolago 1 učno mesto — stanov, na razpolago X učno mesto — stanov, na razpolago X učno mesto — stanov, na razpolago X predm. uč. — telov. — stanov, na razpolago X rrof. ali predm. uč. — zg, ze — stanov, na rgzpolgg®
X učit. petja — stanov, na razpolago X vzgojiteljica — stanov, ni .
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — 2. samski sobi.	•
2 učni mesti — samsko stanov.
X predm. uč. — angl. —
1 predm. uč. — ris., ročno delo —
Na razpolago 1 družinsko in 1 samško stgnov 1 predm. uč. — sl, sh — samsko stanov.
1 predm. uč. — zg, ze — samsko stanov.
1 predm. uč. — biol., ke — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem. — samsko stanov.
1 predm. uč. — telov. — samsko stanov,
VIII. OLO MURSKA SOBOTA
X prof. — kem. — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — ma, fi — samsko stanov. ,
1 prof. — zgod. — samsko-stanov.'
1 prof. ali predm. uč. — slov. — samsko stanov.
1 prof. — geogr. — samsko stanov.
1 prof. ekonom., ravnateljsko mesto — samsko stanov.
I pianist — abs. sred glasb, šole — samško stanov.
1 violinist — abs sred. glasb, šole — samsko stanov.
1 strok. uč. ali predm. uč. ali prof. za tšor. — samsk« »Upov.
1 učit. za spl. predm. — samskp stanov.
1 učit. za spl. predm. — samsko stanov,
1	učit. za spl. predm. — samsko stanov.
2	učitelja — samska stanov
2 vzgojiteljici — samska stanov.
2 vzgojitelja — samska stanov.
1 vzgojitelj — samsko stanov.
1 vzgojiteljica — samsko stanov.
t
1 učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov. ., ...
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — matem. — samsko stanov.
I predm. uč. — slov. — samsko stanov.
X predm. uč. — nemšč. — samsko stanov.
1	predm. uč. — matem. — samsko stanov.
X predm. uč. — biol. — samsko stanov.
2	učitelja — družinsko stanov.
2 učitelja — samsko stanov.
I predm. uč. — matem. — samsko stanov.

X predm. uč. — slov. — samsko stanov.
X predm. uč. — zgod. — samsko stanov.
X predm. uč. ali učit. — petje glasba t- samsko stanov. Nižja gimnazija Rogačevci	'1 predm. uč. — matem. — samsko stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov.
X predm. uč. — biol. — samsko stanov
Občinski LO Gor. Radgona Osnovna šola Apače Osnovna šola Gor. Radgona
Osnovna šola Negova Osnovna šola Sl. Radenci Osnovna šoia Stogovei Nižja gimnazija Apače
Nižja gimnazija Gor. Radgona
Pomožna šola Gornja Radgona
Občinski LO Grad Osnovna šola Vidonci Osnovna šola Grad Osnovna šola Gor. Slaveči Osnovna šola Kuzma Nižja gimnazija Grad.
Občinski LO Lendava Osnovna šola Dobrovnik Osnovna šola Turnišče Osnovna šola Hotiza Nižja gimnazija Lendava
Nižja gimnazija Velika Polana
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učit. za III. razr. hosp. š. — samsko ste.
1	učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
2	učitelja — samsko Stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov.
X predm. uč. — zgod. — samsko stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov. ;
I predm. uč. — ngmšč. — samsko stanov.
I predm. uč. — matem. — samsko stanov.
X učit ali predm.- uč. — defektolog — s-m*1'* ov,
X učitelj — družinsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
I učitelj — upravit. mesto —	.	../.insko	staji«"
X prodm. uč. — nemšč. — družinsko stanov.
X predm. uč. — matem. — samsko stanov.
I učitelj (za slov. odd.) — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — matem- — samsko st .nov. l predm. uč. — biol. — samsko stanov .1 predm. uč. — nemšč. — samsko stanov.
X predm. uč. — nemšč. — samsko stanov.
Občinski LO Ljutomer Osnovna šola Ljutomer
Osnovna šola Stara cesta Osnovna šola Logarovei Osnovna šola Vučja vas Osnovna šola Veržej Osnovna šola Cven Osnovna šola CezanjevCi Osnovna šola Razkrižje Nižja gimnazija Ljutomer
Nižja gimnazija Križevci.........
Glasbena šola Ljutomer
Občinski LO Petrovci-Salovci Osnovna šola Gor. Petrovci Osnovna šola Hodoš Osnovna šola Markovci
1 učitelj za IV. razred hosp. šole — Samsko stano..
1 učitelj za V. razred hosp. šole — samsko stanov.
1 učitelj za pomožni odd. — samsko st “"inv X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samskp stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov 1 predm. uč. — matem. — samsko stanov.
X učit. ali predm. uč. — telov. — samsko stanov.
1 učitelj petja — samsko stanov.
1 pianist — abs. srednje glasb, šole — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov, i učitelj za slov. odd. — samsko stanov X učitelj — samsko stanov.
Občinski LO Murska Sobota
Osnovna šola Bakpvci Osnovna šola Tišina Osnovna šola Strukovci Osnovna šola Mačkovci Nižja gimnazija Tišina • Otroški vrtec Murska Sobota Občinski r o Videm Osnovna šola . Čkovcl Osnovna šola Stava gora Osnov, šola Videm ob Ščavnici Nižja gimn. Videm ob Ščavnici
I učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
1	predm. uč. — ma, fi — samsko stanov,
2	vzgojiteljici — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanoir.
I predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
Okrajne ustanove Gimnazija Novo mesto
Učiteljišče Novo mesto Vajenska šola Novo mesto Vajenska šoia Črnomelj Vajenska šola Šentjernej Nižja glasbena .šola Novo mesto Kmet. šola Grm pri N. mestu
Kmet. gospodinjska šola Mala
Loka
IX. OLO NOVO MESTO
1 prof. — franc. — samsko stanov.
I prof. — ma, fi — samsko stanov.
X predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
X prof. — telov. — samsko stanov.
X prof. — nemšč., angl. — samsko stanov.
1	predav. lesne stroke — samsko stanov.
2	učit. za splošnoizobr. predm. — samsko stanov.
2 učit. za splošnoizobr. predm. — samsko stanov.
X prof ali strok. uč. — klavir — samsko stanov.
X inž. alt tehnik s 5—10-letno prakso z.a vinograd. In sadjar. — samsko stanov.
X inž. agronomije s prakso za službeno mest« ravnatelja — samsko stanov.
Občinski LO Črnomelj Osnovna šola Adlešiči Osnovna šola Bojanci Osnovna šola Griblje Osnovna šola Marindol Osnovna šola Stražnji vrh Osnovna šola Zilje Nižja gimnazija Vinica
Občinski LO Kostanjevica Nižja gimnazija Kostanjevica Občinski LO Metlika Osnovna šola Suhor Osnovna šola Draga Nižja gimnazija Metlika Občinski LO Mirna Osnovna šola Šentrupert Nižja gimnazija Mirna Nižja gimnazija Šentrupert
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
1 učitelj (hrvat. učni jezik) — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
1 prof. — germ. — samsko stanov.
X predm. uč. — zg, ze — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — samskd stanov.
X prof. — ma. fi — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov., srbohrv. — samsko stanov.
X učitelj — manjše družinsko stanov.
X učitelj (hrvat. učni jezik) — samsko stanov.
X predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — nemšč. — samsko stanov.
I predm. uč. — bio, ke — samsko stanov.
Občinski LO Mokronog Osnovna šola Klenovi k Osnovna šola Lakanc Osnovna šola Trebelno Nižja gimnazija Mokronog
X učitelj — samsko-atanov,
X učitelj — Samško stanov.	...
t učitelj — samsko-stanov..,,.	...
X predm. uč. — zg, ze — stanov, na razpolago
Občinski LO Novo mesto Osnovna šola Brusnice Osnovna šola Dolž Osnovna šola Otočec Osnovna šola Prečna Osnovna šola Novo mesto Nižja gimnazija Mirna peč ,
Nižja gimnazija Stopiče Občinski LO Semič Osnovna šola Rožni dol Osnovna šola. Črešnjevec
Občinski LO Straža Toplice Osnovna šola Laze Nižja gimnazija Dol. Toplice
Občinski LO Šentjernej Osnovna šola Škocjan Nižja gimnazija Šentjernej
Občinski LO Trebnje Osnovna šola Dol. Nemška vas Osnovna šola Knežja vas Osnovna šola Vrhe Nižja gimnazija Trebnje Občinski LO Žužemberk Osnovna šola Dvor Osnovna šola Prevole Osnovna šola Sela-Šumberk Nižja gimnazija Žužemberk
1 učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
1 tičitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov 1 predm. uč. — ma, fi — samsko stanov X predm. uč. — ma, fi — samska stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
X učitelj — družinsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
1 predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — ma, fi — samsko stanov X predm. uč. — telov. — družinsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
1	učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov.
X predm. uč. — angi. — samsko stanov
2	učitelja — samsko stanov.
1 učitelj — samsko stanov.
X učitelj — samsko stanov. .
X predm. uč. — slov., srtiolirv. — samsko »w,„.
X predm. uč. — bio, ke — samsko stanov.
X predm. uč. — telov., risanje — samsko stanov.
Občinski LO Bori Osnovna šola Cirkulane Osnovna šola Zavrč Nižja gimnazija Cirkulane
Občinski LO Cirkovce Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola Lovrenc na Dr. Nižja gimnazija Lovrenc na Dr. p.
Občinski LO Desternik Osnovna šola Desternik
Osnovna šola Trnovska vas • Občinski LO Gorišnica Osnovna šola Gorišnica Osnovna šola Podgorci Nižja gimnazija Gorišnica
Občinski LO Juršind Osnovna šola Juršinci Osnovna šola Polenšak Osnovna šola Vitomarci
X. OLO PTUJ
■ 2 učni mesti — samska stanov.
2	učni mesti — samska stanov.
1 predm. uč. — zg, ze samsko stanev .
X predm. uč. — ma, ft — samsko stano j
4 učna mesta — stanov, ni p. 2 učni mesti — stanov, ni .
X predm. uč. — biol.. — stanov, ni
1	predm. uč. — slov. — stanov, ni
X učitelj — upravit. mesto — družinsko stanov.
3	učitelji — samska stanov.
2	učitelja — samska stanov.
2 učni mesti — samska stanov.
2	učni mesti — Samska stanov.
X predm. uč. — bio, ks — samsko Stanov.
. X predm. uč. — r.amšč. — samsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — sžfnsko stanov.
" 2 učni mesti — stanov, ni
Z učna mesta — samska Stanov.
3	učna mesta — samska stanov.
Občinski LO Lešje Osnovna šola Makole Osnovna šola Majšperk Osnovna šola Ptujska gora Osnovna šola Stoperce Osnovna šola Žetale Nižja gimnazija Majšperk
Občinski LO Ormož Osnovna šola Ivanjkovci Osnovna šola Hum Osnovna šola Kog Osnovna šola Miklavž prj Orm. Osnovna šola Runeč Osnovna šola Tomaž pri Ormožu Osnovna Sola velika Nedelja Nižja gimnazija Ormož
Nižja gimnazija Tomaž pri Orm.
Občinski LO Ptuj Osnovna šola Dornova Osnovna šola Grajena Osnovna šola Hajd’na Osnovna šola Kidričevo Osnovna šola Markovci Osnovna šola Starše Osnovna šola Vurberk Nižja gimnazija Hajdina
Nižja gimnazija Markovci
Občinski LO Videm Osnovna šola Leskovec
prt Ptuju
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov... .	.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
3 učna mesta — samska stanov.
1 predm uč. za petje - samsko X predm. uč. — zg, ze — samsko stanov.
3	učna mesta — »nmska rtaaov.
I učno mesto — samsko stafibv.
4	učna mesta — samska stano*
3 učna mesta — samska stan**.
1 učno mesto — samsko etarev.
8 učna mesta — samska stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
I predm. uč. — nemšč. — samsko X predm. uč. — slov. — samsko stana*
X predm. uč. — ma, ft — samsko stanov.
X predm. uč. — zg, ze — samsko stanov.	,
1	predm. uč. — ma, fi — samsko stanov.
X predm. uč. — slov. — samsko stanov.
2	učni mest. — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — 1 samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 predm. uč. — za srbohrv. —
1 predm uč. — zg, ze —
Samska stanovanja bodo na razpolago Ob keaeu lata X predm. uč. — zg, ze — stanov, ni I predm. uč. — slov. — stanov, ni 1 predm. uč. — ma, fi — stanov, ni
Osnovna Sola Podlehnik Osnovna šola Rodni vrh Osnovna šola Videm pri Ptuju
X učno mesto — samsko stanov, t upravit. mesto — družinsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti — samsko stanov.
5 učnih mest — samska stanov.
4
Zborovanje defektologov v Veržeju
Društvo učiteljev in vzgojiteljev specialnih šol Maribor, v katero so včlanjeni defektologi s področja Štajerske in ki ima sedaj svoj sedež v Celju, je priredilo za svoje člane dobro organizirano zborovanje, ki je bilo dne 23. marca t. 1. v vzgajiališču v Veržeju. Sestali so se tovariši in tovarišice iz Laškega, Celja, Maribora, Ptuja, Radgone in Veržeja, da se pogovore o aktualnih društvenih in vzgojnih vprašanjih. Se posebej pa je bil namen sestanka v Veržeju ogled zgojnega doma za moralno ogroženo šoloobvezno mladino ter razgovor o družinski vzgoji v vzgojnih zavodih.
Zborovanje je vodila društvena predsednica tov. Mara Miklavčič iz Celja. O družinski vzgoji oziroma o poskusih družinske vzgoje v veržejskem vzgajališču je predaval upravnik tega zavoda tov. Trček Rado, ki je nanizal nekatere prav zanimive misli.
V vzgajališču v Veržeju je nad 100. šoloobveznih otrok, večinoma dečkov. V zavodu je tudi osnovna šola. V prvi dobi dela v tem zavodu so vzgajali otroke po Makare-nkovem vzgojnem sistemu. Problem zavestne discipline in t i. »zdravega jedra« v kolektivu je bilo vprašanje zase, ki se v praksi često ni dalo zadovoljivo uporabiti. V nadaljnjih vzgojnih prizadevanjih so začeli razmišljati o novih vzgojnih metodah in so v tem pogledu dobili nekoliko pobud in zgledov iz naprednih skandinavskih držav, n. pr. Danske in Norveške, kjer posvečajo vveliko skrb družinski vzgoji. Princip družinske vzgoje je individualno delo s posamezniki. Temelj te dejavnosti je družina s 5 do 10 otroki. Organizacijo in izvajanje tega dela naj bi prevzel po možnosti zakonski par, ki bi mu zaupali v vzgojo 5 do 10 otrok; če pa primernih zakonskih parov ne bi bilo, bi prevzel vzgojo enakega števila otrok dober vzgojitelj, ki naj bi v vzgojnem procesu nekako nadomeščal starše. Majhno število otrok je potrebno zaradi boljše možnosti individualnega vzgajanja. Družinsko vzgojo bi ob takem številu otrok ter individualnem postopku najlepše opravljali v posebnih paviljonih, v katerih naj bi imel vsak otrok svoj prostor. Seveda je taka oblika vzgajanja v danih prilikah tehnično nemogoča! Kje pa imamo potrebne paviljone? V. konkretnih okoliščinah dela z mladino se skušajo v vzgajališču v Veržeju vsaj približati navedeni zamisli, t. 'j. da bi usmerili svojo vzgojo v smislu družinske vzgoje, kakor to prakticirajo v skandinavskih državah, kjer dosegajo prav zadovoljive vzgojne uspehe, pa so sedaj razdelili otroke na tri skupine po 33 otrok, da bi dobili vzgojitelji neposrednejši stik s svojimi gojenci. Zaradi pomanjkanja vzgojiteljskega kadra niso mogli uvesti manjših skupin. Vsaki skupini sta dodeljena po 2 vzgojitelja, ki opravljata težko vzgojno delo s temi otroki. Tako ima zavod 8 vzgojiteljev, ki vrše predvsem vzgojno službo, medtem ko je zaposlenih 5 učnih moči v šoli, v kateri opravljajo učiteljsko službo. Pomanjkanje vzgojnega osebja zavira uspešno vzgojno delo v zavodu v smislu družinske vzgoje; vsekakor pa so začetki tukaj in nadaljnji razvoj bo brez dvoma z novimi in novimi izkušnjami prikazal tudi na tem docela novem področju zavodske vzgoje lepe uspehe. Pedagoški optimizem je na mestu!
Trenutno bi moral imeti zavod 16 vzgojiteljev in vzgojiteljic tor 4 učitelje, če bi hoteli uspešno rešiti naloge, kakršne narekuje življenjska situacija. Otroci v zavodu so bili vzgojno zanemarjeni, med njimi pa so tudi duševno nerazviti in otroci s posebnostmi obnašanja. Tov. predavatelj je ob zaključku Svojega zanimivega predavanja omenil še vprašanje kadra za vzgojne zavode.
Udeleženci sestanka so si pod vodstvom vzgojiteljev in učiteljev vzgajališča ogledali še zavod, internat, spalnice, učilnice, kabinete, delavnice, dnevne prostore, pomožne prostore itd. in so bili z ogledom ter razlagami prav zadovoljni. Zavod irfta poleg upravnika še 11 članov vzgojnega osebja; kader je mlad, zelo prizadeven, prav simpatičen. Težko delo zahteva dobre živce in dobršno mero življenjskega humorja, veliko ljubezen do ubc*th, zanemarjenih' ptičkov brez gnezda, in solidno pripravljenost za delo. Mislim, da imajo tovariši v Veržeju mnogo tega in mnogo volje, da bi v svojih prizadevanjih uspeli.
Zborovanje defektologov j« v Veržeju prav uspelo. Za prihodnje zborovanje so se zmenili, naj bi bilo meseca junija v Logarski dolini.
Albin PoiUavoršek
Belo republiškega sveta za šolstvo
Sve.t za šolstvio LES je iroel 28. marca t. 1. svojo 4. r^dno sejo. Med važnimi ©fclepi 3 s sprejel tudi naslednje:
—	potrdil je predmetnik in uS-ni načrt Višje gospodinjske šole v Grobljah. Sprejeti učni načrt naj šola smatra kot maksimalnega, ki se ne sme več širiti, ravnateljstvo šole z učiteljskim zborom pa lahko sporazumno s Svetom šole p- potrebi izpušča manj važna poglavja.
—	sklenil je. dati priporočilo Zvezni komisiji za priznanje stopnje šolam, da se prizna Šoli za socialne delavce v Ljubljani stopnja višje šole. Vodstvo šole naj predhodno vskladi svoj učni načrt z načrtom višjih upravnih šol in naj po vzorcu teh šol organizira tečaje za do-polnilmo izobrazbo slušateljev, ki nimajo popolne srednješolk ske izobrazbe.
—	imenoval je komisijo za višje šole v naslednjem sestavu: predsednik Živa Beltram, člani
in ga dopolnil z roki, v katerih naj bodo izvršene posamezne obveze.
—	razrešil je dosedanji Sosvet za radijsko šolo in je imenoval v Sosvet pri Uredništvu mladinskih oddaj kot svoja zastopnika tov. Draga Mehoro tn Henrika Zdešarja.
—	sklenil je, da izda pravilnik o Žagarjevih nagradah, ker zaradi obstoječih predpisov o ustanavljanju skladov Žagarjev sklad za nagrajevanje zaslužnih prosvetnih delavcev letos ne bo ustanovljen. Za nagrade je predvidenih v proračunu Sveta za šolstvo LRS 500.000 din. Podeljene bodo za š. 1. 1956/57 in
Državna
din, druge pa po 50.000 din. Nagrajence bo določil Svet za šolstvo iLRS na predlog posebne komisije.
—	odgodil je predlog Komisije za personalna vprašanja glede spremembe Odloka o honoriranju učnega ošebja zaradi skorajšnjega izida Zakona o javnih nameščencih. V kolikor zakon do pričetka novega šolskega leta ne bi izšel, bo komisija pripravila za julijsko sejo gradivo o celotni problematika honoriranja učnega osebja.
—	potrdil je predlagano komisijo za predvojaško vzgojo, ki jo bo vodil tov. Janez Koncilija.
—	določil je za naslednjo redno sejo kot posebno točko dnevnega reda »Higiensko stanje na naših šolah«.
—	povem! je sekretariat Sš, da določi kot pouka prost dan »Dan mladosti«, ker le-ta kot tak ni predviden v šolskem koledarju.
v! R.
založba Slovenije
Drago Stepišnik, Jože Heinz, dr. Milan Grošelj, Stane Mihelič, Zvonko Škandali in Gustav Šilih.
—	sprejel je predlog Odredbe o predizobrazbi vajencev in učencev strokovnih šol s praktičnim poukom.
—	zavrnil je osnutek odloka o obveznem posebnem šolanju, ker za tak odlok ni ustrezne pravne podlage, obstoječe predpise pa lahko spremene le zvezni organi. Komisijta za posebno šolstvo pri SŠ naj prouči,kateri organ naj bi vrši! registracijo defektnih otrok. Ci naprej naj tudi pripravi Priporočile) Zvezni komisiji za reformo šolstva,da predvidi v zveznem Zakonu o obveznem šolanju tudi ustrezne člene za obvezno šolanje defektne mladine.
obvešča vse šole na področju LR Slovenije, da je še vedno v veljavi CENIK šolskih knjig in učil za leto 1956/57. Poleg učil navedenih v Ceniku si šole lahko nabavijo še sledeča
NOVEJŠA UČILA:
Ročna nema karta Slovenije 1: 606.000 ... s 12.— Organizacija ljudske oblasti, kaširana (dve sl.) .	1.800.—
Model parnega stroja — prerez .......	5.150.—
Model bencinskega stroja — prerez . * « « i 6.950.—
Model ure na nihalo................. 4.600.—
Galvanoskop . .............................. 2.950,—
Specialni tubus za mikroprojekcije na diaprojektorju — brez treh objektivov .....	3.000.—
Detto s tremi objektivi — komplet .... k 7.500.— Episkopi za povečavo slik in fotografij * . . 95.000.— Busola.................................  >	•	1.900.—
—	razpravljal je o besedilu Uredbe <5 organizaciji in delu Sveta za šolstvo LRS. Soglasno ja bil mnenja, da je treba spremeniti besedilo v toliko, da bo v delovno področje Sveta za šolstvo vključeno tudi šolanje odraslih, ki je doslej spadalo v kompentenco Sveta za kulturo in prosveto LRS-
—	imenoval je Komisijo za učna sredstva in šolsko opremo, ki jo bo vodil tov. Avguštin Lah. Ta komisija bo opravljala predvsem tele naloge:
a) odobravala bo prototipe vseh učnih sredstev in šolske opreme, ki se proizvajajo v LR Sloveniji;
h) dajala bo strokovna mnenja o učnih sredstvih :n opremi, ki se že proizvajajo, :ter svetovala šolam in investitorjem pri izbiri teh proizvodov;
c) povezovala in vsklajaila bo delo organov, zavodov in podjetij za kvalitetnejšo, pestrejšo in bogatejšo proizvodnjo učnih sredstev in šolske opreme;
č) sodelovala bo z zveznim Zavodom za šolsko opremo v Zagrebu.
—	potrdil je predlog delovnega programa Zavoda za proučevanje šolstva LRS za leto 1957 z nekaterimi manjš1popravili
Dinamo stroj	4.400.—
Hidrccentrala ...«»»*»»*»••• 10.000.— Geislerjeva cev mala .»*•».«.«' •	1.900.—
Geislerjeva cev velika ..<••..«<••	8.800.—
Vodna črpalka, steklena .	862'—
Dvigalna črpalka, steklena ..*•»•*«•	990.—
Konkavno in konveksno zrcalo .......	506.—
Eksperimentalni transformator z močjo 300 W
(samo po naročilu)................... 21.000.—
Trofazni eksperimentalni transformator z močjo
cca 100 W (samo po prednaročilu) .... 32.200— Aparat za demonstracijo adhezije in zračni tlak 1.312.— Računalo Janjuševič za skupni pouk v I. razr. 8.000.— Pridobivanje kovin — tehnološko učilo . . • .	2.700.—
Karta FNRJ s kontrolno žarnico ..•»>.	8.700.—
Fotografija mesta Jajce, kaširana »»,««•	1.300.—
Kubiranje binoma	1.621.
Zbirka osnutkov za vežbanje ročnega im strojnega dela za vajence kovinskih strok (po prednaročilu)......................... <	250.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana — Mestni trg 26
Okrajne ustanove Gimnazija Brežice
Industrijska rudarska šc^a Trbovlje-Zagorje
Dijaški dom Trbovlje
Občinski LO Sevnica Osnovna šola Blanca Osnovna šola Bučka Osnovna šola Krmelj Osnovna šola Ledina Osnovna šola Podvrh Osnovna šola Sevnica . Osnovna šola Studenec Osnovna šola Šentjanž Nižja gimnazija Sevnica Nižja gimnazija Tržišče
Občinski LO Brežice Osnovna šola Dobova Osnovna šola Brežice Osnovna šola Plšece Osnovna šola Čatež Osnovna šola Orešje Osnovna šola Velika Dolina Osnovna šola Kapele Osnovna šola Pečice Osnovna šola. Cerklje Nižja gimnazija Artiče
Osemletna šola Globoko Nižja gimnazija Dobova Otroški vrtec Brežice-okolica
RAZPIS SLUŽBENIH MEST
(Nadaljevanje .in konec)
XI. OLO TRBOVLJE
1 prof. — franc. — stanovi zagotovljeno 1 prof. — angl, nemšč. — stanov, zagotovljeno
1 prof. ril^red^. učMmoškir-^elov.11- stanov, zagotovljeno
1 predm. uč. — zg, ze — stanov, ni 1 rudar. inž. ali rudar, tehnik — stanov, ni 1 elektrostrojni tehnik — stanov, ni 1 mesto upravnika — samsko stanov.
1 vzgojit. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — družinsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1	učno mesto — samsko stanov.
2	učni mesti (od teh 1 hospit. razr.) — samsjco stanov. 1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 prof. ali predm. uč. — slov., angl. — samsko stanov. 1 prof. ali predm. uč. — slov., angl. — samsko stanov. 1 prof. ali predm. uč. — biol. — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — hosp. razr. — samsko stanov.
nesti — samsko stanov.
nesto — družinsko stanov.
mesto — samsko stanov.
mesto — samsko stanov.
nesti — 1 družinsko, t samsko stanov.
mesto — samsko stanov.
nesti — samsko stanov.
uč. — slov. — samsko stanov.
. uč. — telov. — samsko stanov, t. uč. — angl. — samsko stanov.
uč. — zgod.-zemlj. ali biol.-fiz. — samsko stanov.-teljica — samsko stanov.
Občinski LO Senovo Nižja gimnazija Senovo
Osnovna šola Senovo Osnovna šola Gornji Leskovec Osnovna šola Brestanica Občinski LO Radeče Osemletna šola Radeče
Osnovna Šola Zidani most Osnovna šola Loka pri Z. mostu Osnovna šola Vrhovo Osnovna šola Podkum Otroški vrtec Radeče
Občinski LO Videm ::rško Nižja gimnazija Videm-Krško
Nižja gimnazija Leskovec
Občinski LO Zagorje Osnovna šola Zagorje Osnovna šola Polšnil. Osnovna šola Izlake Osnovna šola Znojile Osnovna šola Loke Nižja gimnazija Zagorje
1 predm. uč. — slov., srbohrv. — stanov, zagotovljeno 1 predm. uč. — matem., fiz. — stanov, žagotovljeno I predm uč. — petje — stanov, zagotovljeno 1 predm. uč. — zgodov. — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto — stanov, zagotovljeno 1 učno mesto — stanov, zagotovljeno
1 prof. ali predm. uč. — matem., fiz. — samska in družinska sta-
1 pvofanaU predm.duč. — biol., kem. — samska In družinska stano-vanja v izgradnja
1 učitelj — samska in družinska stanov, v Izgradnji 1 učno mesto — stanov, po delni adapt.
1 učno mesto — stanov, ni	t
1 učno mesto upravit — samsko stanov.
1 učno. mesto upravit. — družinsko stanov.
1 vzgojit. — stanovanje v izgradnji
1 predm uč. — matem., fiz. — družinsko stanov.
1 predm. uč. — slov. — družinsko stanov.
1 predm. uč. — zgod., zemlj. — samsko stanov.
1 predm. uč. — telov. — samsko stanov.
1 predm. uč. — matem. — samsko stanov.
1 predm. uč. — zemlj. - (petje) — sam. stanov.
2 učni* mesti — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 učno mesto — samsko stanov.
1 strok. učit. — telov. — stanov, ni
OPOMBA: Tam, kjer Je pri razpisu službenega, mesta navedeno »stanovanja ni«, pomeni, da stano« vanip' 7A sedal še ni zagotovljeno.
Ali je morda res
da »V skrbi za dvig higiene zapravljamo zdravje«??
Članek pod tem naslovom je namreč priobčilo naše glasilo v štemlki z dne 15. marca 1957.
Ze sam naslov je v očitni kontradikciji, kajti vsak laik ve, da nam higienski predpisi pomagajo varovati, ne pa uničevati svoje zdravje. Če torej dvigamo 'svojo higiensko raven, si s tem pogoje za ohranitev zdravja lahko samo izboljšujemo.
Članek »V skrbi za dvig higiene zapravljamo zdravje« pa ni samo kontradiktoren v . svojem naslovu, temveč jasno dokazuje, da je njegov avtor slabo razumel šolske zdrav-stveno-higienske predpise oziroma njihov smisel.
Če po zdravstveno-higienski liniji propagiramo, naj si otroci v šolskih garderobah sezuvajo čevlje in obuvajo copate, ni to samo zato, da ostanejo tla v učilnicah čista, ali pa celo zato, da bi snažilke imele manj dela, temveč predvsem zato, da ne bi otroci ob mokrem vremenu ves čas pouka sedeli v mokrem obuvalu, ker mokra obutev odvzema telesu toploto in lahko zaradi ohladitve telesa povzroča ali pospešuje razna prehladna in druga obolenja.
Preobuvanje obuvala, zlasti mokrega, je torej nujen pogoj za ohranitev zdravja.
Preobuvanje v garderobi, čeprav ta ni ogrevana, traja le nekaj trenutkov, otroci pa sedijo v mokrem obuvalu po ‘več ur. če v šoli nismo izvedli omenjenih higienskih ukrepov.
Preobuvanje in varovanje obuvala v šolskih učilnicah je nedopustno, ker je posledica teh nehigienskih razvad nečistoča in okuženje tal s cestnim prahom in blatom, obenem pa tudi onesnaženje zraka oziroma poslabšanje mikroklime v šolskem prostoru.
Vsa leta po osvoboditvi si naša jsolska' preventivno-zdrav-stvena služba prizadeva, da bi tudi šoloobveznim otrokom v času šolskega pouka ustvarila in zagotovila higiensko-zdrav-stvene pogoje za dober telesni in duševni razvoj. Pri teh težnjah jo izdatno podpirajo tudi razne množične organizacije: In podpirati jih moramo tudi mi!
Dr. D. M.
Nagrajeni učitelji
Zavod LRS za statistiko je iz-lolnil svojo ‘obljubo in nagradil 0 učiteljev, ki so pravilno izpol-lili anketne liste o socialnih, dravstvenih in kulturnih razme-ah učencev.
Dne 3. aprila 1937 se je sestala mmisija, ki je izžrebala te na-Tajence, V komisiji so bili tn-e zastopniki Zavoda LRS za sta-istiko, zastopnik sveta za sol-tvo LRS in zastopnik združenja ičiteljev in profesorjev.
Izžrebani so bili sledeči nagra-enci:
1. MARTA VERSEC, osn. šola Loče pn Poljčanah, okraj Celje; ANICA NAGLIC, osn. šola Loka pri Zusmu, okraj Celje; CECILIJA CEPIN, osn. šola Gaučani, okraj Murska Sobota; BRAClC, šol. upravitelj osn. šole Tržič, okraj Kranj; HILDA VERDENIK, osn. šola Stoperca, okraj Ptuj; TATJANA MALE2IC, osn. šola Horjul, okraj Ljubljana; MARIJA HETZEL, osn. šola Ljubljana Moste; OTMAR DUH, osn. šola Ziteča vas, okraj Maribor; PAVLA CUCEK, osn. šola Sp. Voličina, okraj Maribor; MARIJA ZAMLJEN, osn. šola Novo mesto.
B. s knjižno nagrado:
JULIJA Sl/BIC, osn. šola Črešnjevec, okraj Novo mesto; DARINKA TURK, osn. šola Fr. Fakina, Trbovlje; AMALIJA JOŠT, osn, šola Maribor VII; TEREZIJA IPAVEC, osn. šola Kožbana, okraj Gorica; PIJA FLAJšMAN, osn. šola Mengeš, okraj Ljubljana; FRANČIŠKA PAVLIC, osn. šola Križevska vas, okraj Ljubljana; ANTONIJA BOGATAJ, osn. šola Zabnica, okraj Kranj; HELENA KOJC-REMSE, osn. šola Mozirje, okraj Celje; VALERIJA MALOVRH osn. šola Ilirska Bistrica, okraj Koper; DRAGICA SKRJANC, osnovna šola Križevci pri Ljutomeru, okraj Murska Sobota.
Ivo Jančič:
»Otroška risanka«
Priročnik za risanje v osnovni šoli
Pravkar Je Izšla pri založbi Obzorja v Mariboru »Otroška risanka«, ki Jo je sestavil znani risarski pedagog IVO JANCI C, učitelj v Mariboru. Knjigo Je opremil znani slikar In tehnični urednik Obzorij JANEZ VIDIC. Obsega 50 listov z obojestranskimi tiski, med njimi 7 barvastih slik. Uvodoma navaja avtor izkušnje iz prakse, razlaga slike in daje metodične in druge napotke. S tem delom daje avtor cel kup stvarnih primerov za uspešno poučevanje risanja. Ni pa namen te risanke, da bi nudila učiteljstvu snov za šabloniziranje. Hoče le pomagati, da bf bolje razumeli otroško izražanje. Vsak učitelj pa mora imeti prav danes priročnik, ki mu daje podporo in pravilno gledanje na risanje v osnovni šoli.
Knjiga je nujno potrebna vsakemu učitelju, da izpopolni vrste priročnikov. Bistveno se razlikuje od dosedanjih slovenskih priročnikov (Novak: Risanje —, Kunaver: Risanje). Vse risbe, ki so reproducirane v tej risanki, so delo /učencev samih, seveda pod vodstvom učitelja. Cena knjigi Je 540 dinarjev, kar spričo visoke cene tiska ni pretirano. Dobi se v vseh knjigarnah ali pa neposredno pri založbi »Obzorja«, Maribor, Maistrova 5.
Iz razgovora z direktorjem zavoda za napredek šolstva LR Hrvatske
Bred dobrim mesecem j'e bila v Zagrebu posebna komisija sveta za šolstvo LRS, ki naj bi ugotovila, kako potekajo v naši sosednji republiki priprave za reform0 obvezne šole. Kakor v Ljubljani, tako se tudi drugod po Sloveniji že nekaj časa širijo novice, da Zagreb šolsko reformo že izvaja, da je naleteli na številne težave in ima tudi že določene uspehe pri izvajanju reforme obveznega šolstva in podobno. Zaradi tega je seveda razumljivo, da smo člani komisije (bili smo štirje) s precejšnjo radovednostjo pričakovali razgovore s hrvatskimi tovariši. Največ smo lahko izvedeli na Zavodu za napredek šolstva LR Hrvatske, ki vsebinsko im organizacijsko vodi priprave za reformo. Zato smo se tudi obrnila do direktorja Zavoda tovariša Leka, ki nam je posvetil skoraj ves dopoldan. Naj navedem nekatere njegove misli, ki bodo zanimale tudi naše prosvetne delavce, pa naj delajo na obveznih ali srednjih in strokov-šolah.
Tovariš Lek,o nam je najprej v kratkih obrisih nakazal naloge Zavoda za napredek šolstva LRH. Po njegovih besedah služi Zavod predvsem in skoraj izključno samo reformi šolstva. To se pravi, da Zavod sedaj pripravlja, učne programe in pred-metrnke, organizacijsko strukturo za reformo šolstva in podobno, pozneje pa bo moral svoje delo usmeriti v študij problematike, ki bo rasla ob praktičnem izvajanju šolske reforme: kako se izvajajo učni načrti, slabosti in dobre strani novih načrtov,' vprašanje učbenikov, učil. materialnih pogojev, ob katerih delajo šole, problematiko oblik in metod učnega dela in podobno. Posebej je bilo govora tudi o inšpekcijski službi. Tovariš Leko misli, da bi morala republiška inšpekcijska služba usmeriti svojo pozornost predvsem na nekatere najvažnejše probleme, ki so v danih pogojih posebno občutljivi in družbeno pomembni. Med drugimi je navedel na primer problematiko družbenega upravljanja šol. problematiko dela in življenja razrednih in šolskih skupnosti in vprašanje tehnične vzgoje v obveznih in drugih šolah. Tako bi seveda dobila republiška inšpekcija - v bistvu drugačen značaj, kakor ga ima na orimeir Inšpekcijska služba v LRS. kjer imamo predmetne inšpektorje, medtem ko imajo že danes v LRH samo splošne inšpektorje, od katerih je večina za obvezne šole.
Ob tem izstopa vprašanje inšpekcijske službe in vodstvenega kadra v naši prosvetni službi posebno osvetljeno, z njim pa se tudi povezuje problematika naše kadrovske politike in vzgoje kadrov za vse vrste šol. posebej pa še za obvezno šolo. V današnjih pogojih, ko pripravljamo .reform0 obveznega in tudi vsega ostalega šolstva, je verjetno vprašanje vodstvenega kadra vsaj trenutno najvažnejše. Šolsko reformo bodo praktično izvajale naše šole, naši prosvetni delavci ob pomoči celotne družbe, posebej ob pomoči družbenih organov na šolah. Ponekod zgrešen0 ugotavljajo, da bo reformirana šola manj zahtevna od današnje tn da bo seveda zato tudi padel nivo današnje obvezne šole. ki je pri nas v Sloveniji po večini razdeljena v osnovno šolo in nižjo gimnazijo. V resnici bo nova reformirana šola — če pravilno razumemo temeljna načela za reformo obvezne šole — zahtevnejša do otroka, ker bo zahtevala njegov0 aktivno sodelovanje v izobrazbenem in vzgojnem procesu, ki se razvija oziroma bo razvijal v novi šoli. V naj-večjii meri pa bo seveda zahtevnejša do učitelja — profesorja, na katerega bo padla največja teža .odgovornosti za uspehe ati neuspehe v novi. reformirani šoli. Zaradj tega posvečajo danes v LRH na j večjo pozornost nadaljnjemu izobraževanju učiteljstva, v prvi vrsti pa vodstvenega kadra, to j® upraviteljev novih osemletnih šol in okrajnih inšpektorjev. V Pedagoškem centru so že organizirali vrsto tečajev prav za vodstveni, kader, kateremu bi radi nudili čimveč. da bi ga usposobili za nove odgovorne naloge -pri izvajanju šolske reforme.
Posebej se je tovariš Leko dotaknili tudi vprašanja izobraže-vanja našega učiteljstva. Kakor v drugih republikah, prihaja tudi v LRH večina novega učiteljskega naraščaja s podeželja.. Ta naraščaj se šola na domačih osemletkah, nakar prihaja na učiteljišča, ki so deloma v večjih mestih (n. pr, Zagreb, Reka, Osijek), deloma pa v manjših krajih, kakor je to urejeno tudi prj nas, kjer imamo učiteljišče na primer v Novem mestu in Tolminu. V takih manjših krajih ne živijo učiteljiščniki v takem kulturnem okolju, ki bi jih lahko oblikovalo v večji meri v kulturne, notranje razgledane in bogate ljudi. Zaradi kratkega časa študija te naloge ne morejo uspešno opravljati niti učiteljišča v večjih mestih. Tako se
dogaja, da se mlad učitelj oz. učiteljica, ki je komaj začel do-raščati v kulturno osebnost, vrača prezgodaj, to 3® P® štirih ali petih letih študija v večjem kulturnem središču, na podeželje nedorasel, in ni nič čudnega če tudi ni dorasel svojemu kulturno -p ed agošk e mu posla nstvu na vasi. Namesto da hi krepko posegel v rast svojega okolja, nanj vplSval in g-a dvigal iz njegove kulturne zaostalosti, zapade pogosto vanjo on sam. Morda j® prav ta ugotovitev eden najvažnejših razlogov za ustanovitev pedagoških akademij, ki bodo ves naš bodoči učiteljski kader dvignile na višjo izobrazbeno in kulturno raven.
Posebej smo se zanimali, kaj in kako se pripravljajo v Zavodu za napredek šolstva in sploh v LRH na izvajanje šolske reforme na terenu.
Zavod je že sedaj organiziral v raznih krajih (n. pr. Zagreb, Reka) šest eksperimentalnih šol. od tega štiri osemletke <n dve gimnaziji (tukaj sta mišljena sam,o višji gimnazij; oz. višji razredi gimnazij e)! Zal se nismo mogli seznaniti z delom teh šol, vendar pa lahko po razgovorih. ki smo jih imeli pozneje tudi na OLO v Zagrebu, sodimo da so te šole šele na začetku svojega dela in <J® 5® n® moremo v njih videti eksperimentalnih šol. kakor si jih zamišljamo ob tem imenu. Resnični eksperimenti se vršijo namreč na teh šolah šele v manjši meri, med drugim baje preizkušajo in kon-troMrajo nove načine in oblike ocenjevanja. — Poleg tega so tudi že organizacijsko izvedli reformo v , tem. da so ustanovili številne osemletke na katere se vežejo marsikje manjše šole ki jih obiskujejo otroci po nekaj let. nakar nadaljujejo oziroma bodo dovršili svojo šolsko obveznost na osemletki, ki je njihova matična šola. V Zagrebu so lani ustanovili pole osemletk, ki so že prej zajemale večji del mladine, še nove osemletke. Oddvojili so od popolnih gimnazij vse nižje razrede in tako praktično ukinili vse nižje gimnazije ter mladino povezali v enotne osemletke. Vendar pa delajo v vseh višjih razredih osemletk po programu prejšnje nižje gimnazije. S tem so seveda samo zamenjiailii zunanjo obliko. Poudarjajo P®, da so dosegli dvoje: vsa šoloobvezna mladina je pod enotnim vodstvom in skrb zanjo je prešla v celoti na občine, ki so po..zakonu dolžne zanjo skrbeli, Ugodna pa je združitev tudi zaradi tega. ker se pedagoški kader postopoma vživlja in psihološko zliva v eno celoto, to je v učiteljski kolektiv, ki bo jutri praktično skupno izvajal šolsko reformo na obvezni šoli.
Glede samega prehoda v reformo pa nam je tov. Leko povedal. da delajo v LRH sedanje osemletke po dveh programih Prvi je gimnazijski, drugi pa je bi; že doslej veljaven za osemletke na podeželju. Sedaj pripravlja Zavod program za refor-
mirano obvezno šolo. Krr pa ta verjetno do jeseni, ko bomo začeli novo šolsko leto, še ne bo pripravljen za realizacijo, bodo poskušal} zliu sedanji gimnazijski program za nižje' gimnazijske razrede in program za osemletke v enoten program Z novim šolskim letom bi tako zliti načrt preizkusili na nekaterih šolah v različnih krajih republike. Menijo namreč, da bi bilo napačno, če bi uveljavili morebiti tudi že pripravljeni novi načrt frontalno na vseh šolah v republiki takoj. Po mnenju tovariša Leka bo treba novi načrt šele preizkusiti, spoznati in videti vse težave in pomanjkljivosti. ki se bodo pokazale šele v praktičnem delu, nato načrte popraviti jn izboljšati in šele po vsem tem delu zajeti z novim program''--. vse obvezne šole. Tako bi bil ' bistvo v vsaj republiki praktično pod vodstvom Zavoda in ob pomoč; okrajnih in republiške in-špekcije ter Pedagoških centrov vsaj . dve do tri leta v eksperimentiranju in bi šele potem lahko storili nov korak, naprej. Prav te — če bi jih lahko tako imenovali — eksperimentalne šole, ki naj bi prve preizkusile in izvajale nove učne načrte, o a h; nato ostale tudi še nadalje osemletke, ki bodo prve prodirale v obširno pedagoško problematiko obveznega šolstva in z rezultati svojega dela in uspehov nakazovale vsem obveznim šolam v republiki nadaljnjo pot njihovega pedagoškega dela. Zavod za napredek šolstva v LRH, ki ima sedaj in za nekaj bodočih let mogoče bolj oreafiizacij-sko-študijske naloge, pa bo takrat skupno s Pedagoškim centrom. ki je že danes njegov sestavni del, dobil novo nalogo: da bo postal izrazito študijski center, ki bo v polni meri usmerjal delo nove šole in skrbel za njen resnični napredek v okviru celotne naše družbene in gospodarske rasti in napredka.
Naj navedem še zaključno misel oziroma ugotovitev tov Leka po dolgem razgovoru. C e hočemo res dohiti dobro enotno osemletno 0,bvežno šolo, moramo ustanoviti takoj pedagoške akademije. v katerih bomo vzgajal; nove učitelje, kr se bodo že v letih svojega študija temeljito pripravljali za delo v , reformirani šoli »Brez akademij je vsaka reforma iluzija« — to so bile ob tem njegove zaključne besede. Mislim, da je hotel z njimi poudariti in podčrtati misel, ki jo je izrekel že prej in ki je tudi za nas ena najvažnejših ob razpravah o reformi obveznega šolstva: da bo realizacija' reformirane obvezne šole pa tudi vseh ostalih šol v veliki meri odvisna od učitelja, ki bo v tej šoli delal. Zato bomo morali temu učitelju, njegovi pedagoški rasti jn nadaljnjemu izpopolnjevanju. pa tudi možnostim njegovega osebnega tn družbenega življenja in izživljanja posvečati mnogo, zelo mnogo skrbi.
v. c. !
©
NOVE KNJIGE
KN1J2NO »ČEBELICA«
(cena taroš. 50 din, kart. 110 din)
M. Nanda: KONJIČKI IZ KROMPIRJA — izide sredi aprila t. 1.
KNJIŽNICA »SINJI GALEB«
(cena broš. 90 din, ppl. 150 din)
M. Majerova: ROBINZONKA — izide sredi aprila
KNJIŽNICA »KONDOR«
(cena broš. 130 din, ppl. 250 din)
J. B. Moliere: TARTUFFE — že izšla
KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE
T. Seliškar: VESELE IN ŽALOSTNE O MULAH — Ponatis Seliškarjevih zgodb o partizanskih mu-lab — že izšla.
Cena broš. 220, ppl. 250, cpl. 290 din J. Debreczeni: PRVI POLČAS — cena broš. 130, ppl. 240 din
KNJIŽNICA ZA MLADINO
A. Frank: DNEVNIK IZ SKRIVALIŠČA — strahotna obsodba vojne in nacističnega nasilja — že - izšla. Cena. broš. 325, ppl. 465, cpl. 625 ditl
KNJIŽNICA »ZLATA PTICA«
, (cena ppl. 300 din za prednaročnike)
V. Moderndorfer: KOROŠKE PRIPOVEDKE — že izšla
KNJIŽNICA »POTOPISI«
(cena ppl. 300 din za prednaročnike)
Wassermann: KRIŠTOF KOLUMB — že izšla
mA IN DELO
I. zvezek: Rezlanje II. zvezek: Mostišče
III. zvezek: Ladijski modeli š 70 din izvod
»CICIBANOVA KNJIŽNICA«
L. Zupančič: POVODNI MOZ V SAVINJI — cena okrog 300 din. Zbirka pravljic iz Savinjske doline. Zaradi izrednega zanimanja sta knjigi:
Vandot: Kekec na volčji sledi in Zlata hruška razprodani. Usa naročila pošljite na naslov
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA«
LJUBLJANA, Tomšičeva 2