SALEZIJ AN S KI VESTNIK 1 DON BOSKO Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska januar-februar 2005 NASE SANJE: VRNITI SE V NORMALNOST SMG, GIBANJE ZA MLADE VZGOJA ZA PRAZNOVANJE letnik L X X VIN | skupna številka 533 | www.donbosko.net 10 POMLADIMO OBRAZ CERKVE Ustanovitelj Cerkve dr. Pascuctl Chavez V. 13 MOLIVCI Evharistija, zakrament solidarnosti in ljubezni do bližnjega Ivan Turk 16 DRU'INE Vzgoja za praznovanje Marija Stavanja in Klemen Balažič 18 IN ZAKAJ NE? Amuleti: moč ali naivnost? dr. Peter Stumpf CERKEV IZ EVHARISTI JE SMG SMG, gibanje za mlade mag. Marko Košnik NAŠI VZORI Usodni padec Umberto M. Pasquale, Marjan Lamovšek AKTUALNO Naše sanje: vrniti se v normalnost AN S Cerkev živi iz evharistije. Ta resnica ne izraža le vsakdanje izkušnje vere, ampak je v njej zgoščeno bistvo skrivnosti Cerkve. Na mnogotere načine Cerkev z veseljem doživlja, kako se nenehno uresničuje obljuba: "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta" (Mt 28,20). V sveti ev-haristiji se, po spremenjenju kruha in vina v Gospodovo telo in kri, z edinstveno močjo veseli te navzočnosti. Odkar je Cerkev, ljudstvo nove zaveze, na binkošti začela svoje romanje proti nebeški domovini, Božji zakrament nenehno zaznamuje njene dni in jih napolnjuje z neomajnim upanjem. Po pravici je 2. vatikanski koncil razglasil, da je evhari-stična žrtev "vir in višek vsakega krščanskega življenja" (C 11). "Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno jagnje in živi kruh, ki s svojim mesom, po Svetem Duhu oživljenim in oživljajočim, daje ljudem življenje" (D 5). Zato je Cerkev nenehno zazrta k svojemu Gospodu, navzočem v oltarnem zakramentu, v katerem odkriva polno uresničenje njegove brezmejne ljubezni. Janez Pavel II., Okrožnica Cerkev iz Evharistije, CD 101, Družina, Ljubljana 2003 RAKOVNIK Kot da bi sanjali mag. Janez Potočnik MISIJONI Oaza veselja in upanja pod vulkani Danilo Lisjak DON BOSKO VZGOJITELJ Preprečiti slabo, preden se pojavi prof. Tone Ciglar UVODNIK Sal ezi janski vestnik Dvomesečnik ***__Glasilo za salezijansko družino don bosko in prijatelje don Boska Številka 11skupna številka 533 Leto 20051 letnik 78 ISSN 0353-0477 UREDNIK mag. Marjan Lamovšek UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca GRAFIČNA ZASNOVA Toni Anžlovar & MM RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik IZDAJATELJ Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o., Ljubljana TISK Tiskarna Scwarz, Ljubljana Salezijanski vestnik je 1.1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati I. 1904. Danes Izhaja v 55 narodnih izdajah, v 24 jezikih in v 151 državah. DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci Rakovniška 6 1000 Ljubljana TRR 24200 - 9004141717 sklic 00 06 NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.net MEJNIKI mag. MARJAN LAMOVŠEK, urednik Spoštovani bralci Salezijanskega vestnika, pravkar smo z vstopom v novo leto prestopili še en mejnik časa, okrog katerega se navadno napleta toliko ceremonij, blišča in poka. Po drugi strani pa smo prav v teh božično-novoletnih dneh zaslutili nov mejnik, ko so svet preplavile vesti o razdejanju iz daljne Azije. Morda nas je ob tem obšla, ali se v nas celo globlje ugnezdila psal-mistova misel - kaj je vendar človek: kot cvetlica je, ki je zjutraj sveža in zelena, zvečer pa jo pokosijo in posušijo. Človek načrtuje, ustvarja, gradi, potem pa je v enem samem trenutku vsega konec. Val, ki požrešno popije v morje vse, kar mu je na poti. Od vsega ostane nič. Grozljiva misel, če to vrzel niča ne napolnjuje sporočilo božiča: da je Bog rojen na svet zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja, da bi v sebi nosili klico večnega življenja. V preteklem letu smo obhajali 100-letnico začetka izhajanja Salezijanskega vestnika v slovenskem jeziku. Verjamem, da je vsem, ki smo se udeležili osrednje proslave ob tem dogodku, le-ta še vedno v svežem spominu, tudi zaradi posebnega gosta. Gospod Chavez nas je tedaj s svojo izžarevajočo osebnostjo spodbudil k temu, k čemur nas vabi v letošnjem vezilu za salezijansko družino: Pomladimo obraz Cerkve, ki je mati naše vere. Tudi naše skupno glasilo vstopa v novo obdobje z novim obrazom. Kot vsaka številka Vestnika, želi biti tudi ta novo sveže poglavje v odkrivanju don Boska, njegove plemenite misli in namena. Zeli predstaviti, kaj vse se dobrega obeta in stori v prid mladih bodisi v naši deželi bodisi drugod po svetu. Nova zunanja podoba Vestnika želi na bolj zgovoren in jasen način predstaviti njegovo vsebino, njegovo misel. Naše prizadevanje ni bilo zaman, če vam bo všeč in jo boste blagohotno sprejeli. Rad pa bi tudi na tem mestu poudaril, da je Salezijanski vestnik dar vsem, ki se zanimajo za don Boska, njegovo delo in ustanove in da smo zelo hvaležni za vsak dar, ki nam pomaga pri poštnih in tiskarskih stroških. Želim vam prijetno branje in naj vsem nam don Bosko ob svojem skorajšnjem prazniku izprosi blagoslova iz nebes, da bi se tudi po nas in naših delih Cerkev vedno znova pomlajevala. SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 3 AKTUALNO CUNAMI NAŠE SANJE: VRNITI SE V NORMALNOST Katastrofa na Štefanovo je pritegnila pozornost celega sveta. Široko geografsko področje, ki ga je prizadel cunami, se razprostira na območju, obrnjenem proti Indijskemu oceanu, od Maldivov, po vzhodni obali Indije do Bengalskega zaliva in se nato nadaljuje proti Tajski in Indoneziji. Nesreča je prizadela milijone oseb, številka umrlih iz dneva v dan narašča proti dvesto tisoč, gospodarska škoda je tako velika, da jo bo težko oceniti. Velika pa je tudi solidarnost z ljudmi na prizadetih območjih. Gospodarstvo že prej ni bilo cvetoče, sedaj pa se govori o desetletjih njegove ponovne oživitve. Vse humanitarne organizacije si prizadevajo vzpostaviti projekte za pomoč na daljše obdobje. Med te se uvrščajo tudi don Boskovi salezijanci prek misijonskih prokur in svojih nevladnih organizacij po vsem svetu. rih deluje približno 200 salezijancev. Področje, na katerem se razprostira salezijanska inšpektorija Tirchy, je bilo zelo prizadeto; salezijanci so organizirali reševalno skupino, ki pomaga prizadetemu prebivalstvu. ŠRILANKA Naslednje salezijansko območje, ki je zaradi cunamija težje prizadeto, je novoustanovljena vizitato-rija Srilanka, ki jo sestavlja 11 sa-lezijanskih ustanov, v katerih deluje 56 salezijancev. Med temi ustanovami imajo poseben pomen zlasti tiste, ki pomagajo in sprejemajo otroke — nekdanje vojake in otroke, ki so bili spolno zlorabljeni. Obveznosti, ki so si jih po uničevalskem cunamiju naložili, so: materialna obnova, sprejemanje sirot in pomoč beguncem. delcev. Hkrati s tem si prizadevajo, da bi v prihodnjih letih lahko skrbeli za sirote brez staršev in zapuščene otroke. anci, ki delujejo v bližini ogroženih področij, sami v katastrofi niso bili neposredno prizadeti, se pa zato na vse moči trudijo, da bi bili v prvi vrsti tistih, ki si prizadevajo za pomoč prizadetim. Njihovo prizadevanje je v tem trenutku usmerjeno k stvarem, ki se kažejo kot najbolj nujne. Sprejemajo ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, zlasti najbolj občutljive med njimi, otroke in odraščajoče. Vendar se njihove pobude pomoči ne ustavijo zgolj pri tem, ampak merijo na daljši rok: izgradnja hiš, šol, zdravstvenih struktur, oskrba s potrebščinami za delo ribičev in polje- "SALEZIJANSKA GEOGRAFIJA" OZEMELJ, KI JIH JE PRIZADEL CUNAMI Na področju, ki ga je prizadel cunami, so salezijanske skupnosti v Indiji, Srilanki, Indoneziji in Tajski. V Indiji sta dve inšpektoriji, ki ju je dosegel cunami: Chennai in Tirchy. V prvi deluje 390 salezijancev v 39-ih skupnostih, ki imajo med drugim naslednje ustanove: šole, poklicne šole, župnije, misijonske postaje, ora-torije, hiše za sprejem otrok z ulice ... Dve skupnosti sta na otokih Ada-mans in Nicobar, ki sta bila v cunamiju zelo prizadeta. Inšpektorija Tirchy pa ima 22 skupnosti, v kate- "Vlada je ocenila, da je do sedaj umrlo 9000 otrok in da jih je 3000 ostalo sirot. Ta številka pa ne vključuje otrok s področja, ki ga nadzorujejo Tam ilski tigri. Številke se bodo še povečale. Stotine ljudi, ki jih je morski val pokopal v morje, še niso bili prešteti. Po svojih najboljših močeh si prizadevamo, da bi pomagali ljudem okrog nas. Salezijanci iz Šrilanke na jugu nudimo pribežališče 200-tim družinam, katerih domovi so povsem uničeni. Ob zahodni obali, zlasti v Negombu, salezijanci dajemo zatočišče 350-im katoliškim ribiškim dmžinam. Zopet v drugi salezijanski skupnosti, v bližini Colombo, nudimo pomoč 300-tim družinam v obliki hrane in zdravstvene asistence. V teh dneh nudimo hrano, oblačila in zdravstveno pomoč vsem tem ljudem. Za naprej pa že načrtujemo pomoč na dolgi rok, ki ne vključuje le izgradnje domov za tiste, ki so jih izgubili, ampak tudi vzgojo sirot. Vemo, da bo čez kakšen teden, ko bodo čustva nekoliko popustila, tudi pomoč upadla. Mnogi ljudje nudijo neposredno pomoč v hrani in oblačilih. Mi pa se trudimo, da bi zgradili prihodnost. Nacionalna oblast za zaščito otrok nas je prosila, naj se zavzamemo za otroke, ki so ostali sirote. Sedaj že delamo v tej smeri, da bi lahko sprejeli vsaj 12% sirot zaradi cunamija na zahodnem in južnem področju ter 10% tistih s severovzhodnega področja Tamil. Lotevamo se izgradnje vsaj 350-ih hiš za brezdomce, da bi le-ti začeli kolikor toliko običajno življenje. Naša glavna težava sedaj je v iskanju zmilje, na kateri graditi. Ljudi ne moremo zopet postaviti na obalo. Zemlja, oddaljena od morja, pa je zelo draga. Druga težava, s katero se sooča mo v Šrilanki, pa je čiščenje ostankov in dovozpitne vode. V deželi je pitna voda, težava pa je v njeni dostavi. Razmišljamo o tem, da bi si priskrbeli potrebno operno za hranjenje večjih količin vode. Kot salezijanci pa sanjamo na daljši rok biti v pomoč žrtvam te naravne nesreče. Zato prosimo za vašo jx>moč, da bi te sanje uresničili da bi ljudje zopet lahko normalno zaživeli." Anthony Pinto Humer salezijanski predstojnik vizi ta torij e Srilanka INDONEZIJA Področje, kjer so našteli največ žrtev cunamija, je Indonezija. Tu so salezijanci daleč od razdejanih območij, vendar se razdajajo z zbiranjem najnujnejših materialnih potrebščin in s pomočjo prebivalstvu. V Indoneziji so 4 salezijanske skupnosti, na otoku Javi in Sumbi. 65 je vseh salezijancev, od katerih je 15 vključenih v poklicne šole, v misijonarske dejavnosti in v vzgojo drugih 50-ih salezijancev (40 študentov teologije in 10 novincev). 5 področja Mynamar zaradi "tišine", ki jo je zapovedala vlada, ni podatkov o večjih izgubah ali škodi. Tu deluje 50 salezijancev v 7 skupnostih. TAJSKA In končno, inšpektorija Tajska-Kambodža, kjer salezijansko poslanstvo opravlja nekaj manj kot 90 salezijancev, razdeljenih v 19 sale-zijanskih navzočnosti. Inšpektorija z vsemi močmi pomaga škofu (sa-lezijancu) v škofiji Surat Thani, ki jo je cunami močno prizadel. V skupnem številu: salezijancev, ki delujejo na področju, prizadetem zaradi cunamija, je 850, razporejenih v 102 skupnosti. (Ans) i Slovenski salezijanci bomo, kolikor bo le mogoče, podprli sobrate, ki delujejo na prizadetih območjih, da bi le-ti mogli čim bolje izpolniti poslanstvo, ki jim ga Gospod v tem trenutku zgodovine namenja po trpečih. Vabimo vas, dragi don Boskovi prijatelji, da se nam v tem pridružite. V ta namen zbiramo sredstva na TRR pri Raiffeisen - Krekova banka. Številka TRR je: 24200-1001805744 - namen nakazila: Azija. NAŠA POMOČ SALEZiJANS K i V E S T N i K I JANUAR- - FEBRUAR 2005 5 Novi žarki upanja LJUBLJANA-KODELJEVO | Nad Kode-Ijevim v Ljubljani se dviga v vsej svoji ljubeznivosti Terezija Deteta Jezusa, ki je pred 80. leti bila prišteta med svete, V tem predelu Ljubljane so že leta 1919 začeli salezijanci svoje delo, najprej za vojne sirote, leta 1924 pa so začeli z gradnjo mladinskega doma na Kodeljevem. Sv. Terezija iz Lisieuxa se je v salezijanskem vzgojnem delu ponudil nov lik, ki vabi k mali poti vsakdanjega prizadevanja na poti svetosti. Da bi ta lik bil živo navzoč med mladimi in njihovimi družinami, so začeli leta 1936 graditi mogočno svetišče, v katerem naj bi se zbirale množice romarjev iz takratne Jugoslavije. Te upe je kmalu razblinila revolucija v okviru 2. svetovne vojne. Močno preganjanje salezijanskega dela na Kodeljevem - z nacionalizacijo premoženja je bilo v celoti ohromljeno - je pripeljalo do spoznanja, da bo z ustanovitvijo župnije rešena vsaj cerkev. To se je zgodilo 29. junija 1960. Salezijansko bivanje in delovanje je bilo še naprej zelo otežkočeno. Zzačetki bolj civilizacijske družbene ureditve ob slovenski osamosvojitvi so zasijali novi žarki upanja. Po več kot desetletnih Po vojni zaplenjeni prostori so sedaj urejeni in služijo dejavnostim župnije naporih za denacionalizacijo, povezanih tudi s finančnimi stroški, seje Izselilo vsaj Slo-vanovo kegljišče, ki je več desetletij zelo motilo obrede v cerkvi. Počasi prehaja v last tudi nekdanji mladinski dom, vse drugo pa je še v postopkih vračanja. S ponovno pridobitvijo prostorov pod cerkvijo naj bi župnijsko delo končno dobilo nujno potrebne prostore. Zaradi nenehnih adaptacij pa je tudi salezijanskl dom bil nujno potreben celostne ureditve. Zato smo v letu 2004 združili moči in celovito obnovili prostore tako, da omogočajo normalno bivanje in delovanje salezijan-cem in župniji. Obnovljene prostore je 3. oktobra blagoslovil salezijanski vrhovni predstojnik Pascual Chavez, 14. novembra pa je kodeljev-ska župnija v navzočnosti beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja obhajala svoj dan hvaležnosti. Pravijo, da je hvaležnost najlepši izziv nadaljnji velikodušnosti župljanov, saj ostajajo nad nami precejšnji dolgovi. Potrebno pa bo še marsikaj obnoviti, da bo življenje in delovanje varno in prijetno. Franček nasmejan, je med množico završalo od presenečenja. Maša diamantnega jubilanta je bila zelo slovesna. Na koru so peli združeni zbori Veržeja in Banovcev, v cerkvi, pred oltarjem, pa župnijski otroški zbor. Jubilant je mašo vodil sam in tudi pridigal je sam. Pozorno smo mu prisluhnili in ga občudovali zaradi njegove globoke zbranosti, vitalne prisebnosti in mladostne iznajdljivosti. Po maši se je dogajanje preselilo ven, na sveže položeni asfalt nove ceste, ki na široko vodi mimo Marijanlšča k vrtcu, šoli in vzgojnemu zavodu. Tam so v hladnem vetru slovesno plapolale zastave in po kratkem kulturnem programu sta z županom občine Veržej družno stopila k slavnostnemu traku, da ga skupno prerežeta in tako odpreta novo cesto in s tem novo obdobje Veržeja, saj nova cesta odslej povezuje v eno enoto štiri ustanove, namenjene otrokom in mladim, njihovemu izobraževanju in vzgoji. Še preden je jubilant blagoslovil na novo odprto pot, je na kratko spregovoril tudi o Diamantna maša VERŽEJ je doživel že veliko lepih in sončnih juter, toda takšnega, kot je bilo v nedeljo 21. novembra, pa še nikoli ni bilo. Vsa župnija in okolica ter velik del Prek-murja je nestrpno pričakovala trenutek, ko bo častitljivi duhovniški jubilant »zapel« diamantno mašo. Jubilant se je sam, kljub svojim visokim 92-im letom, pred cerkev pripeljal v legendarnem »hrošču«, prav takšnim, s kakršnim Slavljenec je odprl novo cesto je med svojim dolgoletnim župnikovanjem v Veržeju dirjal po ravnih In vijugastih cestah Prlekije in Prekmurja. Odkod jubilantu takšna vitalnost in čilost? Odgovor bi lahko našli na Ognjeni zemlji, kjer je 35 let tako goreče misijonaril, da tisti ogenj še zdaj gori v njegovih žilah. Zato se ga ne »primeta« ne starost ne bolezen. Pred cerkvijo ga je pričakala množica fa-ranov, sorodnikov in prijateljev. Ko se je prikazal okrašeni in bleščeči "oldtimer" in za volanom jubilant sam, hudomušno 6 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K njenem pomenu za nas vse. Pri tem se je spomnil velikega dobrotnika Veržeja in vi-zionarja njegove prihodnosti, posestnika in tržana Antona Puščenjaka, na čigar posestvu danes stoji Marijanišče in še kaj pomembnega zaVeržej. Pot, ki vodi proti Marijanišču, vrtcu, šoli in Zavodu, se takorekoč začenja pri pokopališču, ravno tam, kjer je pokopan ta veliki Verženec. Zato je jubilant županu in vsem prisotnim predlagal, da novo pot imenujemo Puščenja-kova ulica. M. R. HMP na Madžarskem Silvestrovanje za mlade Adventno-božični koncert MADŽARSKA j Sestre HMP so začele s svojim poslanstvom na Madžarskem leta 1938, a je njihovo delo pretrgala 2. svetovna vojna. Razkropile so se v Italijo, nekatere pa so našle zatočišče pri svojih družinah. Ruski komunizem je hudo prizadel krščansko dušo tega naroda. Kljub temu pa se je nekaj pogumnih deklet na skrivaj zbiralo ob kakšnem salezijancu in se navduševalo za salezijansko duhovnost. Proti koncu 80-ih let je ena takšnih "kletnih" sester z navdušenjem začela okrog sebe zbirati dekleta. Ko je devetdesetega leta posijalo sonce svobode, so predstojnice poslale dve madžarski sestri, da bi začele s skupnostjo za vzgojo deklet. Na pomoč je prišlo še nekaj sester, odprle so otroški vrtec ter sprejele odgovornost za škofijski otroški vrtec in za študentski dom. Upale so, da bodo madžarski duhovni poklici številni in vztrajni, a, žal, ni tako. Pred leti so se sestre obrnile po pomoč tudi na slovensko-hrvaško inšpektorijo. Tako sem v tej mednarodni skupnosti tudi Slovenka in po svojih močeh skušam pomagati pri Izgradnji skupnosti in pri oživljanju oratorija. Dragi bralci Salezijanskega vestnika, prosite za nove duhovne poklice tudi na Madžarskem, kajti samo tujci teh dejavnosti ne moremo ohranjati In razvijati. s. Elizabeta P In s. Marica J. BLED | Udeleženci letošnjega silvestrovanja v Marijinem domu na Bledu smo z druženjem začeli že v četrtek, 30. decembra, z odhodom na blejski otok. Po ogledu tamkajšnje razstave jaslic smo naše osebno delo nadaljevali v Marijinem domu z razmišljanjem o iztekajočem se letu. Naše osebno delo (spoved, pogovor, premišljevanje) se je nadaljevalo tudi v naslednjem dopoldnevu. Vse smo sklenili z zahvalno sveto mašo. Sledil je bolj družaben del. Naše veselje smo želeli deliti tudi s starejšimi prebivalci Bleda. Veseli so bili našega obiska, pesmi in ročno izdelanih svetilk. V hiši se ni slišala le molitev, ampak je odmevalo tudi veselje, ki nas je pospremilo v leto 2005. Pošteno smo se razgibali in nasmejali ob igrah veselega večera, nato pa pot pod noge in k jezeru, kjer smo dočakali novo leto ob prekrasnih ognjemetih. Že navsezgodaj smo naslednjih 365 dni s sveto mašo izročili v Božje roke. Vsem vam želimo obilo Božjega blagoslova in naj vas Bog usmerja na vsakem koraku vašega življenja. Katarina in Mateja LJUBLJANA-RAKOVNIK j Predbožični čas ima poseben pomen tudi za Glasbeno šolo Rakovnik, saj le-ta vsako leto v dnevih pričakovanja Jezusovega rojstva pripravi adventno-božični koncert, za katerega lahko rečemo, da je krona vsega glasbenega dogajanja na šoli v prvi polovici šolskega leta. Letošnji koncert je bil v nedeljo 19. decembra v župnijski cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Kot vsako leto so ob tej priložnosti ljudje povsem napolnili prostorno cerkev. Tako med poslušalci kot med izvajalci je bilo čutiti tisto pravo predbožično ozračje, kot da bi skupaj s sv. Edith Stein hoteli deliti misli, ko pravi: »Ko dnevi postajajo vedno krajši, ko padejo prve snežinke, takrat se plaho in lahno prebudijo tudi prve božične misli.« O tem velikem dogodku so nam prepevale melodije izpod prstov mladih umetnikov. Učenci niso nastopali le kot solisti, ampak so muzicirali v različnih zasedbah; od duov, triov, kvartetov do večjih ansamblov in na koncu še v godalnem orkestru glasbene šole. Glasbena šola Rakovnik si šteje za poslanstvo tudi v prihodnosti spodbujati tovrstno ustvarjalnost in ponuditi vsakemu učencu priložnost, da se Izkaže in z glasbo obdaruje sebe in druge. Andrej Benedlk, pedagoški vodja S. Elizabeta Petek na Madžarskem Adventno-božični koncert Glasbene šole Rakovnik SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 7 Skupina mladih na silvestrovo Naša pesem, vez rodov LJUBLJANA-RAKOVNIK j Ta napis v oltarnem prostoru cerkve Marije Pomočnice, Ljubljana Rakovnik, je nagovarjal zvečer 27. novembra 2004, ko je domači Mešani pevski zbor praznoval 65. obletnico svojega neprekinjenega delovanja. Pisni in ustni viri pripovedujejo, da je leta 1939 zbor ustanovil salezijanski duhovnik prof. Silvester Mlhelič, ki je po končanem študiju glasbe na konservatoriju v Zagrebu prišel na Rakovnik. Vaje z zborom je začel že na jesen tega leta, da so lahko že marca 1940 nastopili z zahtevnimi velikonočnimi skladbami. Takratni pevci so vedeli povedati o zborovodji Miheliču, da je bil vesten, natančen, neizprosno dosleden in zahteven tako pri sebi kot pri pevcih. Zbor so do leta 1991 še vodili duhovniki: Franc Kuhar, Janez Jenko, *Jože Kreslin, *Franc Mihelčič, Franc Jamnik, *Martin Jurčak, Štefan Ferenčak, Anton Rozmarič, Ivan Florjane in Tone Li-par. Poleg njih še *Mirko Gorenšek in Venčes-lavZadravec. Jubilejno praznovanje se je začelo z mašo, kot zahvala Bogu in Mariji Pomočnici, da ob prevladujoči ljudski cerkveni pesmi v 65 letih nikoli ni utihnila tudi umetniško dovršena zborovska posvetne glasbe, dekanijskih srečanj pevskih zborov in drugih pevskih revij. Zbor v sedanji sestavi šteje 35 pevcev, vodi ga Marko Ušeničnik, na orgle pa ga spremlja Žiga Godec. Spodbudna je bila misel generalnega vikarja ljubljanske nadškofije mons. Božidarja Metelka v masnem nagovoru: »Kulturo luči širimo tudi z lepim petjem. Petje, ki prihaja iz srca, iz dna duše, iz notranjosti, je dvakratna molitev. Zato je prav, da smo hvaležni vsem tistim, ki veliko časa in dobre volje namenijo še posebno lepemu cerkvenemu petju.« Te besede je mons. Metelko podkrepil še s podelitvijo priznanja nadškofijskega ordinariata celotnemu zboru, enako pa tudi Franciju Šterku za vestno in požrtvovalno sodelovanje pri zboru med letoma 1956 in 2002. Matko Zdešar je na koncu v imenu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti nekaterim pevcem izročil Gallusova priznanja: organistu Franciju Šterku za dolgoletno sodelovanje z zborom, pevcu Srečku Petelinu za zvesto sodelovanje v zboru že od leta 1955, zakoncema Slavki in Janezu Ključevšku za zvesto sodelovanje v zboru in tudi zato, ker sta svojim štirim otrokom vcepila ljubezen do cerkvene in narodne pesmi (vsi otroci so vključeni v pevske zbore) ter se tako nadaljuje tradicija družinskega petja. Po koncertu smo se nekdanji in sedanji pevci mešanega pevskega zbora srečali v zavodski obednici v prijetnem druženju in obuja- let Mešanega pevskega zbora Ljubljana-Rakovnik pesem. V molitveni spomin smo vključili vse rajne zborovodje in pevce. Po maši se je s koncertom cerkvenih in narodnih pesmi predstavil mešani pevski zbor v sedanji sestavi. Od leta 1994 je zbor včlanjen v Zvezo kulturnih društev Ljubljana, udeležuje se festivalov cerkvene in nju spominov ob dobrotah, ki so jih pripravile gostoljubne sestre HMP Naj pesem rakovniškega Mešanega pevskega zbora nikoli ne utihne, naj še naprej povezuje rodove med seboj - tiste, ki jo pojo, in tiste, ki jo hvaležno poslušajo! Milena Hitij M . ateri Marjeti so po moževi smrti ostali trije otroci: Anton (iz prvega moževega zakona), star sedem let, težek značaj, nasilen, hkrati ljubosumen na mlajša brata; Jože, star štiri leta, ki ni kazal kake želje po študiju ali drugih izjemnih darov, po srcu dober in mlajšemu bratu vedno dober prijatelj; Janezek, star dve leti, izredno nadarjen, živahen, zvedav, za vse dovzeten, odprte glave, sanja o šolanju. VSAK OTROK JE ORIGINALEN Tako je mati Marjeta morala prilagoditi ravnanje vsakemu, kakor je zahteval njegov značaj in položaj. Antona je predvsem krotila s svojo mirnostjo, doslednostjo in trdnostjo. Ni pustila, da se v njem razrastejo močna nagonska in neobvladana čustva, ki jih je izražal v silovitih izbruhih. Včasih je bila sama v nevarnosti, da bi se je v navalu togote lotil tudi fizično. Jožefa je preprosto vodila kot dobrega otroka, ki ni imel posebnih zahtev in je bil prilagodljiv za delo na kmetih. V Janezku pa je videla, da mu bo marala dati kaj več in še kaj drugega. Tako je prav njemu posvetila veliko pozornosti, da je lahko razvijal svoje darove in se je od malega usposabljal za poklic, ki mu ga je Bog namenil. Ze prej, zlasti pa pri devetih letih, je zaslutila, da bi Janez utegnil postati duhovnik. PASTIRČEK ZBIRATELJ PRIJATELJEV Ker je bil Anton starejši in močnejši, mu je mati odrejala več težjega dela na polju, Janezku pa, ker je bil mlajši in slabotnejši, je zaupala pašo maloštevilne živine, ki so je premogli. Tako ju je tudi ločila, da je bil predvsem Janezek bolj varen. To pa je bila previdnostna materina odločitev. Pašnik na pobočju domačega griča, kjer je na vrhu kraljevala skromna domačija, je postal resnično vzgojno področje, kjer je odkril in pokazal veliko tistega, kar bo pozneje počel kot uspešen in priznan vzgojitelj v svojem Oratoriju v Torinu. > 8 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K DON BOSKO VZGOJITELJ PREVENTIVNI SISTEM PREPREČITI SLABO, PREDEN SE POJAVI BESEDILO: prof. TONE CIGLAR Don Bosko, ki je "najodličnejši vzgojitelj" (Pij XI.), "oče in učitelj mladine" (Janez Pavel II.), ali preprosto "svetnik, ki ga imamo radi" (mladi), je v to dozorel v družini, zlasti po vzgojnem prizadevanju matere Marjete. V tem se nam razodeva nekaj velikega: vzgoja je lahko tudi uspešna, celo takrat, ko otrok nima sreče, da bi odraščal v popolni družini. Vzgoje pa se je treba oprijeti z ljubeznijo kot svojega osnovnega poklica. PAŠNIK - VZGOJNO PODROČJE Po naravi je bil Janezek zelo živahen, hitro je vzpostavil stik z vrstniki, tudi večjimi; ker je imel bistro glavo, je veliko vedel, zaradi česar so ga drugi spoštovali. Po značaju voditelj, organizator in poveljnik si je pridobil mesto prvega, ki je obvladal položaj tako, kakor si je sam zamislil; tako je obveljal "program" pastirskega druženja na travniku. Hitro je pokazal težnjo, da bi pozitivno vplival na svoje tovariše. Ni pustil, da bi grdo govorili, se pretepali in podobno. Celo več; navajal jih je na molitev, ponovil jim je kaj iz katekizma, ki ga je naučila mati, ponovil nedeljsko pridigo, ki je marsikateri ni poslušal, drugi pa niso bili pri maši. MED TOVARIŠI -TUDI ZA CENO BUŠK Kot fantič je Janezek spoznal neko veliko stvar, ki bo pozneje postala jedro njegovega vzgojnega sistema. Govoril je: Če sem jaz med njimi, so boljši, se ne pretepajo, manj grdo govorijo. To ga je katerikrat tudi stalo, saj je skupil buške, ki mu jih je morala obvezati mati. Mati mu prigovarja, da naj ne hodi več med take fante, Janezek pa vztraja, da mora mednje, ker bodo sicer slabši. Pomislimo, da je otrok pripravljen prestati udarce in nevšečnosti, samo da prepreči kaj slabega. Tako je dejansko odkril dve stvari: preprečiti slabo - preventiva, če je le zraven - asistenca. NAJBOLJŠA VZGOJA -PREVENTIVA Preprečiti slabo, preden se pojavi. Nastopiti pravočasno. Vedeti, kaj hočeš doseči. Sestaviti program za dobrega otroka, da bo še boljši. Ne, z našim ni težav, pravimo, in ga pustimo pri miru. Potem se pa čudimo. Najboljša skrb za zdravje je preprečitev bolezni. Prav tako vzgoja, ki poskrbi, da se ne razrase slabo. To seveda zahteva veliko modrosti, vztrajnosti, doslednosti. Zlasti pa imeti pozitiven program, ki se ga je treba dosledno držati. Tako otrok raste in zori. NAJBOLJŠI NAČIN - ASISTENCA Biti zraven, sožitje staršev z otroki, vzgojitelja z vzgajanci. Don Bosko je neštetokrat ponovil, ko je videl razvaline mladih ljudi: Če bi ti fantje imeli koga, ki bi zanje skrbel! Pa so jih prepustili samim sebi in ulici, mojstrom, komur koli, kot da bi otrok ne zaslužil naše pozornosti in navzočnosti. Vsak vrtnar ve, kako je treba negovati in gojiti razno povrtnino, biti pravočasno zraven in preprečiti bolezni. Na vzgojnem področju pa naj bi "divjaki", neobrezani in ne negovani, rodili žlahtne sadove. Vzgoja matere Marjete ni bila samo dobra za njenega sina Janeza, ampak je po njem prešla v pedagoško prakso don Boskovega preventivnega vzgojnega sistema, ki se je izkazal za zelo dobrega in učinkovitega. SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 9 P O IVI L A D I M O OBRAZ CERKVE Letos bom pisal o Cerkvi, naši materi v veri. To bi rad naredil tako, kot je naredil don Bosko: da bi se njegovi fantje naučili ljubiti jo. V svojih člankih bom opisoval tiste, ki so pripomogli k njenemu širjenju in utrjevanju, začenši z njenim Ustanoviteljem. BESEDILO: dr. PASCUAL CHAVEZ V. ILUSTRACIJA: UMBERTO GAMBA USTANOVITELJ CERKVE Cerkev ni ne materialna struktura ne družbena organizacija ne hierarhija, toliko manj država. Cerkev je družbeno telo, vendar zelo posebnega značaja, ki ga teologija imenuje mistično, mistično telo, ki ga sestavlja Božje ljudstvo in katerega vodi sam Kristus. Prav zaradi tega Cerkev zasluži, da jo ljubimo in zato poznamo, kajti ni mogoče ljubiti tistega, ki ga ne poznamo. Kristus jo je ljubil do krvi (prim. Ef5,25-27). Kristus, torej! On je ustanovitelj in mi udje tega posebnega Telesa, ki morajo brezhibno delovati, da bi telo raslo in napredovalo. andanes se veliko govori, morda celo preveč, o Vatikanu, duhovnikih, o Cerkvi in cerkvah, a največkrat na podlagi stereotipov in predsodkov, ki jih narekujejo nepoznavanje in/ali šibka pripadnost. ODTUJENOST OD CERKVE Zdi se, da je v porastu odtujenost mladih od Cerkve kot institucije in Telesa do te mere, da je v nekaterih deželah zelo očitna nekakšna ločitev med "uradno Cerkvijo" in novimi generacijami: "Kristus da, Cerkev ne". Toda tu gre za nemogoče ločevanje: raziskave še kar na- prej potrjujejo, da je Jezus najbolj zanimiva osebnost zgodovine, četudi v kakšnem delu kulture njegova podoba postaja vedno bolj nejasna in nepomenljiva. Kako razložiti to protislovnost? Dejal sem: gre za vprašanje slabega poznavanja, da ne rečem ignorance. OBRAZ Vabim vas torej, da bi globlje spoznali Jezusa, da bi se poglobili v obraz ustanovitelja Cerkve. Da bi spoznali Jezusa, se je potrebno sklicevati na spise nove zaveze, zlasti evangelije, ki pripovedujejo njegove dogodke, zabeležene po ljudeh, ki so z njim živeli, vanj verovali in so vse to zapisali, da bi tudi drugi verovali in imeli dostop do odrešenja. Današnja znanost se je povzpela na raven, da pozna zgodovinski postopek nastajanja evangelijev, njihovih virov, okolij, v katerih so nastajali (evan-gelizacija, kateheza, kult). Vse to je pripomoglo k učvrstitvi prepričanja, da nihče, ki ima vsaj nekaj izobrazbe, ne more več postavljati pod vprašaj zgodovinske vrednosti osrednjega jedra evangelijev. KRISTUS - ZGODOVINSKA OSEBA Sv. Luka se v uvodu svojega evangelija predstavi kot resen in zanesljiv raziskovalec: Sklenil sem, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, vse po vrsti popisati (prim. Lk 1,3-4). Kritičen pristop evangeljskih virov poudarja notranjo enotnost sporočila Nazarečana, ki je živel v zgodovinsko izsledlji-vem času in prostoru; bil je odličen v nauku, delih in čudežih; bil je križan pod rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom, svoje učence je poslal oznanjat evangelij in z močjo Svetega Duha razširjat Božje kraljestvo. In kljub temu, Jezusova najgloblja istovetnost je v tem, da je Božji sin. O tem pričajo njegova osebna mesij anska zavest, staroza- 10 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K DON BOSKO IN NJEGOV NASMEH POVSOD DOMA SLOVENIJA *Srečanja za fante nad 1 7 let, ki želijo pobliže spoznati salezijanski način življenja. Na Rakovniku. Info: Miran Sajovic, 041 855 351 miran.sajovic@salve.si www.donbosko.net/pip DON BOSKO PRIDI IN POGLEJ vezne prerokbe, ki so se v njem izpolnile, čudeži, ki jih je naredil, in predvsem vstajenje od mrtvih, kakor piše apostol Pavel (Rim 1,3). KRISTUS - BOŽJI SIN Jezus je sebe razodel kot Božjega Sina, Boga je razodel kot očeta, polnega ljubezni in usmiljenja, razodel nam je, da smo mi sinovi tega Očeta, da je naš bližnji naš brat, da je svet Božje kraljestvo, ki se izgrajuje z mirom, pravičnostjo, solidarnostjo, odpuščanjem, medsebojno uslužnostjo in ljubeznijo. Cerkev se je rodila prav iz Svetega Duha, ki ga je Vstali izročil svojim apostolom ("Prejmite Svetega Duha!", Jn 20,22), in iz naročila, naj oznanjajo blagovest vsem narodom zemlje v njihovem jeziku (Apd 2,7). VSEBINA BLAGOVESTI Kakšna je torej ta blagovest? Janez mojstrsko izlušči njeno jedro: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne po-gubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16). Krščanstvo torej ni skupek resnic, ki jih je treba verovati, ni sosledje zapovedi, ki jih je treba uresničevati ... V krščanstvu ni najpomembnejša stvar napor, da bi človek dosegel Boga, temveč Božja milost, da je Kristus hotel postati človek, da bi bil ne samo Bog-z-nami, ampak tudi Bog-kot-mi. In to je prava blagovest: v Kristusu smo Božji sinovi, sodediči Kraljestva, bratje vsakega moškega in ženske na zemlji. Naša naloga je, da živimo po tej evangeljski novosti. Vsi, ki v to verujemo in poskušamo živeti novost življenja, ki jo je omogočil Jezus, tvorimo veliko krščansko družino, novo Božje ljudstvo, ki je Jezusova Cerkev. Prva stvar, ki jo torej moramo vedeti je, da ima Cerkev božanski izvor, da je skrivnost, saj je del Božjega odrešenj-skega načrta in da jo je ustanovil Kristus, da bi na vso zgodovino razpotegnil svoje delovanje razo-devanja Očetove ljubezni. SALEZIJANSKI V t S T N I K | JANUAR- FEBRUAR 2005 11 MARIJINI PRAZNIKI BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE BESEDILO: s. MARIJA ŽIBERT V zgodovini odrešenja je Bog Marijo izbral za odločilno nalogo, pri kateri naj bi na edinstven način sodelovala. S svojim svobodno izrečenim "zgodi se" je v človeško zgodovino odprla vstop Mesiju, za katerega so preroki in apostoli le pričevali in ga oznanjali. Marija je od vseh ustvarjenih bitij najtesneje in najgloblje pritegnjena v območje samega Boga. Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju hoče povedati, da je bila Marija - edina od ljudi in po izrecnem Božjem daru - od prvega trenutka obdarjena s polnostjo milosti in zato v globoki prijateljski povezanosti z Bogom. Angel jo je ob oznanjenju pozdravil kot milosti polno (Lk, 1,28). Ze cerkveni očetje so božjo Porodnico imenovali vso sveto in prosto vsakega madeža greha. BOG NAS NE PUŠČA SAMIH V Mariji in njenem brezmadežnem spočetju se kaže, da je človeka že od začetka objemalo večno Božje usmiljenje, da bi postalo jasno: Bog nas ne zapušča samih. Kdor veruje v Marijino brezmadežno spočetje, priznava obstoj izvirnega greha, obenem pa živo čuti upanje in zmago, saj obenem priznava odrešenje po Jezusu Kristusu in moč njegove milosti. V načrtih Božje previdnosti je bilo gotovo pomembno, da je bila verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju razglašena prav v času, ko so se že začele kazati pogubne posledice naturalizma (zmota, ki taji vse nadna- ravno). Ziv lik Brezmadežne kaže z ene strani na dejstvo greha in zato na potrebo po odrešenju, z druge strani pa na moč in veličino odrešujoče Božje ljubezni in na veličas-tvo Božje milosti. ZGODOVINA PRAZNIKA V zvezi z Marijinim brezmadežnim spočetjem sta bili v krščanstvu vedno živi dve misli: misel o najpopolnejši in najvišji svetosti Jezusove deviške Matere in misel o novi, boljši Evi. V 4. stoletju sta bili ti dve misli posebno živi na Vzhodu. Praznik kot tak se je pojavil na Vzhodu v 8., na Zahodu pa v 9. stoletju. V Rimu ga je v bogoslužje uvedel papež Sikst IV. leta 1477, papež Klemen XI. pa ga je leta 1708 uvedel v vesoljni Cerkvi kot zapovedan praznik. V naših krajih so ta praznik obhajali že mnogo prej kot v Rimu. Pričevanja za to segajo že v prvo polovico 14. stoletja. Slovesno razglasitev dogme je 8. decembra 1854 izvršil papež Pij IX. Štiri leta kasneje pa se je 25. marca neznana gospa pri enem izmed Bernardkinih zamaknjenj predstavila: »Jaz sem brezmadežno spočetje.« povzeto in prirejeno po Leto svetnikov 4, Mohorjeva družba, Celje 2000 ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE Spoštovani bralci SV! V SV boste od sedaj najprej našli poročila o Združenju Marije Pomočnice (ZMP), člani združenja pa sporočila in novice. ZMP je ena izmed 24 skupin salezijanske družine. V Sloveniji delujejo naslednje skupine: salezijanci, sestre hčere Marije Pomočnice, don Boskovi sotrudniki in so-trudnice, don Boskovi bivši gojenci in gojenke (salezi-jancev in sester), don Boskove prostovoljke in zadnja leta tudi združenje Marije Pomočnice. Don Bosko je hotel v obrambo vere preprostega ljudstva in za vzgojo mladine, zlasti najbolj revne, vpreči vse, ki hočejo biti dobri kristjani. To njegovo prizadevanje se je razraslo v razne skupine, ki vsaka skuša prispevati svoj značilen delež pri tem poslanstvu. Med temi je tudi omenjeno ZMP. Ob dograditvi bazilike Marije Pomočnice v Torinu (1868) je bilo ustanovljeno ZMP (1869). Marija sama je don Bosku pokazala kraj, kjer naj postavi svetišče, pa tudi izrazila naročilo, da naj to svetišče postane dom, 12 JANUAR- FEBRUAR 2005 I od koder se bo širila njena slava. Združenje se je počasi iz Italije razširilo na ves svet. Nov polet je dobilo zlasti leta 1989, ko je tedanji vrhovni predstojnik Egidij Vi-gano izdal odlok, s katerim je ZPM uradno priznal kot skupino salezijanske družine. V Sloveniji ta čas delujejo štiri krajevna združenja: na Rakovniku, v Mariboru, v Veržeju in v Murski Soboti. Združenje trenutno šteje okrog 80 članov in nekaj deset tistih, ki se za vstop pripravljajo. Vsi, ki bi radi kaj več vedeli o združenju, povprašajte najbližje salezijance ali sestre hčere Marije Pomočnice ali pa odgovornega na narodni ravni (Tone Ciglar, Rakovniška 6, Ljubljana, 01/42.73.028). Sicer pa boste v naslednjih številkah na tem mestu našli predstavitev združenja kakor tudi posamezna krajevna združenja. Svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku, ki je duhovno središče vse salezijanske družine v Sloveniji, naj nas vse poveže v vnetem češčenju Božje Matere in v prizadevnem širjenju njene slave. Tone Ciglar SALEZIJANSK! VESTNI K MOLIVCI EVH ARISTI JA ZAKRAMENT SOLIDARNOSTI IN LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA Dragi molivci in molivke za duhovne poklice! Za božič in novo leto smo si zaželeli srečo, zdravje in Božji blagoslov. Upanju, ki žari iz betlehemske votline, se je pridružila bolečina zaradi smrti tisočih in trpljenja milijonov, ki so ob katastrofalnem potresu in poplavah v jugovzhodni Aziji ostali brez vsega ... Kje naj iščemo odgovor in tolažbo za te tragične dogodke? Smo pred skrivnostjo trpljenja. To je zgodovina, ki se ponavlja in je na določen način zadela celo Jezusa, Božjega sina. Ko je Jezus že zrl trpljenju in smrti v oči, je na Oljski gori sklenil roke in molil: »Oče, če je mogoče ...« Se prej pa je v dvorani zadnje večerje apostolom in vsem nam zapustil spomin: sveto evharistijo, kruh življenja. Evharistija je tudi zakrament solidarnosti in ljubezni do bližnjega. Papež Janez Pavel II. je letošnje leto razglasil za leto evharistije. V svojem Apostolskem pismu Ostani z nami, Gospod, ko nas spodbuja k češčenju svete evharistije, govori tudi o solidarnosti, kjer pravi: »Evharistija ni samo izraz občestva v življenju Cerkve; je tudi načrt solidarnosti za celotno občestvo. Cerkev med obhajanjem evharistije ves čas obnavlja zavest, da bi bila »znamenje in orodje« ne samo tesne povezanosti z Bogom, ampak tudi vsega človeštva. Vsaka maša, čeprav se daruje na skrivnem in na skrajnem mestu našega planeta, je vedno znamenje vesoljnosti. Kristjan, ki se udeleži evharistične daritve, se po njej v vseh življenjskih okoliščinah uči biti delavec za občestvo, mir in solidarnost. Podoba našega razdeljenega sveta, s katero se je v soju terorizma in vojnih tragedij začelo novo tisočletje, bolj kot kdaj koli poziva kristjane, naj živijo evharistijo kot veliko šolo miru in solidarnosti ...« (27). »Zakaj ne bi bilo leto evharistije čas, ko bi se škofijska in župnijska občestva še posebej ukvarjala s človekoljubnimi dejavnostmi in se v takšni ali drugačni obliki borila proti mnogim vrstam lakote v svetu? V mislih imam lakoto, ki muči na stotine milijonov ljudi, bolezni, ki uničujejo države v razvoju, osamljenost ostarelih, brezposelnost in stisko priseljencev ... Ne moremo slepiti sami sebe: pomoči potrebni bodo v nas prepoznali Kristusove učence samo, če jim bomo izkazovali ljubezen in skrb« (28). Papež nas tudi v primeru zadnje naravne katastrofe vabi k solidarnosti in pomoči. Papeževi prošnji sta se pridružila tudi vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez in inšpektor slovenskih salezijancev Lojze Dobravec. Svoj velikodušni dar lahko darujte, kot je nakazano na str. 5. Dragi molivci in ljudje dobre volje! Vključimo vse žrtve, žive in pokojne, v svoj molitveni spomin. Po svojih možnostih pa pokažimo tudi svojo solidarnost in velikodušnost. Vem, da imate sami malo. Pa vendar, od tistega malo dajmo nekaj tistim, ki so izgubili vse in nimajo prav ničesar, razen golega življenja. Ljubezen do bližnjega je odlična molitev za duhovne poklice. Hvala za vašo velikodušnost in lep pozdrav! Ivan Turk voditelj molivcev CERKEV ZIVI IZ EVHARISTIJE Letos vesoljna Cerkev obhaja leto evharistije. Cerkev v Sloveniji pa se stoletnico, ko je bilo uvedeno vsakoletno celodnevno češčenje svetega Rešnjega telesa po vseh župnijah. JANUAR Molimo, da bi se v letu evharistije pomnožila in poglobila molitev za duhovne poklice pred izpostavljenim Najsvetejšim. FEBRUAR Molimo za vse žrtve potresa in poplav v jugovzhodni Aziji, da ljudje ne bi izgubili upanja v lepšo prihodnost. MAREC Molimo za vse, ki so ali še bodo darovali svoj dar za tiste, ki jih je zadela naravna katastrofa v Aziji. MOLITVENI NAMENI SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 13 Ta stran je za vse, ki čutijo in sanjajo, kot je sanjal don Bosko! Imenuje se Mladi za mlade, stran salezijanskega mladinskega gibanja. BESEDILO: mag. MARKO KOŠN1K SMC, CJIT3ANI.) Salezijansko mladinsko gibanje (SMG) ima svoj simboličen začetek v don Boskovih sanjah, sanjah, ki jih na nek način živimo še danes. Ob stoletnici don Boskove smrti 1988 je na gori mladinskih blagrov - Colle don Bosco - potekalo svetovno srečanje mladih. SMG se je takrat formalno predstavilo in kot tako tudi priznalo. Mnogo mladih se je prepoznalo v don Bosku, salezijanski karizmi in ljubezni do vzgoje. Nekateri so po vrnitvi domov, podprti z močnim navdušenjem, to izkušnjo poglobili in jo začeli deliti z drugimi. Tako so v svojem osebnem in javnem življenju udejanjili »gibanje za mlade« z geslom »mladi za mlade«. Salezijansko mladinsko gibanje je postalo njihovo okolje verskega in družbenega življenja in njihov način prizadevanja in dela za človeško in krščansko rast mladih. tudi v Sloveniji ima salezijansko gibanje lepo zgodovino. Navdušenje iz Colle don Bosco ob stoletnici don Boskove smrti je privrelo tudi v deželo pod Triglavom. Optimizem se je kazal na več področjih. Družbene spremembe na vidiku so vlivale novega upanja in poguma pri delu za mlade. bil je čas novih pobud ... Mladi so zaslutili nove možnosti tudi v Cerkvi. Marsikaj, kar je bilo prej nemogoče spremeniti, se je začelo spreminjati. Bil je čas mnogih pobud. To so začutile tudi sestre hčere Marija Pomočnice in salezijan-ci. Danes že tako poznano animatorstvo se je rojevalo prav v tistih letih, ko so zaživeli Uskovniški tedni, potem oratorij, razne šole animatorjev, ustanovljena je bila Gimnazija Zelim-lje, oblikovale so se različne skupine in društva, nastala je cela paleta najrazličnejših programov za otroke, mlade, družine, za mlade v stiski itd. rojevalo se je gibanje ... Da, nastalo je pravo gibanje, ki se je napajalo ob istem studencu, iz iste duhovnosti, iz duhovnosti, ki jo je na Božjo pobudo živel najprej don Bosko in nato tudi Marija Dominika Mazzarello — iz salezijanske duhovnosti. Iz nje so živeli mnogi svetniki: sv. Dominik Savio, bi. Lavra Vicuna, če omenim le najmlajša cvetova, in še cela vrsta drugih. Gre za mladinsko duhovnost, ki jo povzema pet glavnih značilnosti: duhovnost vsakdanjega, duhovnost veselja in optimizma, duhovnost prijateljstva z Gospodom Jezusom, du- hovnost vključevanja v občestvo in Cerkev ter duhovnost odgovornega služenja. Vse, kar izhaja iz te duhovnosti, iz te ljubezni do mladih, iz preventivnega sistema, končno ustvarja salezijansko mladinsko gibanje. smg - pot združevanja ... SMG je pri nas na začetku svoje poti, smo ugotavljali na Confrontu 2004, ki je potekal na Colle don Bosco. Namen tega srečanja mladih je bil, da spodbudi rast nacionalnih SMG-jev in da se ti med seboj povežejo na evropski ravni. Iz Slovenije se je tega mednarodnega srečanja udeležilo 20 predstavnikov iz različnih skupin in okolij, kjer delajo salezijanci in hčere Ma- 14 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K ■ rije Pomočnice. Udeleženci tega srečanja zato spodbujamo vse člane salezijanske družine in vse mlade, ki se čutijo povezane z don Boskom, da stopimo na pot širšega povezovanja in združevanja. Gre za najrazličnejše oblike dela za mlade: delo, ld pospešuje vrednoto prostega časa (šport, kultura, glasba in gledališče); prostovoljs-tvo pri delu za mlade na področju revščine in izrinjenosti; animiranje programov in skupin; delo na mladinskem področju; navzočnost v mladinskih okoljih; povezovanje na mednarodni ravni itd. boljša organiziranost ... SMG pri nas na nek način že živi. Vendar SMG, ki ima jasen namen in konkretne cilje, lahko napreduje samo kot sad skupnega sodelovanja in organiziranja. V tem letu želimo napredovati vsaj za kakšen korak v smeri večje organizirane povezanosti med mladimi, skupinami in okolji, ki se prepoznajo v don Bosku in sa-lezijanski duhovnosti. Na razne načine bomo spodbujali, da se na lokalni ravni oblikujejo močna animatorska jedra mladih, ki bodo z jasno pripadnostjo svojim skupinam znali sodelovati tudi na širši lokalni in nacionalni ravni. ■ konkretna izkušnja Klemen, z Izkušnjo SMG si se pobliže srečal na Confrontu 2004. Jo lahko na kratko opišeš? Težko, ker je bil Contronto tako bogato doživetje, da se ga ne da opisati z besedami. Lahko pa poskusim. © Na Colle Don Bosco smo se srečali mladi iz vse Evrope In še od kod, ki aktivno sodelujemo v salezijanskih programih. Od 10. do 16. avgusta 2004 smo spoznavali drug drugega in sami sebe: zakaj sploh delamo z mladimi, kaj sploh delamo, kako to početi bolje, kako biti »luč sveta in sol zemlje«... Lepo je bilo videti, da si veliko mladih, od Španije do Egipta, prizadeva za isto stvar: ponuditi drugim mladim nekaj dobrega. Navdušila me je ta »pisanost« SMG-ja. Kaj se ti zdi pogoj, da lahko pripadaš SMG? Biti moraš mlad. © Pa vesel! Mislim, da lahko med dejavnostmi, ki jih ponujajo salezljanci, vsak najde nekaj zase in se aktivno vključi, naj si bo kot animator ali pa »animirani«. Kako to izkušnjo SMG, ki jo vodi geslo »mladi za mlade«, živiš v vsakdanjem življenju? Precej svojega časa preživim na Rakovniku tako v čevljih voditelja kot tudi udeleženca raznih dejavnosti. Vedno, ne samo na Rakovniku, pa poskušam biti drugim zgled veselega kristjana. Predvsem zgled: kaj pomaga, če otrokom razlagam o škodljivosti drog, zvečer pa »poham«, ali pa če trdim, da se lahko zabavaš tudi brez alkohola, potem pa se ga za novo leto napljem. Danes ni težko biti vesel, ampak vesel kristjan - to se mnogim zdi nezdružljivo. SMG dokazuje nasprotno. Sploh pa, tisti, ki tako mislijo, ali ne vejo, kaj je kristjan, ali ne vejo, kaj je pravo veselje. Kaj delaš za mlade? Kje črpaš moč za to delo? Kaj te navdušuje? Na Rakovniku vodim dramsko skupino in pomagam pri vodenju ministrantov, poleti seveda sodelujem na oratoriju. Delo z otroki in mladimi me veseli, seveda pa se kdaj zgodi, da se ml kaj ne ljubi ali pa se ujamem v rutino, ampak take krize niso dolgotrajne. Navdušuje me don Bosko In salezijancl, v prav posebno spodbudo pa mi je Metod Ogorevc, ki me je vedno vabil k raznim dejavnostim in me spodbujal. Kaj misliš o SMG v Sloveniji? V slovenski »odpravi« na Contronto smo ugotovili, da je SMG v Sloveniji še kako živo, da se v vsaki salezijanskl župniji dogaja veliko stvari, ampak zanje sploh nismo vedeli. Tudi mi se med sabo nismo vsi poznali, čeprav smo vsi del SMG. Mogoče bi lahko sledili zgledu Avstrije, kjer imajo svoj Contronto 4-krat na leto. Saj imamo srečanje anlmatorjev oratorijev, pa lani smo se srečali, ko je bil na Rakovniku g. Pascual Chavez, ampak ta srečanja se ml zdijo preveč bežna. Ne bi se branil kakšnega dvodnevnega. Contronto v Celovcu je bil dvodneven in mi je bil zelo všeč. Skrajni čas, da grem nauskovniške tedne! Posebej moram pohvaliti sooblikovanje portalawww.oratorij.net. KLEMEN BAN SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 15 DRUŽINE VZGOJA ZA PRAZNOVANJE BESEDILO: MARIJA STAVANJA in KLEMEN BALAŽIČ Za nami je veseli december — mesec, poln prazničnih dni. Ljudje praznujemo že zelo dolgo, saj so prazniki postali del nas, del naše kulture. Edino človek je bitje, ki ločuje praznik od vsakda?ijika. Prazniki imajo za človeka globok pomen. Odstirajo nam globlji smisel vsakdanjega življe^^ja, nam omogočajo, da jih svobodno oblikujemo in nas vsestransko bogatijo. Prazniki nam omogočajo, da se pristno povežemo s soljudmi, s katerimi nosimo težo vsakdanjika. Življenje nam naredijo bolj vredno in dragoceno, zato ni vseeno, kako jih preživimo, kako oblikujemo in s čim napolnimo. ružina nas na poseben način združuje in to ;•■{-, je njena temeljna rednota. Prazniki laj bi njene člane ,aci bi se vam zahvalil za vse oblike pomoči, ki jo namenjate Don Boskovemu središču mladih v Gomi na vzhodu Konga; rad bi se nekoliko odpočil in načrtoval nove oblike dela in pomoči za naših 1800 mladih, ki jih vsestransko oskrbujemo v času njihovega doraščanja. Delo skupaj z dvema domačima sobratoma iz Konga in ravnateljem iz Venezuele soobliku-jeva s sobratom Vilkom Poljanškom, mizarskim mojstrom, ter dvema novima prostovoljcema iz Slovenije, Urošem in Jankom, in drugimi laiki domačini ter pripravniki in pripravnicami na redovni poklic (10). PRIPRAVA ZABOJNIKOV Odsotnost iz Centra me torej zavezuje novim načrtom za prihodnost in pripravi materialnih pogojev za njihovo uresničenje. Tako se mi je spremenila zgolj oblika dela v domovini, saj so trije zabojniki v Ajdovščini nared, da jih napolnimo z darovi in nujnimi nakupi. DOGODKI ZADNJIH TREH LET Naj v nekaj stavkih povzamem dogodke, ki so nas v zadnjih treh letih posebej pretresli. 17. januarja 2002 smo s tristo otroki bežali pred bruhajočim vulkanom v sosednjo Rwan-do in se po 20 dneh vsi srečno vrnili potem, ko je naš Center ostal nedotaknjen, čeprav brez vode, elektrike in ceste. Lava je divjala proti jezeru in rušila njegov najlepši in najbolj obljuden del. Bilo je skoraj 300 tisoč ljudi na begu in okrog 200 mrtvih. Okrog Centra se je zgrnilo taborišče z več kot 20 tisoč ljudmi, katerim smo dali na razpolago naše zaloge vode, gostili smo dve osnovni šoli (43 jih je zasula žareča lava) in s pomočjo skupine zdravstvenih delavcev in treh zdravnikov tri mesece skrbeli za minimalno zdravstveno oskrbo brezdomcev, ki jim je lava vse uničila. DOKUMENTARNI FILM Dokumentarni film TV Slovenija je po naporih duhovnika Staneta Ke- rina, novinarja Jožeta Možine in snemalca Jožeta Jagriča dosegel širši krog Slovencev in odprl srca za potrebne akcije hitre pomoči in obnove. Cez dvajset zabojnikov pomoči z vsega sveta v pičlem letu, od katerih so bih trije iz Slovenije! Ljubljanska in koprska Karitas sta združili svoje napore. Gradili smo preproste hiše za najbolj prizadete družine, kupovali zazidalne parcele, obnavljali šole, gradili vodovod, ceste in ambulante. Svet je naenkrat spoznal tudi naš Center in vse probleme nemirne province na severu jezera Kivu. Slovenske šole in otroci so se odzvali klicu svojih vrstnikov iz Afrike. Nabrale so velike količine šolskih potrebščin. Župnijske Karitas so pridno zbirale obleke in sredstva za prevoz zabojnika. Slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve pa nas je pustilo na cedilu, saj obljube za hitro pomoč iz rezerv za krizna žarišča Afrike nikdar ni izpolnilo. Zabojnik je bil že naložen v Ajdovščini in skupaj s tremi drugimi hitro pospremljen na ladjo v italijansko Genovo. Ministrstvo pa je po dveh letih našlo izgovor, da pač nismo predložili ponudbe treh prevoznikov. Ubogi naši ljudje, če bi čakali na njihove »hitre fonde«! Kot prvi zabojnik pomoči je bil odprt ravno tisti iz Slovenije. Tega sem se posebej razveselil. Programi obnove so v teku in ljudje se počasi selijo sku- 20 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K paj s svojimi barakami, ki jih ob sobotah in nedeljah dobesedno na rokah prenašajo na svoje parcele na novo ograjene s kamnitimi zidovi nove lave. VOJNAMED DVEMA PLEMENOMA SOS-klicu v sili sirotišnice s 54 dojenčki iz mesta Bunie 500 km severno od nas, kjer je divjala vojna med dvema plemenoma, smo velikodušno odgovorili aprila 2002. V enem tednu so bile pri Vilku v mizarski šoli narejene zibke. Naše starejše deklice, tudi same sirote, pa so vzele v oskrbo otroke med tem, ko so odšle travmatizirane redovnice na 14-dnev-no zdravljenje. Vojna nam je potem navrgla še drugih 30 otrok sirot in tako imamo stalno v internatu do 400 sirot od 2 mesecev do 20. leta, obeh spolov. Velika družina, kateri smo oče in mati hkrati. PODHRANJENI OTROCI Čez 300 podhranjenih otrok iz obubožanih in številnih družin nas je izzvalo k povsem novemu dodatnemu načinu služenja najrevnejšim. Slovenska Karitas se je spet izkazala in nam po odzivni akciji posredovala čez 8 ton mleka v prahu in druge hrane. Pomagali smo tudi drugim podobnim centrom v notranjosti dežele. Na stotine otrok je bilo rešenih gotove smrti ali trajne deformacije. GRADIMO ZA UBOGE Gradnja lesenih hiš v vrednosti do 1700 $ v prid materam samohranilkam in starih odrinjenih ljudi se nadaljuje. Slovenija je pomagala pri izgradnji osmih hiš. Lastniki takšne hiše so otroci in njihova mati. Center je pridobil 16 novih učilnic, nove skupne sanitarije, 3 nove internate, novo ambulanto z 12 posteljami, novo kuhinjo, jedilnico, mlin, skladišča in večnamenski prostor. Nad 5 tisoč m2 novih streh. Postavljeni so tudi že temelji za slovenski Dom sirot, čigar gradnja bo predvidoma dokončana septembra prihodnje leto. Nekaj gradbenega materiala je že kupljenega v ta namen in je že pripravljen za zabojnik. Kupili smo tudi posestvo s približno 20 hektarji nasajenih bananovcev, ki delno odpomorejo velikim stroškom za hrano. Hkrati je to nov izziv za ustanovitev poklicne kmetijske šole za najmanj 100 učencev. Omenjeno posestvo je 40 km izven dosega vulkanske grožnje. Vse stavbe so bile v vojni porušene in bi jih bilo potrebno obnoviti. V slučaju ponovne erupcije bi z otroki bežali na to rezervno lokacijo. Predvsem pa bi nove površine glede prehrane pripomogle k določeni avtonomiji centra. PROGRAM OPISMENJEVANJA Program opismenjevanja in zbiranja poulične mladine (okrog 350 evidentiranih) v »pouličnih univerzah«, najetih šupah na tržnicah, je v teku in že kaže dobre rezultate. To je naporna predpriprava za normalno šolanje rizičnih skupin mladih v delink-venci, kraji ali drogi. V pripravi je poseben šolski učbenik v swahili jeziku. Gradnja nove osnovne šole je zahteva barakarskega naselja, ki je > JANUAR—FEBRUAR 2005 21 zraslo na lavi. 86% nepismenost nas kar boli. Država že 15 let ne plača niti enega učitelja. Vse je na ramenih staršev s številnimi otroki. Dnevni zaslužek pa je v najboljšem primeru, preračunano, 550 SIT. Gradnja nove zidarske šole z učilnicami in hangarjem za praktično delo je že večletna potreba. Potreba po majhnem sakralnem objektu - cerkev za vsakdanjo liturgijo in molitev je velika želja otrok samih, saj je to njihovo mestece in dom. ZOPET NEVARNOST VOJNE V teh dneh beremo in slišimo o veliki vojni nevarnosti, ki grozi provinci. Tega se bolj bojim kot grozečega ponoči žarečega vulkana 6 km za centrom. Takšnega rožljanja smo že navajeni. Prefinjena oblika kraje s pomočjo oboroženih vojakov. Prefinjena igra multinacionalk in njihovih sodelavcev, bogatih domačinov. Računamo, da prihodnjega junija le pride do prvih demokratičnih volitev. Škofovska konferenca kongolške Cerkve si za to zelo prizadeva. Nekaj tisoč vojakov modrih čelad naj bi bila garancija prehoda v demokracijo. Ljudje so vse bolj skeptični in vdani v usodo, saj se domala od davnih kolonialnih časov še niso do sitega najedli ali v miru naspali. ŽIVIMO ZGOLJ OD POMOČI V teh okoliščinah misijonarji krpamo zgolj socialne probleme. Vsi projekti obnove in vzgoje so zaustavljeni, čakajo mirnejših časov. Vedno bolj revno okolje pa zija in kliče po nujnih rešitvah. V našem centru tako živimo zgolj od pomoči, ki nam jo namenijo prijatelji širom po svetu. Odsotnost države in skorumpiranost domala vseh vodstvenih ravni nam delo še bolj otežuje. Mnogi ste se odzvali z enkratno in tudi redno pomočjo, ki jo namenjate za šolanje in preživetje tisočem otrok, ki trkajo na don Bo-skova vrata v Gomi. Mnogi vprašujete za posvojitev na daleč. Otrok nas stane okrog 150 SIT na dan. Omenjeno vsoto oddajate na Misijonskem središču Slovenije v Ljubljani ali v Misijonski sklad pri don Boskovih sale-zijancih v Ljubljani. Družinski način vzgoje nas odvrača od poimenskih oblik posvojitve na daljavo, ker bi bilo to v našem paravojnem okolju nevarno. V skupno blagajno naše velike družine potrebnih otrok pa lahko nakažete mesečno svoj prispevek tudi tisti, ki ne zmorete celotnega mesečnega prispevka. Naši otroci, ki so v stiku s slovenskimi misijonarji, so tako postali naša skupna skrb in odgovornost. Blagor ti, Slovenija, ki še premoreš svetniške uboge vdove in njihove novčiče, ki so namenjeni najrevnejšim doma in po svetu! Koliko tega sem videl v teh dveh mesecih! Le darovi, ki jih namenite z »duhovnim« spremstvom, bodo obrodili stoteren sad. Naši otroci vam vsak dan v molitvi podarjajo takšen duhovni šopek zahvale in hvaležnosti. Voščim Vam veselje božične noči, Božje bližine in žegna ter zdravo in veselo novo leto, v katero smo vstopili. Letos sem tudi sam po dolgih letih doživljal slovenski božič in pogrešal naše otroke, ki me že nestrpno čakajo. Z veliko hvaležnostjo v srcu Vas bom na prelomu januarja in februarja zapuščal za nekaj let. V letu 2006 se bom, morebiti skupaj z Vami, zahvaljeval za 25 let mašništva in 20 let misijonskega poklica v Afriki. Se priporočam v molitveni spomin in tudi obljubljam svojo molitev. Vsak dan ob 6 zvečer (po poletni uri) vas vabim k molitvi rožnega venca naše velike družine. Sadovi tega pa so namenjeni tudi Vam in računajte na to. i KERECEV S mm Od 25. oktobra do 25. decembra 2004 I ste darovali: Bartol A., Belak L, Blatnik M., Bre-zavšček R., Cemažar N., Devetak A., Ferkolj L., GaleM., JesihT., Klemenčič F., Koseslj A., Kranjčan H., Krautberger A, LevstekM., Meglen J., NovakA., Novak T., Oman S., Pajnič M., Pajsar N., Pečkaj K.M. , PfeiferM., Pokom J., Po-virkM., PraprotnikM., Rebecovi, Sabo-lič G., Strniša A., Stuhec F., Tudjina J., Vidmar J., VinšekJ.S., Žagar F., Ztintar I. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misijone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transak-cijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 3) s pripisom "MIS". Vsem iskren »Bogplačaj!« ZA SALEZIJANSKE MISIJONarjE 22 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K ZA RAST KULTURE IN OMIKE Živeti z dobro knjigo pomeni živeti z »najboljšo priporoča JOŽE ZADRAVEC prijateljico« (Petrarka), sestopati v svet poezije, pomeni pogovarjati se z omikano in »čudovito damo« (Janez Pavel II.), brati, brati in brati, pomeni vedno znova se pobrati (ljudska modrost). Toda ni vse duhovno zdravo in užitno, kar dnevno pride na prodajne knjižne police. Kar je priporočeno na teh straneh, spodbuja rast osebne omike in kulture. Uspešen otrok William in Martha Sears, DIDAKTA, Radovljica je priročnik, ki ob poučnih zgodbah na mikaven, duhovit in prisrčen način odstira staršem, vzgojiteljem in učiteljem tiste bližnjice, ki otrokom pomagajo oblikovati zdrava razmerja do družine in okolice. Zakonca William in Martha (imata osem otrok) nagovarjata bralca iz izkušenj svoje tridesetletne prakse, zato nevsiljivo pripovedujeta, kako otroku nevsiljivo vcepiti občutek za sočutje, prijaznost, odgovornost, zaupanje in samozavest, smisel za humor in zdrava prijateljstva, za rast intelektualnih, športnih in umetniških darov. Platon I. in II. pripravil Gorazd Kocijančič, 3182 strani, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE_ Prvi grški mislec, ki je v celoti - z novimi prevodi, opombami in komentarji - na voljo slovenskemu bralcu. Platon, ki je zaznamoval evropski spomin, položil temelje bogatemu duhovnemu izročilu, zaradi planetarnega širjenja evropske civilizacije vedno bolj stopa tudi v svetovno zavest. Koledniki prihajajo Zmaga Kumer, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE vsebuje primere kolednic za božično-novoletni čas, ki žele razveseljevati preprosto in prisrčno; v temo vsakdanjih skrbi in stisk želijo-na podoben način kot drobna knjižica PLATON Od klopotca do adventnega venca - prinašati svetlobo poguma in toplino srca. Sto slovenskih pesnikov Franc Zadravec, IgorGfdina, PREŠERNOVA DRUŽBA v časovnem razponu Primož Trubar (1508) - Miklavž Komelj (1973). Poezijo razumemo kot »najbolj resnicoljubno povzeto človeško izkušnjo«; v njej odmeva zgodovina prihodnosti, zamirajoči koraki sedanjosti in čarobna fantastika preteklosti, ona je oster tožnik in nepodkupljiv sodnik. V stoletjih naše zgodovine je pesem bila skorajda »edini izraz slovenske identitete v slovenski kulturi«. Enciklopedija glasbe Paul du Noyer, poslovenilo osem prevajalcev, DIDAKTA, Radovljica_ je pregleden vodnik po domala vseh glasbenih zvrsteh, od glasbe 20. stoletja do klasične. Ob notnih vzorcih, osnovnem poznavanju glasbil in barvnih fotografijah pritegnejo tudi mnogi citati znamenitih predstavnikov raznih slogov. Glasba je vse življenje naša velika prijateljica in tolažnica v dobrih in slabih časih; ni malo tistih, ki se je tako naposlušajo, da če bi jih prekucnili, bi se jim iz ušes prikotalile note. Davno davni predniki so ustvarjali glasbo, še preden so znali govoriti. Sto slovenskih športnikov Rajko Šugman, Marko Rožman, PREŠERNOVA DRUŽBA_ je knjiga, ki prikazuje le drobcen izsek v dejavnem športu Slovenk in Slovencev, le tisto »najžlahtnejšo drob- tinico, ki ji pravimo vrhunska športna ustvarjalnost« (v letu 2003 je bilo v RS 6000 športnih društev in 65 republiških strokovnih športnih zvez, kar utemeljuje kS^ - t^ domnevo, da postajamo ^»liJLSl' športni narod). Svetovne pravljice Jana Unuk, NOVA REVIJA_ sklepajo projekt Pravljic, ki je bil zasnovan z zbirko Slovenske pravljice (2002, zbirka obsega 107 pravljic). Blizu 700 strani obsegajo svetovne, 520 pa slovenske pravljice. Dragocen zaklad (105 pravljic z vsega sveta) ali »čudežne zgodbe z vseh vetrov«, z vseh strani neba, z vseh celin, s široko pahljačo različnih motivov; ni namreč na svetu naroda, ki ne bi poznal svojega, v premnogih očarljivih podrobnostih neponovljivega pravljičnega sveta. Prva znana ljudska pravljica o brodo-lomcu je bila zapisana v starem Egiptu med 2000 in 1700 pred Kr. Pravljica v sebi nosi sporočilo, ki je povezano s človekovimi življenjskimi izkušnjami in domišljijsko obdarje-nostjo, je stvaritev ljudskega duha, ohranja se iz roda v rod. Krogi navznoter / Krogi navzven Kocbekov zbornik, NOVA REVIJA_ 32 avtorjev različnih generacij in duhovnih obzorij, vrhunskih intelektualnih veličin na Slovenskem pripoveduje o svojem srečevanju z Edvardom Koc- > SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 23 bekom kot pesnikom, pisateljem, katoliškim razumnikom, pričevalcem svojega časa in politikom. Upoštevajoč svetle in senčne strani zbornik predstavlja celovito refleksivno predstavitev Kocbeka v slovenski javnosti. je osvojil svet, in o vsem, kar ga v slovenskem prostoru od pokristjanjenja do naših dni žlahtno spremlja, so se izpisala najboljša peresa naših pesnikov in pisateljev. Odlomki izbranih proznih del ter pesmi oblikujejo mogočno fresko našega božičnega utripa nekoč in danes. Naš božič Jože Zadravec, DRUŽINA_ je obsežna monografija, ki jo ob naslovu tematsko opredeljuje tudi podnaslov Najlepše cvetke z vrtov slovenske poezije in proze. O božiču, prazniku, ki Proseče dlani Jože Zadravec, DRUŽINA_ obsega poezijo in odlomke iz proze, ki so jih izpisala umetniška peresa živečih slovenskih duhovnikov; na začetku je kot pesnik in pisatelj predstav- ZALOŽBA SALVE Rad vas imam Tone Ciglar, SALVE, Ljubljana Rakovnik s podnaslovom Preventivni vzgojni sistem sv. Janeza Boska in spremno besedo predstojnika slovenskih salezijancev Lojzeta Dobravca. »Knjiga ni enovita celota, marveč izbor različnih besedil, prevodov, razprav in razmišljanj o liku duhovnika in vzgojitelja sv. Janeza Boska in o njegovem izvirnem odnosu in delu z mladimi,« piše Do-bravec na začetku zbornika (606 strani) oziroma »zloženke«, kot jo imenuje avtor (drugi del namreč vsebuje številne don Boskove spise ter pomembne spise papežev, vrhovnih predstojnikov in drugih o Janezu Bosku). Knjiga je vsekakor življenjsko delo Ciglarjevih razmišljanj o sv. Janezu Bosku (1815-1888) ter njegovih vzgojnih prijemih. Šola za animatorje Alberto Martelli, SALVE, Ljubljana Rakovnik s podnaslovom Priročnik za celostno vzgojo animatorjev nadaljuje, poglablja in posodablja dolgoletno tra- dicijo mladih oblikovalcev poletnega oratorija v Cerkvi na Slovenskem. V zbranem gradivu se zrcali preventivni sistem, poseben vzgojni slog, duhovnost in način življenja, kot ga je po Božjem navdihu in življenjski izkušnji uvedel sv. Janez Bo-sko; čeprav se je to dogajalo pred 150 leti, je njegov vzgojni slog še vedno življenjsko privlačen, uspešen pa po meri urejene duhovnosti vsakega animatorja. Misli za vsak dan v letu 2005 ur. Branko Balažic, SALVE, Ljubljana Rakovnik je vsako jutro, vse dneve in večere prisrčen in osrečujoč pozdrav. Duhovne misli razveseljujejo, prave besede ob pravem času odrešujejo in osrečujejo. Dovolj zgovorne so uvodne besede v obsežen blok (navedek v svetopisemski odlomek berila in evangelija za vsak dan) bogo-služnega koledarja: »Dovolj je, da se za-listaš kamor koli v ta blok listov, vsaka stran te bo nagovorila preprosto in pregledno, ljubeče prijazno in razveseljivo življenjsko: z izbrano svetopisemsko vrstico iz stare in nove zaveze. Še sanja se Ti ne, kako bodo Božje iskrice iz Knjige vseh knjig berljive za dušo in srce, razpoznavno zapisana prav na Tvojo dlan, prav za Tvoje jutro. Tvoj dan, Tvoj večer.« MiSI.I za vsak dan v letu 2005 .......jT NOVO IZ NAŠE PONUDBE 24 JANUAR —FEBRUAR 200 5 l SAI i ZU A N S Ki .'EST N I K Ijentudi papež Janez Pavel II. »Odkar vem za slovenske duhovnike, ki boječe, tiho, skoraj sramežljivo povedo o sebi, da so ljubitelji in tudi skromni ustvarjalci lepe umetnosti, sem duhovno bogatejši za mnoga spoznanja. Hvaležen sem jim za te utrjene poti k Bogu - za vsako pesem in sliko, vsako zgodbo in skladbo, saj z njimi ustvarjajo zelene oaze duhovnosti v tem svetu graditeljske in porabniške gonje, salve PRI PIHAVA ZA TISK ZALOŽBA VIDEO TRGOVINA trgovina je odprta vsak delovni dan 8.00-18.00 ob sobotah 8.00 - 13.00 ter ob romarskih shodih sv. Janeza Boska in Marije Pomočnice Rakovniška 6 | Ljubljana 01 427 73 10 info@salve.si www.salve.si NAŠI RAJNI t Bertoncelj Francka, Jesenice Brunec Katarina, Melincl Črnilogar Angela, Šebrelje Drobež Ivanka, Čemšenik Golob Melhior, Ljubljana - duhovnik Gračnar Ana, Razbor Gregor Janez, Tišina - duhovnik Gregorčič Olga, Libušnje Horvat Veronika, Črensovci Hvala Angela, Slap ob Idrijci -poverjenica SI/ Jagodic Edvard, Podplat Jakše Jožef, Dunaj - salezijanski duhovnik Kastelic Regina, Krka Kastelic Stanislava, Ljubljana Kolenko Kristina, Črensovci Kosi Mirko, Maribor Kotar Ana, Šentvid pri Stični Kovačič Marija, Lučine Krevelj Karollna, Sevnica Kristane s. Ljudmila, Ljubljana - redovnica Laharnar Angela Mahajnc Alojzija, Podplat Marton Frančiška, Dolnja Bistrica Osojnik Frančiška, Celje Otoničar Iva, Begunje pri Cerknici Pakiž Frančiška, Ilirska Bistrica Slaček Alojzija, Maribor Tikvič Marta, Ptuj - mati osmih otrok Usenik Milena, Ljubljana Ušaj Ana Marija, Šempeter pri Gorici Zalar Marjeta, Begunje pri Cerknici Zulehner Terezija, Št. Primož na Koroškem Žajber Julijana, Sv. Lovrenc Karlina Krevelj Otroštvo (r. 1917) in mladost je preživljala v Vranju pri Sevnici. V mladosti je začutila Božji klic, ki ga je nekaj časa razpoznavala v Benetkah, potem pa se je odločila za gostinski poklic. Po upokojitvi je 1.1980 sačela gospodinjiti v župnišču, kjer se je z ljubeznijo razdajala polnih 17 let. V življenju jo je krasila delavnost, požrtvovalnost, skrb zažupnišče in duhovnike, ki so delovali v Sevnici. Pri tem ji je dajala moč globoka vera, molitev, prejemanje zakramentov in redno sodelovanje pri bogoslužju. Tudi ko je že opešala, je še redno prihajala v cerkev k Bogu po pomoč in tolažbo. T. H. Julij Tramte, oče sestre HMP Za večnost dozorel Julij Tramte iz Dolenjih Dol (župnija Škocjan na Dolenjskem). Rodil se je I. 1930. Odraščal je v družbi svojega bratranca in med udarci kovaških kladiv v kovačnici svojega očeta ter drdranjem maminega šivalnega stroja. Njegov življenjski ideal je bila družina. Odprtih rok in z vso ljubeznijo sta z ženo Anico sprejemala svoje otroke: Jožeta, Marijo, Damjano in Darjo. S pridnim delom in trdno medsebojno povezanostjo sta poskrbela za vse. Življenje očeta Julija je teklo v skromnosti in preprostosti, močno je bil zasidran v Boga. Pozoren in ljubeč do vseh otrok se je še posebej veselil daru duhovnega poklica hčerke Damjane, ki je postala redovnica hčerka Marije Pomočnice. Zadnja leta življenja je preživel priklenjen na bolniško posteljo. Nikoli ni tarnal. Vsak prvi petek v mesecu je v sv. obhajilu dobil novo moč. Njegovo trpljenje in bolezen sta bila poseben blagoslov za vso družino, ki se je ob bolnem očetu učila pomoči, zastonjskosti in medsebojne povezanosti. Verjamemo, da nas še naprej ljubeče spremlja in prosi za nas. D. T. OBVESTILA DUHOVNE VAJE_____________ BLED 4. - 6. februar: Zorimo za ljubezen, za študente 11.-13. marec: Priprava na veliko noč za dekleta 5. - 9. razreda Prijave: s. Marija Imperl POSTNE DUHOVNE VAJE '05 - ZA MLADE 1. skupina: VERŽEJ, 18.-20. februar 2. skupina: MIREN. GRAD, 25. - 27. februar 3. skupina: BLED, 4.-6. marec 4. skupina: POHORJE, 11.-13. marec Prijave: Jože Vidic in Janez Krnc (Veržej) VERŽEJ 21. - 23. februar, za ministrant/k/e Prijave: Janez Krnc ŽELIMLJE 18. - 20. februar: za fante in dekleta 4. - 6. razreda 25. - 27. februar: za fante in dekleta 7.-9. razreda 4.-6. marec: za fante in dekleta 7. - 9. razreda 11 13. marec: za ministrante / fante 18. - 20. marec: Pomladne duhovne vaje za srednješolce Prijave: Peter Pučnik DUHOVNE VAJE ZMP V VERŽEJU 11.-13. marec: CD Tone Ciglar DRUGA OBVESTILA^|f ^Jjjj^g^j!1.1 DOBRODELNI KONCERT: UTRINEK POD MARELO RAKOVNIK, 28. marec (velikonočni ponedeljek) (D Marko Košnik GOSPODINJSKI TEČAJ BLED, 23.-26. februar G) s. Marija Imperl PRAZNIK SV. JANEZA BOSKA na RAKOVNIKU 30. januar (nedelja): 15.00-Romarski shod (vodi ravnatelj mag. J. Potočnik v zahvalo za opravljena obnovitvena dela na Rakovniku) 6. februar (nedelja): 15.00 - Otroški pevski zbori (D Marko Košnik POČITNICE ZA DRUŽINE V VERŽEJU 18.-27. februar: Janez Krnc ORATORIJ Srečanje animatorjev v pripravi naoratorij 2005 RAKOVNIK, 2. april (sobota) VERŽEJ, 3. april (nedelja) usposabljanje za voditelje oratorijev: 4.-6.2., - elimlje srečanje duhovnikov, ki vodijo/spremljajo oratorije: 9.3., Rakovnik NAJTRŠE ŽELEZO Z LASTNOSTMI JEKLA BANJ^ PRIPRAVA ZA OGLED TELES. VOTUN SALEZ1-JANSKI VESTNIK OTEKLINA (REDKO) RTA, KI VEŽE ENAKE VREDNOSTI ZADU PODOBEN KAMEN GRŠKA BOGINJA NESREČE NOTNA PISAVA SREDNJEV CERKV. GLASBE IME PREBIVALCA PO KRAJU POSLADEK PO OBEDU STAR, ČASTITLJIV MOŽ KEMUSKI ELEMENT KLOR VZDEVEK KOMIKA HARDYJA SALEZI -JANSKI VESTNIK RADIOAK IZOTOP TORIJA ZVRST JAMAJŠKE GLASBE BANKOVEC ZA PET ENOT Ugankarski slovar: ISE, mesto na otoku Honšu; ADAMANT, najžlahtnejše železo z lastnostmi jekla; SKA, zvrst jamajške glasbe; IONI, radioaktivni izotop torija; OREADA, grška vila; ŽADEIT, žadu podoben kamen; EPINGLE, vrsta tkanine; OPISTOTONUS, skčitev telesa v loku. Geslo križanke pošljite do 19. februarja na uredništvo SV. Izžrebali bomo 3 nagrajence. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo -bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci; 2. nagrada: knjiga T. Ciglar, Rad vas imam (založba Salve); 3. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (zaloba Salve). VABLJENI V VERŽEJ Bivanje s polnim penzionom, kopanje v Termah Banovci, ki so oddaljene 1 km, prijetni izleti in obisk hišne kapele, v kateri lahko najdete svoj mir in osebni pogovor z duhovnikom, so možnosti za lepo preživete počitnice ali oddih v penzionu Mavrica v Salezijanskem zavodu v Veržeju. Zlasti upokojenci boste s svojim bivanjem pri nas omogočali, da bomo še naprej mladim nudili dom, kjer se bodo počutili sprejete. 26 JANUAR- FEBRUAR 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K bi. ALEKSANDRINA M. DA COSTA USODNI PADEC AVTOR: UMBERTO M. PASQUALE, PREVOD: MARJAN LAMOVŠEK Preprost začetek Aleksandrinine osebne pripovedi: "Ime mi je Aleksandrina Marija da Costa. Rodila sem se v župniji Balasar, v pokrajini Oporto (Portugalska), 30. marca 1904. Bila je velika sreda. Krščena sem bila 2. aprila, na veliko soboto". S sedmimi leti je bila pri prvem svetem obhajilu. "Zdi se mi, da sem se tedaj neločljivo povezala z Jezusom. On je k sebi privezal moje srce. Ne znam opisati veselja, ki sem ga tedaj okusila." Hiša družine Costa je na pobočju griča, ki se imenuje Kalvarija. V njej je samo eno nadstropje ter majhna klet, drvarnica in hlev. Okrog nje je majhen kos zemlje, na katerem je vinograd in majhen vrt. Vse to obdaja visok zid. Izza oken treh sob, obrnjenih proti severu, je videti del pašnika na pobočju drugega griča, izza katerega je moč opaziti vrh zvonika župnijske cerkve. Aleksandrinina sestra Diolinda je v tistem času delala kot šivilja, pri čemer ji je pomagala kakšna vajenka. Štirinajstletna Aleksandrina je med okrevanjem od vročinske bolezni preživljala ure v njihovi družbi. "Skupaj s svojo sestro in še z nekim dekletom, nekoliko starejšim od naju, smo šivale — pripoveduje —, ko smo videle tri osebe, ki so se približevale naši hiši. Diolinda mi je, kot po nekakšni slutnji, ukazala, naj zaklenem vrata sobe. Nekaj trenutkov za tem smo slišale njihove korake na stopnicah, nato pa nekaj udarcev po vratih. - Kdo je? - je vprašala sestra. Eden od njih, ki je bil moj gospodar, ji je ukazal, naj odpre. - Za vas ni prostora, zato ne bomo odprle — je odgovorila Diolinda. Po trenutkih tišine smo slišale, kako se je eden od njih vzpenjal po lestvi, ki je iz kleti prek lopute vodila v izbo. Prestrašene smo na loputo brž potisnile šivalni stroj. Mož je opazil, da je bila loputa zaprta, zato je z macolo razbil deske in se povzpel v sobo. Ko je Diolinda to videla, je odprla vrata in zbežala, čeprav sta jo nepridiprava grabila za obleko. Dekle, ki je sledila moji sestri, sta zlobneža zgrabila. Ko sem to videla, se mi je zdelo, da je vse izgubljeno. Pogledala sem naokrog, obupana stekla do odprtega okna in se pognala v globino. Z višine štirih metrov sem trdo padla v vrt. Takoj sem hotela vstati, a nisem mogla; skozi hrbtenico me je zaskelela ostra bolečina. Vsa vznemirjena sem se le uspela dvigniti; iz vinograda sem izruvala kol in stekla k sestri ter ji pomagala iz prijemov starejših mož, medtem ko se je naša prijateljica v veži bojevala s tretjim. Na nič drugega nisem mislila kot le na to, da bi ju rešila. - Stran od tod! Bilo je kot blisk. Mladenič v veži je prestrašen pustil dekle. Tedaj sem tudi opazila, da sem pri padcu izgubila svoj zlati prstan. - Divjaki ... izgubili ste mi prstan ... Eden od njih si je s prsta snel prstan ... - Na, vzemi tega, in ne kuhaj zamere ... - Nočem ga, izgini proč! ... Proč! Odšli so, me pa smo se vznemirjene in izmučene vrnile na delo. O tem dogodku s sestro nisva nikoli govorili, da bi preprečili še kaj hujšega, toda najini mami je o tem pripovedovala najina prijateljica. Nekaj časa po tem dogodku so me zgrabile silne bolečine in prisiljena sem bila preživeti daljša obdobja v postelji, ki so se izmenjavala s kratkimi presledki izboljšanja stanja." ise nadaljuje Hiša družine da Costa SALEZIJANSKI VESTNI K ! JANUAR — FEBRUAR 2005 27 GIMNAZIJA ZELIMLJE DOM JANEZA BOSKA Gimnazija Želimlje je prva zasebna šola v samostojni Sloveniji. Je majhna; dijaki, profesorji in ravnatelj se poznamo. Trudimo se, da bi odnosi ne temeljili zgolj na avtoriteti, ampak predvsem na odnosu med dvema človekoma. Morda tudi zato na naših hodnikih prevladujejo nasmejani obrazi. Naša šola je zahtevna. In katera gimnazija ni? Na maturi je treba pokazati veliko znanja, da dosežeš visoko število točk, ki jih potrebuješ za vpis na želeno fakulteto. Za dober rezultat pa je potrebno tudi trdo delati. Vsako leto se veselimo s tistimi, ki jim uspe doseči zastavljeni cilj. DAN ODPRTIH VRAT 22. JANUAR INFORMATIVNA DNEVA 11. in 12. FEBRUAR /\f»S zelimlje@salve.si J iS^tf f http://zelimlje.salve.si