Rojstna hiša Franceta Kidriča
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je 25. aprila 1976 razglasila Kidričevo domačijo na Knežcu št. 2 pri Rogaški Slatini za kulturni spomenik. Dokumentarno gradivo, ki bo razporejeno v tej hiši, naj bi spominjalo tako na Borisa kakor na Franceta Kidriča. Ta, »drugi dom«, zlasti pa rod Franceta Kidriča je podrobno opisal in ilustriral Janko Orožen v Celjskem zborniku 1958, str. 84—97.
To je lepo in prav. Vendar bi bilo treba vzporedno s tem poskrbeti tudi za Kidričevo rojstno hišo, Ratanska vas 2 (stara tablica na zgradbi). Ta hiša ni le prvi in pravi dom Franceta Kidriča; v njej in v zraven spadajočem gospodarskem poslopju se je ohranilo nekaj predmetov iz časov Kidričeve mladosti, razen tega pa je stavba kot celota primerek doma malega južno-haloškega kmeta in kot taka narodnokul-turna dragocenost celo v širši, sicer povsem zmodernizirani okolici Rogaške Slatine.
Hiša leži v precej zarasli kotanjasti dolini, severovzhodno od središča Rogaške Slatine oz. jugozahodno od gostišča Bellevue, ki se ji po domače reče Poldetov graben (po prejšnjem lastniku Leopoldu Pelku, poročenem s Francetovo sestro Ano), hiša sama pa ima vzdevek pri Pavluši; ime Pav-lirševo, kot ga navaja J. Orožen, bo tiskovna pomota. Hiša z vzdolžno osjo vzhod-zahod je potisnjena malo v breg. Zahodno od nje, na vrhu slemena, stoji gospodarsko poslopje, ki kot kozolec vključuje še senik, skedenj, klonico, klet in prešo; vendar že razpada. Do nedavnega je stal na jugovzhodni strani hiše tudi lesen hlev. Jedro hiše je razmeroma staro. Temelj je kamnit, stene so iz brun in ometane, streha na čop je krita s slamo, dimnik lesen. Porazdelitev prostorov je klasična. Glavna vrata držijo v črno kuhinjo (4X2); na desno od nje je hiša (4X4), na levo kamra (2X4). Kašča (3X4) je levo od kamre in ima svoj vhod. Skrajni levi (zahodni del) zgradbe tvori lesena lopa (3X4). K severni steni hiše je bil po prvi svetovni vojni dodan prizidek (4X3) z vhodom iz hiše.
Od jugovzhoda (pred 1958) j
159
Od jugozahoda (1976)
Od severozahoda (1976)
Takrat so povečali tudi okna in položili (bil) gank z ogrodjem za sušenje koruze. V lesen pod. Pod vzhodnim delom ostrešja je hiši ni vode ne elektrike. Poslopje ima v
160
celoti približno naslednje mere: dolžina 15 m, širina 4 m oz. ob upoštevanju prizidka 7 m.
Kidričeva rojstna hiša je v zelo slabem stanju: temelj razpada, stene se vesijo, streha na več mestih kaže rebra in zamaka. Ce ne bo skorajšnje pomoči, bo z njo ob prvem večjem snegu ali viharju konec. Fotografije izpred 1958 (iz članka J. Orožna) oz. iz 1976 (fotogr. U. Terinelli) naj bodo v potrditev povedanega.
stane Suhadolnik SAZU v Liubliani